96
Oblikovanje je odgovor
Družbena odgovornost zoper navidezno odličnost neoliberalizma Družbena odgovornost je po mnogo stoletjih in tisočletjih, ko so jo vplivni ljudje podpirali v obliki navodil, podanih v praktično vseh religijah, doživela prepoved za poslovne ljudi (kot da so fevdalci in torej nad zakoni), ko se je uveljavila neoliberalna ekonomska teorija Miltona Friedmana. Toda pod vplivom te ekonomske teorije se ni uveljavil svobodni trg, o katerem govori liberalizem Adama Smitha, ampak monopolizem velikih podjetij ter z njim zloraba in konec svobodnega trga; tudi države so jim podrejene. V zadnjem desetletju se je še izraziteje kot prej v globalnih podatkih o gospodarskem razvoju pokazalo vsaj naslednje (Mulej, Hrast, 2011a): Rast ne more biti nenehna, ker potrebe ljudi ne morejo nenehno rasti in ker jim izraba naravnih virov ne more slediti, niti ne morejo nenehno rasti razlike med ljudmi znotraj držav in globalno, prav tako ne more rasti uničevanje naravnih virov za obstoj človeštva, kot je raslo vsa desetletja po drugi svetovni vojni, ne da to povzroči globalno krizo. Gospodarskega in družbenega razvoja ljudje ne moremo obvladovati, če delujemo enostransko namesto skladno z zakonom zadostne in potrebne celovitosti. Z enostranskim ravnanjem pač povzročamo spreglede in posledice, ki so hude, vse do sedanje gospodarske krize in še hujših kriz, ki imajo obliko vojn in celo svetovnih vojn. Če bi trg res zmogel delovati kot svobodni trg, takih posledic ne bi bilo, a neoliberalizem ga je onemogočil, ker ni preprečil monopolizacije, ampak jo je vsa desetletja podpiral. Pripeljal je od svobodnega trga v fevdalni kapitalizem, ki je v bistvu pristranska oblast velikih podjetnikov, ne nad njimi (Fleissner, Wanek, ed., 2008; Goerner, 2008). Podjetja, ki so vzpostavila najbolj enakopravne, medsebojno poštene in dolgoročne poslovne odnose s svojimi sodelavci in drugimi poslovnimi partnerji, delujejo družbeno odgovorno. To dejstvo jim preprečuje stroške, ki bi jih imeli zaradi stavk, pridobivanja novih dobaviteljev in novih odjemalcev namesto dotedanjih, zaradi pravnih sporov, odsotnosti bolnih sodelavcev z dela, slabo motiviranih in za povzročanje težav zainteresiranih ipd. Podjetja, ki so vzpostavila učinkovit in uspešen skrben odnos do naravnih virov, potrebnih za preživetje ljudi okrog sebe, so tudi družbeno odgovorna. To dejstvo jim preprečuje stroške, ki bi jih imeli zaradi odporov ljudi, bolezni sodelavcev in drugih ljudi, s temi boleznimi povzročenih dajatev v državne in druge sklade itd. Število ljudi, obsedenih s kupovanjem, že več let upada: v zda pod šest, v Nemčiji pod en odstotek; ostali vse bolj pazijo, da kupujejo pri družbeno odgovornih dobaviteljih (Gerzema, 2010; Zgonik, 2011). 85 odstotkov ljudi na svetu zna živeti skromno, z manj kot šest dolarjev na dan. In tako dalje. Skratka, družbena odgovornost se splača, brž ko uporabimo logiko oportunitetnih stroškov, o katerih ponavadi računovodsko poročanje ne govori dovolj ali pa celo molči. Dosedanje razkazovanje z nepotrebno potrošnjo ni več vir trga, le resnične potrebe so, a jih v krizi izobilja ni veliko. Odličnost, tudi poslovna, zahteva torej celovitost namesto enostranskosti in pristranskosti kot lastnost ljudi in organizacij, poslovnih in vseh drugih, tudi držav in meddržavnih organov. Ta zahteva odjemalcev vključuje tudi oblikovalce, če in ker prispevajo k poslovni odličnosti. Zato morajo tudi oblikovalci upoštevati in razvijati družbeno odgovornost pri sebi in odjemalcih svojih dosežkov.