94
Oblikovanje je odgovor
enakopravnost iz ustave tudi v vsakdanji praksi, omejitev razlik med prejemki ljudi na tiste, ki imajo podlago v inovacijskih dosežkih, ne pa v zlorabi položaja in vpliva ter podobno (Mulej, 2011). Z drugimi besedami: gre za to, da navidezno koristni, a v resnici uničevalni neoliberalizem neha prevladovati in ljudje postanejo ljudje, upravičeni do ustvarjalnega in prijetnega življenja na podlagi kakovosti svojega dela, ne le stroji in priveski strojev za dobiček zelo drobne manjšine človeštva. Odličnost je seveda vrhunska raven kakovosti, ki jo opredelimo s celovitim pristopom, ne enostransko in pristransko. To velja tudi za oblikovalce. Tako pravi tudi iso 26000 (iso, 2010). Družbena odgovornost v dokumentih ozn, eu in iso ter tudi v slovenski nagradi horus Pred desetletjem sta se za tovrstno spremembo pojmovanja kakovosti, vse do družbeno-ekonomskega sistema, zavzeli Organizacija združenih narodov in Evropska unija v več svojih dokumentih. To vidimo, če jih ne beremo površinsko, ampak z upoštevanjem slike stanja svetovnega gospodarstva in družbe, kakršno vidimo danes lažje kot tedaj. Naslovi tistih dokumentov govorijo o družbeni odgovornosti podjetij. Novembra 2010 objavljeni iso 26000 o družbeni odgovornosti le-teh ne omejuje več na podjetja, ampak širi na vse ljudi, saj govori o vseh organizacijah, le-te pa so seveda orodja in združbe ljudi. Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (irdo), Slovensko društvo za odnose z javnostmi in številni partnerji projekta s slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus, ki smo jo podelili tretjič novembra 2011, podpirajo trud ozn in Evropske unije: družbeno odgovorni so sodobni, ker so pošteni do sodelavcev, partnerjev, širše družbe (vključno z dobrodelnostjo kot njenim pomembnim drobnim delom) in naravnih razmer za obstoj ljudi. To se splača: preprečuje stroške stavk, pridobivanja novih partnerjev, odjemalcev, zdravljenja ipd., krepi ugled itd. Neoliberalni ekonomisti so to pred desetletji žal prepovedali; kriza je zato tu. Zlorabe vpliva so jo povzročile, niti trg sam niti država sama niti mednarodno pravo jih niso niti znali niti hoteli preprečiti. Zato številni avtorji vidijo, da nimamo niti kapitalizma niti socializma, ampak fevdalni kapitalizem: razlike med vplivnimi in nevplivnimi ljudmi v prejemkih, svobodnosti itd. so podobne, le navidezno se načini uveljavljanja prakse razlikujejo. Veliki podjetniki, zlasti globalni, so nedotakljivi kot fevdalci nekoč. Zadolženost držav postaja neobvladljiva, celo zda so pred bankrotom, krizo pričakujejo tudi Kitajci, da o dobri postarani, leni in razvajeni Evropi niti ne govorimo. Severna Afrika je prav sedaj pokazala, da zlorabljajoči oblastniki slej ko prej doživijo hude posledice. Zdaj to kažejo tudi New York ter tudi druga mesta v zda in drugod. Odločitev ozn in eu, da podpreta razvoj družbene odgovornosti (organizacij), ima torej resne gospodarske razloge: nujno je treba najti novo pot iz slepe ulice, v katero je privedla človeštvo sodobna kombinacija globalnega vpliva s kratkoročnim in ozkim ravnanjem vplivnih, ki ga je dvignil na vrhunec neoliberalizem namesto primerne celovitosti. Vsiljene navidezne potrebe ne vodijo iz krize, ljudje jih vse manj sprejemajo. Mednarodni standard iso 26000 o družbeni odgovornosti iz novembra 2010 gre dlje kot eu in ozn: izpostavlja celovitost pristopa in soodvisnost, ko gre za upravljanje organizacij, pravice ljudi, okolje, prakso delovnih