Page 1

Niko Grafenauer

Ilustriral Marjan ManÄ?ek


PEDENJPED  SPET  NIMA  ČASA, KAR  NAPREJ  SE  MU  MUDI. URO  JEMLJE  IZZA  PASA, NE  ODMAKNE  Z  NJE  OČI. VSAK  TRENUTEK  JO  NAVIJA IN  PRISLANJA  NA  UHO. NEKAJ  V  NJEJ  MOČNO  RAZBIJA, DAN  ZA  DNEM,  NOČ  ZA  NOČJO. DOLGI  MIHA,  GRIŽA  TANKA, PO  ŠTEVILČNICI  KORAKA, Z  NOGO  BIJE  BREZ  PRESTANKA: TIKA  –  TAKA,  TIKA  –  TAKA.


PEDENJPED  KORENČEK  STRGA, ŠLIK  ŠLAK,  ŠLIK  ŠLAK, ČE  SE  BRATCU  GUMB  ODTRGA,  ŠLIK  ŠLAK,  ŠLIK  ŠLAK. PEDENJBRATEC  MRKO  GLEDA, ŠLIK  ŠLAK,  ŠLIK  ŠLAK, IN  ZATOŽI  PEDENJPEDA, ŠLIK  ŠLAK,  ŠLIK  ŠLAK. PEDENJOČKA  PRST  IZPROŽI,  NAGLO  SODI,  NIČ  NE  ČAKA: TA  NAGAJA,  ONI  TOŽI, KAR  OBA  NAŠLIKAŠLAKA.


STRAŠNO  DOLGO  NI  KOSILA, KDO  NAJ  SLINE  NE  CEDI. TO  ČAKANJE  OSLADILA BI  LE  VREČKA  SLADKARIJ! PEDENJPED  PREŽI  ZA  VRATI, DA  OPRAVI  STROG  PREGLED. OČKU  MORA  PREISKATI AKTOVKO  IN  DESNI  ŽEP. KOMAJDA  SE  TA  POJAVI IN  KLOBUK  SI  Z  GLAVE  SNAME,  ŽE  GA  PEDENJPED  USTAVI: ALI  SI  KAJ  KUPIL  ZAME?

Možbeseda Pedenjped  
Možbeseda Pedenjped  
Advertisement