Page 1

Zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu 25,50 €

www.grafenauer.si

Nevenka Kralj • Tanja Gašperlin • Katarina Kastelic

zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu Učbenik za modul Zdravstvena nega za vsebinski sklop Zdravstvena nega ženske in zdravstvena nega pacientke z ginekološkimi obolenji v programu Zdravstvena nega


28

Oploditev, razvoj zarodka in ploda

zunanji sloj jajčeca

jedro jajčeca

ZANIMIVOST Vsaka telesna celica v človeškem telesu ima jedro, v katerem je shranjen genetski material. Geni so zelo na­tančno razporejeni v 46 kromosomov in določajo lastnosti posameznika. Spolne celice pa se od vseh drugih telesnih celic razlikujejo po tem, da vsaka vsebuje le 23 kromosomov.

Semenčice omogočajo oploditev še 48 ur po ejakulaciji. Jajčece pa je za oploditev sposobno le 24 ur. Skozi zunanji sloj jajčece doseže več semenčic, v jedro pa vstopi samo ena.

jajčece 22 kromosomov + X

semenčica 22 kromosomov + Y ali X

oplojeno jajčece: 44 kromosomov + XX ali XY

Ko semenčice dosežejo steno jajčeca, se s pomočjo lepljive snovi nanjo pritrdijo. Zunanji sloj jajčeca doseže več semenčic, a v jedro vstopi le ena. Semenčica se združi z jedrom jajčeca. V istem trenutku jajčece okoli sebe ustvari kemijsko pregrado in ostalim semenčicam prepreči prodiranje in vstop v jajčece. Vsaka spolna celica vsebuje 23 kromosomov. Ko se v jajčecu jedri združita, nastane celica, ki ima 46 kromosomov. Ustvari se nov in edinstven  genski zapis  – novo življenje.

Spol bodočega otroka določa moška spolna celica, ki prispeva kromosom X ali kromosom  Y. Ženska spolna celica vedno prispeva kromosom X. Kromosomski par XX pomeni ženski spol otroka, kromosomski par XY pa moški spol otroka.

Semenčica in jajčece tvorita eno celico, ki ima skupaj 46 kromosomov. 

Razvoj zarodka yy Kaj je embriologija in kaj proučuje?

Zarodek ali embrio se razvija v obdobju organogeneze, ki poteka od oploditve do 8. tedna starosti embria. V tem obdobju je zarodek najbolj občutljiv za škodljive vplive (za biološka, fizikalna, kemijska in psihosocialna tveganja), ki lahko povzročijo prirojene razvojne napake, onemogočijo razvoj ali povzročijo celo smrt zarodka.


29 POGLABLJAMO    ZNANJE Enojajčna dvojčka (monozigotna dvojčka)

Dvojajčna dvojčka (dizigotna dvojčka)

Razvijeta se iz enega oplojenega jajčeca (zigote), ki se Če se iz jajčnika sprostita dve jajčeci, obe vstopita v razdeli na dva dela, zato sta to dva popolnoma enaka jajcevod in se oplodita, nastaneta dve zigoti, ki se razzarodka (imata enak genetski zapis). vijeta v dva zarodka. Dvojajčni dvojčki imajo različen genetski zapis, zato so lahko tudi različnega spola. Ena zigota

Dve zigoti

Dve enaki moruli

Dve različni moruli

Dve enaki blastocisti

Dve različni blastocisti

Enojajčna dvojčka, vsak s svojo posteljico in ločeno amnijsko votlino

Enojajčna dvojčka, vsak Dvojajčna dvojčka s Dvojajčna dvojčka s s svojo posteljico in skupno posteljico in skupno posteljico in skupno amnijsko votlino skupno amnijsko votlino ločeno amnijsko votlino

Enojajčna dvojčka se razvijeta iz enega oplojenega Dvojajčna dvojčka se razvijeta iz dveh oplojenih jajjajčeca, ki se razdeli na dva dela in nato v dva popol- čec, ki se zatem razvijeta v dva različna zarodka. noma enaka zarodka.


94

Značilnosti poporodnega obdobja

POGLABLJAMO    ZNANJE Izključno dojenega otroka mati običajno pristavlja pogosteje. Intervale med nočnimi obroki dojenček postopno podaljša in jih čez čas izpusti. Mati naj otroka pristavi vedno, ko ta pokaže željo po dojenju. To je takrat, ko je lačen ali žejen ali ko potrebuje stik in tolažbo. Mati hitro prepozna otrokove potrebe.

ZANIMIVOST Poleg refleksnega nastajanja (prolaktinski refleks) in izločanja mleka (oksitocinski refleks) je pri materi potreben tudi refleks nabrekanja bradavic. Bradavica ob dotiku otrokovih ust refleksno nabrekne in otrok jo z usti lahko zaobjame. Mati z vdrtimi, ploskimi ali zelo majhnimi bradavicami zelo težko pristavi otroka, zato v tem primeru pri dojenju uporabi nastavek za dojenje.

Silikonski nastavek za dojenje se položi na bradavico in kolobar.

Tehnike pristavljanja in dojenja Prve dni po porodu mati novorojenca pristavlja po želji. To je lahko vsako uro ali pa na tri ure. Po prvih dveh do treh dneh se laktacija vzpostavi in dojenje steče v določenih časovnih intervalih.

Na začetku je za mater najudobnejše dojenje leže na boku. Otrokova glava leži v komolčnem pregibu materine spodnje roke. Njegov nos mora biti v višini bradavice in ko rahlo nagne glavo nazaj, ga mati lahko pristavi. Pri tem mati z zgornjo roko objame dojko. Prste postavi pod dojko, le palec je nad kolobarjem (tako da prsti oblikujejo črko C). Mati se z bradavico dotakne otrokovih ust. Otrok mora z usti zaobjeti celo bradavico in čim večji del kolobarja. Če ni pravilno pristavljen, je potrebno postopek ponoviti. Odpiranje otrokovih ust lahko mati stimulira tudi s tem, da iztisne nanje kapljico mleka iz dojke. Kasneje lahko mati doji v različnih položajih, običajna sta sede ali leže. Pomembno je, da je položaj zanjo udoben in da se lahko v celoti posveti dojenju.

Dojenje leže se priporoča prve dni po porodu in za hranjenje otroka ponoči.

ZANIMIVOST Dojenje dvojčkov lahko poteka hkratno. Dojenčka ležita ob desni in levi strani matere. Glavi imata na blazini pred dojkama, telesi imata ob materinih bokih in nogice za materinim hrbtom. Ta način dojenja je priporočljiv še pri otročnicah z zelo velikimi dojkami ali po carskem rezu.

Opazovati moramo tudi otrokovo sesanje in požiranje. Pravilno pristavljen otrok posesa večino mleka v prvih petih minutah. Pogosto otrok med sesanjem zaspi. Če sam ne izpusti bradavice, mati položi čist prst v otrokov ustni kot in potisne dojko navzdol ter nežno povleče bradavico iz otrokovih ust. Dojenje dvojčkov lahko poteka hkrati.


95

V prvih dneh svetujemo, da za posamezni obrok mati doji na obeh dojkah. Če se prvi obrok začne na desni strani in nadaljuje na levi, se mora naslednji obrok začeti na levi strani in končati na desni. Ko je mleka dovolj, zadostuje podoj samo na eni dojki. Pogosto je mati zaskrb­ljena, ali ima dovolj mleka. Pomembno je, da med dojenjem opazuje otrokovo sesanje in požiranje. Podoji morajo biti redni. Sit otrok je zadovoljen, ima napeto kožo, izloča urin in blato ter pridobiva telesno maso.

Otrokova usta morajo zaobjeti bradavico in kolobar.

mlečne žleze

mlečni vodi mlečna izvodila

V nekaterih primerih dojenje ni uspešno. Pravilno pristavljanje omogoča iztekanje mleka v otrokova usta. Razlogi pri novorojencu so nedonošenost, nizka porodna masa (novorojenec je prelahek glede POGLABLJAMO    ZNANJE na gestacijsko starost), prirojene anomalije, Novorojenec ima takoj po rojstvu zelo majhno kapaciteto zaspanost zaradi fiziološke zlatenice  … Razlogi želodčka, le 5–7  ml. Že drugi dan se ta poveča na 15 ml, nato pri materi so zastajanje mleka v dojkah, obsežne se hitro povečuje. Po drugem dnevu že lahko ugotovimo boleče ragade, ločitev od otroka  … Za ohranikoličino popitega mleka s tehtanjem otroka. To tehtanje tev laktacije je pomembno, da mati z izbrizgaimenujemo test podoja. Novorojenca oblečenega stehtamo vanjem mleka simulira naravno praznjenje pred dojenjem in po njem. Razlika v telesni masi pomeni dojke. Poznamo izbrizgavanje z ročno ali elekkoličino popitega mleka. Pogoji tehtanja morajo biti obakrat trično črpalko. Pri izbrizgavanju mleka je enaki. Otroka vmes ne smemo preobleči ali previti. Tretji dan po porodu naj bi test podoja znašal 20–50 g za posamezni pomembna higiena rok, dojk in pripomočkov. obrok. Z izbrizganim mlekom nahranimo otroka takoj, lahko ga hranimo v hladilniku do 48 ur ali ga globoko zamrznemo in hranimo do 3  mesece. ZANIMIVOST Pred uporabo ga lahko le enkrat v vodni kopeli Poznamo različne vzorce otrokovega sesanja. Otrok lahko pogrejemo na telesno temperaturo. sesa kot marljiva čebelica  – močno zagrabi bradavico in intenzivno sesa, dokler ni sit. Nekaterim dojenčkom zaradi prehitrega sesanja bradavica uhaja iz ust, kar jih lahko razburi. Spet drugi sesajo le nekaj minut, nato počivajo in jih morajo matere ves čas spodbujati. So pa tudi previdni dojenčki, ki začnejo močneje sesati šele takrat, ko okusijo mleko.

Izbrizgano mleko se lahko porabi takoj, lahko ga shranimo v hladilniku ali pa ga globoko zamrznemo.

yy V dokumentu Deset korakov do uspešnega dojenja preberite načela za spodbujanje dojenja. yy Opišite sestavo in razmerje hranilnih snovi v kolostrumu, prehodnem in zrelem ženskem mleku.


144

12

Reproduktivno zdravje

Reproduktivno zdravje

SPOZNALI    BOMO yyKaj je reproduktivno zdravje? yyKatere so oblike zdravljenja zmanjšane plodnosti? yyKako deluje hormonska kontracepcija? yyKatere so naravne metode kontracepcije? Reproduktivno zdravje vključuje zadovoljno in varno spolno življenje, svobodno odločanje o rojstvu otrok, načrtovanje družine, varno nosečnost in porod, preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni spolnih organov.

Zmanjšana plodnost, neplodnost V ožjem pomenu besede je reproduktivno zdravje žensk povezano z rodnim obdobjem.

POGLABLJAMO    ZNANJE Reproduktivno zdravstveno varstvo je urejeno tudi z zakonodajo. V Ustavi Republike Slovenije je opredeljena pravica glede svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok. Bolj podrobno to pravico urejata Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

O zmanjšani plodnosti ali neplodnosti (infertilnosti) govorimo v primeru, ko ne pride do nosečnosti, čeprav imata ženska in moški redne in nezaščitene spolne odnose najmanj eno leto. Razlikujemo primarno in sekundarno neplodnost. Primarna neplodnost pomeni, da kljub poskusom zanositve še nikoli ni prišlo do spočetja. O sekundarni neplodnosti pa govorimo v primeru, ko po predhodni nosečnosti ponovna zanositev ni uspešna.


145

Vzroki za zmanjšano plodnost pri ženski so lahko neprehodnost jajcevodov, ciste na jajčniku, policistični jajčniki, nepravilnosti na maternici, hormonske motnje in endometrioza. Vzroki za zmanjšano plodnost pri moškem so lahko hormonske, anatomske motnje ali pa zmanjšano število semenčic v izlivu. Pogosto se vzroki med seboj prepletajo. policistični jajčnik

zdrav jajčnik

Diagnostični postopki za ugotavljane zmanjšane plodnosti se izvajajo pri ženski in moškem. Osnovni preiskavi sta V policističnem jajčniku pride do motenj pri zorenju ginekološki pregled in ultrazvočna preiskava pri ženski ter folikla, kar lahko povzroči zmanjšano plodnost. analiza semena (spermiogram) pri moškem. Sledijo invazivnejše preiskave (diagnostična laparoskopija, histerosalpingografija  …). ZANIMIVOST V nekaterih primerih vzroka za neplodnost ni mogoče ugotoviti.

Kava, kajenje, alkohol, droge in stres zmanjšajo kakovost se-­ menčic.

Terapevtski postopki pri zmanjšani plodnosti vključujejo: yysvetovanje o zdravem načinu življenja (o zdravi prehrani, primerni prehranjenosti in izogibanju nezdravim navadam), yymedikamentozno zdravljenje, yykirurško zdravljenje, yypostopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, kadar oploditev po naravni poti ni možna, yyshranjevanje semenskih celic moškega ali jajčnih celic ženske.

POGLABLJAMO    ZNANJE Postopki oploditve z biomedicinsko po­močjo so: Postopek IVF (in vitro fertilizacija) je zunajtelesna umetna oploditev. Izvaja se jo v laboratoriju, v epruveti. Postopek navadno poteka v stimuliranem ciklusu, redko tudi v naravnem. Lahko je homologna (znotraj para) ali heterologna (s semenom darovalca). Metoda ICSI (intracytoplasmic sperm injection) je postopek neposrednega vnosa semenčice v citoplazmo jajčne celice. Uporablja se pri moški neplodnosti, ko so semenčice premalo gibljive. Postopek IUI (intrauterina inseminacija) je znotrajtelesna umetna oploditev. Z ambulantnim postopkom se vnese koncentrirano seme v maternico. Postopek poteka v stimuliranem ali naravnem ciklusu. Lahko je homologna ali heterologna.

1. Hormonska stimulacija zorenja jajčnih foliklov

2. Punkcija zrelih jajčnih foliklov iz jajčnika 3. Odvzem semenske tekočine 4. Umetna združitev jajčeca in semenčice (umetna oploditev)

6. Vnos blastociste v maternico

5. Razvoj in delitev oplojene jajčne celice Prikaz postopka zunajtelesne oploditve


Zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu 25,50 €

www.grafenauer.si

Nevenka Kralj • Tanja Gašperlin • Katarina Kastelic

zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu Učbenik za modul Zdravstvena nega za vsebinski sklop Zdravstvena nega ženske in zdravstvena nega pacientke z ginekološkimi obolenji v programu Zdravstvena nega

Zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu  

Učbenik za modul Zdravstvena nega ženske in zdravstvena nega pacientke z ginekološkimi obolenji v programu Zdravstvena nega

Zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu  

Učbenik za modul Zdravstvena nega ženske in zdravstvena nega pacientke z ginekološkimi obolenji v programu Zdravstvena nega

Advertisement