Page 28

»Ej, sam je dal odpoved.« »Kaj pa mu je preostalo? Vedel je, da ne bo nikoli sprejet v posadko. Če ti ne dovolijo leteti, je nesmiselno ostati v astronavtskem korpusu.« »Prizemljili so ga, ker je bilo to dobro zanj.« »Zdravniki so samo ugibali. Če imaš en ledvični kamen, še ne pomeni, da boš dobil tudi drugega.« »Prav, dr. Watsonova. Zdravnica si. Nekaj mi povej. Bi si želela Jacka v svoji ekipi za raketoplan? Čeprav veš, da ima zdravstvene težave?« Premolknila je. »Ja. Kot zdravnica, ja, bi. Povsem verjetno je, da bi se Jack dobro odrezal v vesolju. Toliko lahko ponudi, da si ne morem misliti, zakaj ga nočejo videti tam zgoraj. Že res, da se ločujem od njega, vendar ga spoštujem.« Kittredge se je zasmejal in nato izpraznil svoj vrček piva. »Nisi bogve kako nepristranska, kajne?« Hotela mu je že ugovarjati, potem pa jo je prešinilo, da se ne more braniti. Kittredge je imel prav. Ko je šlo za Jacka McCalluma, ni bila nikoli nepristranska. Zunaj je v vlažni vročini houstonske poletne noči obstala na parkirišču pred lokalom in se zazrla v nebo. Soj mestnih luči je zabrisal sij zvezd, a kljub temu je razločila pomirjujoče znana ozvezdja. Kasiopejo, Andromedo in Plejade. Kadar koli jih je pogledala, se je spomnila, kaj ji je povedal Jack, ko sta neke noči ležala v travi in gledala v zvezde. Tiste noči, ko je prvič spoznala, da je zaljubljena vanj. Nebo je prekrito z ženskami, Emma. Tudi ti sodiš tja gor. Nežno je odvrnila: »Ti tudi, Jack.«

28

Teznost_prelom_klub.indd 28

5/10/10 4:42 PM

Teznost  

nova kriminalka

Teznost  

nova kriminalka

Advertisement