Page 1

Lendvai Kepe Zoltán

© 2018, Galerija-Muzej Lendava • Galéria-Múzeum Lendva

Ly n d va m u s e u m 1 2 / 1

Stoletja Lendave

Na platnici: Grb rodbine dolnjelendavskih Bánffyjev (http://www.zml.hu/oklevel_kiallitas) Lindva (Justus van der Nypoort, 1686)


LY N DVA M USEU M 12/1


LYNDVAMUSEUM 12/1 Založila in izdala Galerija-Muzej Lendava • Lendvai Galéria és Múzeum Bánffyjev trg 1 • Bánffy tér 1, 9220 Lendava • Lendva, Slovenija • Szlovénia www.gml.si Zanjo Dubravko Baumgartner Prevod Helena Zver (v slovenščino) Jezikovni pregled Ivanka Bratkovič Grafično oblikovanje Peter Orban Fotografije Zoltán Lendvai Kepe Naslov izvirnika Lendvai Kepe Zoltán: Lendvai évszázadok Lendava-Lendva, 2018 Tisk DigiFot, Lendava

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4Lendava) LENDVAI Kepe, Zoltán Stoletja Lendave / Lendvai Kepe Zoltán ; [prevod Helena Zver (v slovenščino) ; fotografije Zoltán Lendvai Kepe]. - Lendava : GalerijaMuzej = Lendva : Galéria-Múzeum, 2018. - (Lyndvamuseum ; 12/1) Izv. stv. nasl.: Lendvai évszázadok ISBN 978-961-6695-25-1 295087360


Lendvai Kepe ZoltĂĄn

Stoletja Lendave

Lendava • Lendva 2018


Stoletja Lendave Lendavski grad, 2017 Scenarij stalne razstave sta napisala in razstavo pripravila dr. Mária Kepéné Bihar zgodovinarka, etnologinja dr. Zoltán Lendvai Kepe višji kustos, etnolog Galerije-Muzeja Lendava Grafično oblikovanje razstave Dubravko Baumgartner dr. Zoltán Lendvai Kepe Peter Orban


Obraze razstavljenih figur je izdelal Milan Gal Pri pripravi razstave so sodelovali Dubravko Baumgartner Marta Ferletič Robert Ivanič Vesna Kramar Beata Lazar Karmen Lebar Gor Marta Šernek Karel Tomšič


Lyndva Mesto Lendava, znano kot nekdanja Dolnja Lendava, se razprostira na ravninskem območju ob spodnjem toku reke Mure, neposredno pod jugozahodnim vznožjem Zalskega pogorja, na stičišču madžarske, slovenske in hrvaške jezikovne meje. Mesto z okolico je do leta 1920 spadalo k Ogrski, po trianonski pogodbi pa je bilo območje priključeno Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skozi zgodovino se je mogoče z imenom naselja Lendava srečati v različnih jezikih in različicah, v madžarskem jeziku se je najpogosteje pojavljalo kot Alsólendva, Alsólindva ali Lindva, v slovenskem kot Dolnja Lendava ali Lendava, v hrvaškem kot Donja Lendava, v nemškem jeziku kot Unter Limbach, v latinščini pa kot Lyndwa Inferior.1 Na samem začetku velja razjasniti dejstvo, da sta tako rekoč celo tisočletje obstajali dve Lendavi, in sicer Dolnja Lendava v zgodovinski Zalski županiji in Gornja Lendava v zgodovinski Železni županiji. Dolnjo Lendavo so hkrati z Gornjo Lendavo, ki leži 50 kilometrov severozahodno od nje, preimenovali leta 1934 in nato še enkrat po drugi svetovni vojni leta 1952.2 Od takrat se Gornja Lendava imenuje Grad,3 Dolnja Lendava pa v slovenskem jeziku Lendava, v madžarskem pa Lendva. Strateški pomen naselja z okolico je izhajal predvsem iz dejstva, da je tukaj od nekdaj obstajal prehod čez Muro, za katero so značilni močni tokovi. Pokrajina je bila v starem veku del Rimskega cesarstva, v okviru njega pa del province Gornja Panonija oziroma Pannonia Superior. Skozi njo je potekala znamenita starodavna jantarjeva pot, ki je vodila iz Italije preko Panonije do Baltika. Med pomembnima mestoma v provinci, Poetovio (Ptuj) in Savario (Sombotel), sta na desnem in levem bregu Mure nastali naselji Halicanum (Sveti Martin na Muri)4 in Lygano (Dolnja Lendava).5 Drnina, oziroma, drnatni mejni pas, ki se v madžarščini imenuje »gyepű«, se je po utrditvi zunanjih meja madžarske države v 11. stoletju preoblikoval v stalno varovano mejno območje, oziroma Stražno krajino.

1

V madžarskih listinah in na zemljevidih najpogosteje v obliki: Asolindva, Asolyndua, Alsólendva, AlsóLendva, Alsolyndwa, Lendva, Lindva, Lyndua, Lyndva, Lyndwa, v hetiškem narečju: Asulenva, Lenva, v slovenščini: Dolnja Lendava, Lendava, Spodnja Lendava, hrvaško in srbsko: Donja Lendava, Lendava Dolnja, nemško: Limbach, Lindau, Lindova, Nieder Lymbach, Unter Limbach, Unterlimbach, Unter Limpach, latinsko: Lymbach, Lindau, Lyndua, Lyndva Inferior, Lyndwa inferior.

2

SAVNIK Roman 1980, 295.

3

Ime naselja Grad je povezano z zgodovinsko pomembnim grajskim kompleksom nad naseljem.

4

Sveti Martin na Muri, v madžarskem jeziku Muraszentmárton, naselje na Hrvaškem z večinskim hrvaškim prebivalstvom.

5

Ime naselja Lygano se je domnevno ohranilo v imenu bližnjega srednjeveškega naselja Riganóc (1335: Liganuch) in še v danes obstoječem ledinskem imenu vinogradov Riganóc, Riganyóc, Riganoc, Riganjoc (KASZÁS József 1995, 73). Leta 1335 zabeleženo geografsko ime se je fonetično verjetno glasilo Liganóc, Liganovci. LENDVAI KEPE Zoltán – S. SEBESTYÉN József 2012, 7.

6


Okolica Dolnje Lendave, K. k. Militär. Geografisches Institut, 1880 (izrez)


Dokaz srednjeveškega mejnega sistema v pokrajini ob Muri se je ohranil v listinah v obliki naziva Nemška vrata (Nemethkapw), ki se je nahajala na obrambnem jarku zahodno od Murske Sobote med reko Muro in Stražno krajino na nekdanjem madžarsko-štajerskem (danes slovensko-avstrijskem) mejnem območju.6 V stoletjih Kraljevine Ogrske je Dolnja Lendava predstavljala vrata države proti južni Štajerski in Italiji. Ko so Turki leta 1600 zavzeli Nagykanizso, je vloga Dolnje Lendave kot mejne utrdbe postajala čedalje pomembnejša. Po trianonski pogodbi leta 1920 in priključitvi južnoslovanski državni tvorbi je postala pomemben mednarodni mejni prehod in politično ter kulturno središče Madžarov v Sloveniji, oziroma tako imenovanih pomurskih Madžarov. Torej ni naključje, da je bila na jugozahodni strani gričevja, ki ga s treh strani varujejo vode reke Mure, Ledave in Velike Krke, zgrajena utrdba, ki je kljub številnim prezidavam in poškodbam, ki jih je utrpela, vse do danes najizrazitejši simbol mesta in širšega območja. Poti do Lendave in lendavskega gradu danes vodijo iz petih smeri. Z Madžarske vodi pot v mesto s severne in vzhodne smeri. S severa vodi pot v Lendavo iz Sombotela preko naselij Körmend in Zalalövő, z vzhoda pa se cesti, ki peljeta iz Zalaegerszega in Keszthelya, združita pri Novi in vodita v Lendavo preko Lentija. Iz jugovzhodne smeri je mogoče priti do Lendave preko mest Nagykanizsa in Letenye. Južna cesta vodi iz Medžimurja, z območja današnje Hrvaške, in sicer iz smeri Zagreba,7 Varaždina,8 Čakovca9 in Murskega Središča.10 Iz Lendave vodi proti zahodu cesta v osrednjo Slovenijo, ki se v Črenšovcih11 razcepi na dvoje, ena od njiju pelje proti osrčju Prekmurja, Beltincem12 in Murski Soboti,13 druga pa proti Štajerski, v Ljutomer,14 Ormož15 in Ptuj.16 Peta cesta vodi iz Lendave v severozahodni smeri preko pokrajine Hetés, oziroma Hetiš proti

6

KISS Gábor – ZÁGORHIDI CZIGÁNY Balázs 2010, 711-721. SZILÁGYI Magdolna 2012, 217-234, 449. „... vadit ad porticum seu transitum Nemethkapw vocatum in fossato inter civitatem Regede et terram Belmura posita pro metis, super quo fossato venit ad ipsum Kapw et in magna via, que venit de Theutonia ad orientem...” MOL DL 69210.

7

V madžarskem jeziku Zágráb.

8

V madžarskem jeziku Varasd.

9

V madžarskem jeziku Csáktornya.

10

V madžarskem jeziku Muraszerdahely.

11

V madžarskem jeziku Cserföld, ljudsko Cserencsóc.

12

V madžarskem jeziku Belatinc.

13

V madžarskem jeziku Muraszombat.

14

V nemškem jeziku Luttenberg.

15

V madžarskem jeziku Ormosd, v nemškem jeziku Friedau.

16

V madžarskem in nemškem jeziku Pettau, latinsko Poetovio.

8


Dobrovniku,17 Murski Soboti in Gornji Radgoni.18 Ta cesta se v naselju Genterovci19 odcepi proti Turnišču.20 V turniški cerkvi, ki je bila zgrajena v obdobju dinastije Árpádov, se nahajajo freske Janeza Aquile iz 14. stoletja in grobnica članov dolnjelendavske rodovine Bánffy. Cesta, ki vodi proti Gornji Radgoni, se pri Dobrovniku spet odcepi. Po stranski cesti lahko pridemo v pokrajino Őrség, oziroma Stražno krajino. Pri Murski Soboti se cesta ponovno odcepi, ena vodi naravnost proti Gornji Radgoni, druga pa se razcepi v več smeri in vodi proti razkropljenim vasem na Goričkem.

Lazarus secretarius: Tabula Hungariae, 1526-1528. (Izrez: Alsolindua = Alsólendva/Dolnja Lendava)

17

V madžarskem jeziku Dobronak, nekdaj trg. Pretežni del prebivalstva sestavljajo pripadniki madžarske narodnosti in spada k t. i. narodnostno mešanemu območju v Sloveniji.

18

V madžarskem jeziku Regede. Mesto ob Muri na Štajerskem, oddaljeno 45 km od Dolnje Lendave v severozahodni smeri. Po letu 1919 so mesto razdelili na dva dela. Del mesta, ki je pripadel Kraljevini SHS, se imenuje Gornja Radgona, avstrijski del pa Bad Radkersburg.

19

V madžarskem jeziku Göntérháza. Naselje z večinskim madžarskim prebivalstvom na t. i. narodnostno mešanem območju v Sloveniji. Ena od značilnih vasi v pokrajini Hetiš.

20

V madžarskem jeziku Bántornya, ljudsko Tornisa. Nahaja se okoli 15 km severozahodno od Lendave.

9


Pokrajina v dolini Mure Lendava z okolico se nahaja na območju vzhodnih suhih, zahodnih oceanskih in južnih sredozemskih vetrov. Srednja letna količina padavin je okoli 800 mm, polovica teh zapade v vegetacijskem času. Podnebje je celinsko. Letna srednja temperatura je 9,9 stopinje Celzija, najhladnejši mesec je januar, katerega povprečna temperatura znaša -1,5 stopinje Celzija, najtoplejši mesec pa je julij s povprečjem 20,3 stopinje Celzija. Povprečno število sončnih ur na leto je 1790, vsebnost relativne vlage v zraku pa se giblje okoli 75 %. Če povzamemo navedeno, bi lahko rekli, da je najpomembnejša značilnost tukajšnjega podnebja uravnoteženost brez izstopajočih skrajnosti.21 S hidrološkega vidika spada Lendava z okolico k porečju reke Mure. Skozi pokrajino tečejo tri reke, več potokov in izvirov. Vodotoki, in sicer Mura22 z južne, Ledava23 z zahodne, Velika Krka z vzhodne in Kobiljski potok24 s severozahodne strani, obdajajo gričevje trikotne tlorisne oblike, katerega stranice merijo okoli osem, devet oziroma deset kilometrov, kot da bi šlo za kakšen otok. Ob severnem vznožju tega trikotnega gričevja se razprostira Lenti, na južnem izstopajočem delu Tornyiszentmiklós, na njegovi najstrmejši jugozahodni strani pa Lendava. Gričevje, katerega najvišja točka se nahaja na 334 metrih nadmorske višine, je na Madžarskem znano pod imenom Tenke-hegy, v Sloveniji pa kot Lendavske gorice. Glavna ulica v Lendavi poteka ob vznožju griča, izoblikovala pa se je iz posameznih delov starodavne poštne poti, ki je povezovala Dunaj z Zagrebom in vodila iz Lendave v Nagykanizso. Na ravnici, ki se nahaja neposredno pod naseljem, si je izdolbla strugo Ledava, ki izvira pri naselju Kapfenstein v Avstriji, voda pa se vanjo steka z gričev na Goričkem.25 Na madžarsko jezikovno območje priteče pri Dobrovniku, kjer tvori tudi jugozahodno in južno mejo pokrajine Hetiš. V omenjen vodotok se v okolici Lendave izlivajo tudi vode Kobiljskega potoka in Črnca. Ledava se na območju naselja Kerkaszentkirály izliva v Veliko Krko, ta pa se pri naselju Muraszemenye izliva v Muro. Ledava je južne, zahodne in severozahodne obronke Lendave včasih, še celo v 20. stoletju, spreminjala v

21

Zbornik občine Lendava. 1981, 99.

22

Hrvaško Mura, nemško Mur, v prekmurskem narečju Müra.

23

Ledava se madžarsko imenuje Lendvavíz ter je venomer bila opredeljena kot reka in ne kot potok. Pod vplivom slovenščine po letu 1920 so ime v madžarščini spremenili v Lendva patak (potok Ledava). V nemščini: Fluss Lendva. V latinščini: Lyndwa (1208: ad aquam Lyndwa), Lyndua (1232: ad fluvium Lyndua), Lindua (1339: prope fluuim Lindua), Lindwa (1366: iuxta fluuium Lindwa), Lynduauize (1389: a parte fluuij Lynduauize).

24

V Kobiljski potok se steka tudi Ivanjševski potok, katerega pritok je Nemesnépi patak.

25

Goričko se razprostira zahodno od pokrajine Őrség, oz. Stražne krajine.

10


močvirnato območje, ki se je v zgodovini izkazalo kot izjemno dober obrambni pas. Toda že v 19. stoletju je povzročalo močvirje več škode kot koristi. Zato je Zalska županija leta 1826 opravila regulacijo potoka na tri sežnje širokem in 2800 sežnjev dolgem odseku med Dolnjo Lendavo in Hetišem. Z izkopom tega kanala je postalo uporabnih okoli 1800 oralov zemlje, ki je prej ni bilo mogoče obdelovati.26

Lendava, 2009

26

BENCZE Géza (ur.) 1986, 45-46. Vsebina: Antal Póka: Tekéntetes Nemes Zala Vármegyének Vízi Leírása.

11


Lygano Ko govorimo o širšem zgodovinskem območju Lendave z okolico, imamo v mislih zahodni in jugozahodni del nekdanje Zalske županije, kljub temu da nekateri viri to območje omenjajo kot Južno Zalo. V stoletjih pred odpravo fevdalizma je obsegala območje dolnjelendavskega gospostva,27 od druge polovice 19. stoletja do leta 1920 pa dolnjelendavski okraj. Od trianonske mirovne pogodbe naprej se nanaša izraz Lendava z okolico na območje občine Lendava.28 Arheološke najdbe pričajo, da je bilo zahodno in jugozahodno območje zgodovinske Zalske županije poseljeno že v kameni dobi. V okolici naselij Becsehely, Sormás in Nagykanizsa so odkrili arheološke najdbe iz neolitika,29 v okolici Lenda- Gema iz rimske naselbine Lygano. Dolga vas pri Lendavi ve30 in Dolge vasi31 iz bakrene dobe, pri Dolnjem 32 33 34 (Pomurski muzej Murska Sobota) Lakošu, Lendavi in Dolgi vasi iz bronaste dobe, v okolici Lendave,35 Dolge vasi36 in Čentibe37 pa iz železne dobe. V 1. stoletju našega štetja so Panonijo zasedli Rimljani. Rimske naselbine v Prekmurju in na območju zgodovinske zahodne Zalske županije so arheologi odkrili v okolici naselij Sveti Martin na Muri (Halicanum), Zalalövő (Leontium) in Dolga vas (Lygano), vendar pa je sledi rimske dobe mogoče najti

27

LENDVAI KEPE Zoltán 2007, 43.

28

Območje občine Lendave se je v 20. stoletju večkrat spremenilo.

29

P. BARNA Judit – TOKAI Zita Mária – EKE István – PÁSZTOR Emília 2015.

30

TUŠEK Ivan – KAVUR Boris 2011.

31

ŠAVEL Irena – KERMAN Branko 2008. KERMAN Branko, 2013.

32

ŠAVEL Irena 1999. DULAR Janez – ŠAVEL Irena – TECCO HVALA Sneža 2002.

33

ŠAVEL Irena 2008.

34

ŠAVEL Irena – KERMAN Branko 2008. KERMAN Branko, 2013.

35

ŠAVEL Irena – SANKOVIČ Samo 2011.

36

ŠAVEL Irena – KERMAN Branko 2008. KERMAN Branko, 2013.

37

GUŠTIN MITJA – TOMAŽ Alenka 2016a. GUŠTIN MITJA – TOMAŽ Alenka 2016b.

12


tudi v okolici več naselij občine Lendava (Lendava, Gaberje, Gornji Lakoš, Čentiba).38 Omenili smo že, da je znamenita jantarjeva pot v rimski dobi, verjetno pa tudi že stoletja pred tem, vodila preko današnjega lendavskega območja (Sveti Martin na Muri, Kot, Gaberje, Dolga vas, Zalalövő).

Vibenusov nagrobni kamen. Dolga vas pri Lendavi (Pomurski muzej Murska Sobota)

38

GUŠTIN MITJA – TOMAŽ Alenka 2016a, 8.

13


Lendava in okolica v srednjem veku Za Lendavo z okolico in pokrajino Göčej obstaja zelo malo arheoloških ali zgodovinskih podatkov iz obdobja preseljevanja ljudstev. Manjše naselbine in druge najdbe iz obdobja Hunov so odkrili v okolici naselij Zalaszentgrót, Kilimán in Nagykanizsa, iz avarskega obdobja pa so znane najdbe iz okolice naselij Pókaszepetk, Kehida, Hahót, Zalaszentbalázs in Nagykanizsa.39 Naselitev Slovanov v zahodnem delu Karpatskega bazena40 oziroma na levem bregu Mure je mogoče prav tako postaviti v avarsko obdobje, oziroma v 6. stoletje.41 Kot zanimivost velja omeniti, da Huni in kralj Atila, Avari in Madžari ter kralj Matjaž (Matija Korvin) niso prisotni le v ljudskem izročilu sosednje Štajerske, ampak v izročilu celotnega slovenskega jezikovnega območja.42 Območje nekdanjih zgodovinskih županij, Šomodske, Železne in Zalske, je v obdobju naseljevanja Madžarov pripadalo plemenskemu poglavarju z imenom Bulču (madž. Bulcsu). Göcsej je imel v tistem obdobju vlogo stražne krajine.43 Reka Mura, ki tudi v najostrejših zimah redkokdaj zmrzne, je zaradi stalnega, relativno visokega vodostaja, močnega toka in več kilometrov širokega močvirnatega poplavnega območja veljala takrat za idealen mejni pas. Na tem območju se je nahajal prvi obroč mejnoobrambnega sistema na zahodu Madžarske države. Drnatna meja, ki je z neprehodnimi gozdovi in močvirji odlično varovala osrednja ravninska območja države, je lahko bila tudi več deset kilometrov širok pas, ob katerem so se na višjih predelih, ki jih niso ogrožale vode, nahajale naselbine mejnih stražarjev. Najverjetneje so tudi na zahodu madžarske države za varovanje meje skrbeli Sekelji in Pečenegi. Dejstvo je, da lahko v hetiškem, göčejskem in stražnokrajinskem dialektu ter življenjskem slogu zaznamo nekatere očitne podobnosti s transilvanskimi Sekelji. Na antropološko podobnost s Sekelji je med prvimi opozoril znanstvenik Lajos Bartucz.44 O tukajšnji naselitvi Pečenegov pa priča tudi več krajevnih imen, kot so na primer Zalabesenyő, Bak in Kalócfa.45 Naselja Besenyő, Bak in Szentadorján so obstajala že za časa vladavine kralja Svetega Štefana Ogrskega. Že v obdobju dinastije Árpádov pa se omenjajo naselja Csatár, Kökényesmindszent, Dobron, Kislengyel, Lenti, Lickó, Milej, Nova, Dolnja Lendava, Oltárc, Petrikeresztúr,

39

MÜLLER Róbert 1971.

40

GÖNCZ László 1996, 26.

41

KERMAN Branko 2011.

42

LUKÁCS István 2001.

43

TÓTH János 1965, 7. HOLUB József 1929, 10-20.

44

BARTUCZ Lajos 1913, 15.

45

GYÖRFY György 1959, 167.

14


Radmožanci (Radamos), Salomvár, Sárd, Teskánd in Zalaegerszeg. Ob državni cesti Varaždin-Bratislava (madžarsko: Pozsony, latinsko: Posonium) so se razprostirala številna naselja že v 13. stoletju. Dokazano je, da je v okolici Lendave že v 14. stoletju obstajala gosta mreža naselij in zaselkov.46 Po domnevah Jánosa Tótha je bilo v sosednji pokrajini Göčej v tem času že več kot sto naselij ali zapuščenih zaselkov.47 Vsa ta naselja, življenje prebivalcev in njihovo imovino je takrat varoval skrbno oblikovan širok pas drnine, stražarski kraji in utrdbe. Po nekaterih domnevah sega prva pisna omemba naselja Dolnja Lendava v leta 870-875, zaslediti pa jo je mogoče v delu Conversio Bagoariorum et Carantanorum48 v različici Lindolveschirichun.49 V omenjenem delu iz 9. stoletja je zapisano, da so pod vladavino slovanskega kneza Pribine (†861) zgradili cerkev, ki so jo posvetili pod salzburškim metropolitom Liupramom (†859),50 torej med letoma 840 in 859. Največja pomanjkljivost pri istovetenju krajevnega imena Lindolveschirichun z Dolnjo Lendavo je, da zaenkrat ne poznamo nobenih arheoloških najdb ali drugih podatkov, ki bi verodostojno potrdili omenjeno domnevo. Vsekakor moramo upoštevati možnost, da krajevno ime Lindolveschirichun lahko enačimo tudi z imeni nekaterih drugih naselij na območju današnje Slovenije in Avstrije, pa tudi dejstvo, da zgodovinsko obstajata dve Lendavi, Dolnja in Gornja, ki sta ena od druge oddaljeni približno 50 kilometrov.51

46

LENDVAI KEPE Zoltán 2005, 237.

47

TÓTH János 1965, 7.

48

Avtor spisa Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev je bil predvidoma salzburški nadškof Adalwin (umrl je 14. maja 873), naslovnik pa Ludvik Bavarski, vzhodnofrankovski vladar. Vsekakor je treba omeniti, da izvirnik rokopisa vse do danes ni bil odkrit, najstarejši, do danes znan prepis tega spisa izvira iz 11. stoletja.

49

KOS Milko 1936. KERMAN Branko 1994, 12-17.

50

Salzburški nadškof Liupram ali Liuprammus je umrl 14. oktobra 859.

51

Prvi del krajevnega imena Lindolveschirichun pojmujejo nekateri kot nemško besedo „Linde”, ki pomeni lipo, ali „Lindbach«, ki pomeni lipov gaj, drugi pa kot izpeljanko iz nemškega lastnega imena „Lindolf”. Beseda „ves” v prekmurskem narečju pa pomeni v slovenskem jeziku »vas«. Beseda „chirichun” izvira iz nemške besede „kiricha, kirchen”, ki je po pomenu enaka južnoslovanskim besedam „cerkev, cerkva, cirkva, crkva”. Krajevno ime Lindolveschirichun pojmujejo torej nekateri kot mešanico nemškega in slovanskega jezika, njen pomen pa bi naj bil »Cerkev v vasi Linde (Lindolf, Lindbach oziroma Lendava)«. LENDVAI KEPE Zoltán – S. SEBESTYÉN József 2012, 19.

15


Rodovnik družine dolnjelendavskih Bánffyjev (Hohold, Hahold, Hahót) (MOL P1288)

16


Obdobje Banffyjev Ime Dolnje Lendave se je v pisnih virih nedvoumno pojavilo prvič leta 1192 v zvezi s pravdo „vrlega viteza” Hoholda, ki je - zanj je pričal zalski glavni špan Štefan - zmagal v pravdi proti Parisu, sinu župana Ivana.52 Dolnja Lendava je odtlej pa vse do leta 1645, ko je umrl zadnji moški potomec dolnjelendavske rodovine Bánffy, najznamenitejše veje rodovine Hahót-Buzád,53 in celo kratko obdobje po njegovi smrti, krepila vlogo osred­ njega mejnega gradu. Pod vladavino madžarskega kralja Ladislava Kumana je bilo mesto prebivališče Vitez Hahold (Képes krónika/ Ilustrirana kronika. Bp. 2003, 30.) hrvaško-slavonskega bana in glavnega špana Zalske županije Nikolaja Hahóta. Leta 1366 je naselje, ki se tedaj omenja že kot oppidum, od madžarskega kralja Ludvika (I.) Velikega dobilo pravico prirejati vsakoletni državni semenj, in sicer na praznik apostolov svetega Simona in Jude.54

Listina madžarskega kralja Ludvika Velikega, ki je leta 1366 podelil državno sejemsko pravico Dolnji Lendavi

52

WERTNER Mór 1898, 19-33. FEJÉR György 1829-1844, III/1, 277. VÁNDOR László 1994, 59. „Hoholdo, militi religioso, duo praedia Lindua et Fenetü adiudicat. A. 1192. p. 277. A. 1193. p. 289.” Codex diplomaticvs Hvngariae ecclesiasticvs ac civilis/INDEX 1./Index Tomi II./Comites Palatini.

53

TÓTH Sándor 1995, 94.

54

Oppidum Lyndua. 1403. MOL DL 8902.

17


Iz listine o delitvi premoženja iz leta 1389 izvemo, da je naselje, ki se omenja kot civitas, obsegalo 23 celih, 2 polovični in 4 četrtinske hube.55 Med tlačani, ki so našteti v listini, najdemo čevljarja, izdelovalca puščic, rejca lovskih psov, tkalca, mesarja, izdelovalca in ostrivca mečev, kuharja, zlatarja, trgovca, krojača in kolarja. Viri pričajo tudi o večjem številu vodnih mlinov v 15. in 16. stoletju, ki so večinoma obratovali na Ledavi in so bili pretežno v cerkveni lasti.56 V darilni listini madžarskega kralja Matije Korvina z dne 17. maja 1469 pa je prvič omenjena tudi lendavska carina.57 O ugledu in pomembni politični funkciji rodovine Bánffy v srednjeveški Kraljevini Ogrski priča tudi podatek, da je kralj Vladislav I. z listino 28. junija 1441 Pavlu, sinu Štefana Bánffyja iz Dolnje Lendave, podelil pravico do kovanja denarja v Dolnji Lendavi, oziroma v gradu Beckov (Beckó, Bolondóc). V ozadju izjemnega in velikodušnega daru tiči verjetno dejstvo, da je bil Pavel Bánffy zvest vladarju, zahvaljujoč pravici do kovanja denarja pa je lahko učinkoviteje branil Gornjo Ogrsko.58

Kovanec iz Dolnje Lendave z oznako A (Alsólendva)

55

MOL DL 7467.

56

GÖNCZ László 1996, 61.

57

„Kralj Matija Korvin županu Posoniuma Nikolaju Dolnjelendavskemu, sinu Štefana, sina Štefana za zasluge, zlasti še, ker je od svoje zgodnje mladosti sodeloval v različnih bojnih pohodih madžarske države, v kraljevem bojnem pohodu proti moldavskemu vojvodi Štefanu v Moldaviji, kjer je bil ranjen v nogo, nato se je viteško boril proti krivoverskim Čehom na Moravskem, uspešno uveljavljal interese države v poslanstvih tako pri papežu in kralju Apulie v ponovni donaciji daruje njemu in njegovemu bratu Jakobu in Pavlu, sinu Štefana Dolnjelendavskega in njegovemu sinu Janezu gradove v Zalski županiji v Lendavi in Lentiju z vsemi pripadajočimi naselji ter carinami v trgih Lindwa (Lendva, Lendava), Hwzzywfalw (Hosszúfalu, Dolga vas), Dobronok (Dobronak, Dobrovnik), Chezteregh (Csesztreg), Kwthws (Kutas) in Zemenye (Muraszemenye) …” MOL DL 16853.

58

MOL DL 44313. Beckov, v madžarščini Beckó ali Bolondóc, naselje in grad na ozemlju današnje Slovaške.

18


Dolnjelendavski Joannes Bánffy, podkralj Madžarske med leti 1530 in 1534 (Madžarski narodni muzej, Budimpešta)


György Kultsár: Postilla… Alsólendva (Dolnja Lendava), 1574. (OSzK RMNy 334, Országos Széchényi Könyvtár, Régi Magyarországi Nyomtatványok)

20


Nikolaja Bánffyja, ki je živel v grajskem dvorcu nad mestom, je kralj Matija Korvin v družbi kaloškega metropolita Györgya poslal v Neapelj urejat zadeve, povezane s svojo poroko.59 Po zapisih zgodovinarja Bonfinija ga je Matija Korvin imel za brata,60 zato ne preseneča, da je aristokratski rodovini Bánffy leta 1483 podelil baronski naziv.61 Omeniti velja še, da so bili dolnjelendavski Bánffyji pomembni podporniki reformacije. Za časa Nikolaja Bánffyja IV. so v mestu in njegovem dvorcu opravljali pomembno literarno in nabožno dejavnost Gáspár Ráskai, Ferenc Tőke, György Orbonai Rácz, György Kultsár, István Beythe in številni drugi madžarski reformacijski učenjaki. Od leta 1573 je v Dolnji Lendavi delovala tiskarna Rudolfa Hoffhalterja, ki je bila prva tiskarna na območju takratne Zalske županije. V njej so bile leta 1573 in 1574 natisnjene tri izjemno pomembne knjige pridigarja Györgya Kultsárja v madžarskem jeziku.62 S priključitvijo Dolnje Lendave in okolice h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1920, nato pa k Jugoslaviji in k Sloveniji, so le te postale prve knjige natisnjene na ozemlju omenjenih držav.63

Madžarska sablja FRINGIA, 18. stoletje

59

BONFINI Antonio 1995, 795 (4. 3. 250).

60

BONFINI Antonio 1995, 883 (4. 8. 55).

61

TANTALICS Béla 1997a, 177. Vir: MOL DL 33437.

62

TANTALICS Béla 1988, 26. TANTALICS Béla 2009.

63

LENDVAI KEPE Zoltán - NAGY Zoltán (ur.) 2009.

21


Sredi vojne vihre Tudi v turških časih so se zgodile bistvene spremembe v življenju mesta. Grad v Nagy­ kanizsi, ena od največjih utrdb v južnem madžarskem Prekodonavju, ki je bil ključnega pomena v obrambi pred Turki, je 22. oktobra leta 1600 prišel v turške roke. Kljub večkratnemu obleganju mesta, med katerimi je bilo najhujše leta 1603, dolnjelendavskega in lentijskega gradu Turki nikoli niso zavzeli. Turki so na svoje roparske pohode proti Štajerski odhajali mimo Dolnje Lendave po radgonski cesti,64 zato ne preseneča, da je bilo prebivalstvo teh krajev prisiljeno priznati njihovo oblast in tudi njim plačevati davke.65 V nevarnosti polnem obdobju, v 16. in 17. stoletju, se je središče blagovne menjave iz Nagykanizse preselilo na bolje varovane sejme v Čakovcu in Dolnji Lendavi, kar je dalo mestu dodatni gospodarski pomen.66 Po izumrtju rodovine Bánffy leta 1645 sta dolnjelen­ davsko in lentijsko posestvo z dedovanjem po ženski veji pripadla rodovini Nádasdy. Obdobje Nádasdyjev v Dolnji Lendavi je trajalo vsega petindvajset let, saj so Ferenca Nádasdyja zaradi sodelovanja v zaroti Wesselényi 30. aprila 1671 na Dunaju usmrtili. Dolnjelendavsko gospostvo je prešlo pod krono. Takrat so potomci ženske veje rodovine Bánffy, in sicer rodovine Révai, Szunyoghi, Perneszy in Pongrácz, pa tudi Pál Esterházy sprožili pravdo za posesti. Omeniti je treba, da je Pál Esterházy v tem času že posedoval osmino gospostva v Dolnji Lendavi in Nemptiju.67 Uspelo Banffyjev kelih, 1608 mu je skleniti pogodbo z državno zakladnico in je (Župnija Lendava) za plačilo v višini 102.500 forintov dobil v last obe omenjeni gospostvi. 64

Mesto ob Muri na Štajerskem, ki leži 45 km od Dolnje Lendave v severozahodni smeri. Po letu 1919 so mesto razdelili na dva dela, del mesta, ki je pripadel Kraljevini SHS, se imenuje Gornja Radgona, njegov avstrijski del pa Bad Radkersburg.

65

TANTALICS Béla 1997a, 16.

66

DANKÓ Imre 1991, 684.

67

Nempti, Nemphti oziroma Lenti.

22


23

Grad Dolnje Lendave (Justus van der Nypoort, 1686)


Darovnico od kralja Leopolda I. je prejel leta 1690.68 Državna zakladnica je na novo pridobljeni gospostvi zapisniško predala Esterházyjevim pooblaščencem 4. julija 1691. O predaji so pripravili 30 strani obsegajoč zapis v 44 točkah, v katerem je navedeno, kako bi bilo mogoče donosneje gospodariti. Med drugim je zapisano, da bi bilo treba čim prej naseliti opuščene hube in prepovedati njihovo uporabo tlačanom, ki so pobegnili in svojo zemljo ter vinograde obdelovali iz daljave, da bi tako izigrali fevdalca.69 Turke so iz Nagykanizse pregnali leta 1690.70 S tem so se umirile razmere tudi v Lendavi in okolici. Pokrajina je zaradi protiturške osvobodilne vojne veliko trpela, predvsem zaradi bremen oskrbovanja cesarske vojske, ki je prehajala čez pokrajino med vojnimi pohodi. Gospostvo je v letih 1689 in 1691 poslalo Zalski županiji popis o nastali škodi.71 V obdobju narodne vstaje pod vodstvom Ferencza Rákóczija naša pokrajina ni imela pomembnejše vloge, toda prebivalstvo je zaradi pogostih bojnih pohodov kljub temu veliko trpelo. Mesto je priznalo oblast Ferenca Rákóczija II. leta 1704. Legendarni vojvodov general Bottyán Slepi je Dolnjo Lendavo določil za svoj zimski kvartir.72

Kamen iz porušenih grajskih vrat lendavskega gradu z letnico 1716

68

CSAPODY Csaba 1933, 11. TARJÁN G. Gábor, B.l. 11.

69

TANTALICS Béla 1997b, 19.

70

HÓMAN Bálint – SZEKFŰ Gyula 1939, 368. Po domnevah zgodovinarja Gyule Szekfűja je bila Dolnja Lendava z okolico osvobojena izpod turške oblasti že leta 1683.

71

TANTALICS Béla 1997b, 20. Vir: MOL Arhiv knežje veje rodovine Esterházy, P108 R38 690.10.169.

72

GÖNCZ László 1996, 84.

24


Na začetku 18. stoletja je v pokrajini pus­ tošila kuga. Iz zapisov je razvidno, da je leta 1710 ostala ajda preminulih nepožeta, poleti 1711 pa zaradi kuge niso želi v Lentiju.73 Obdobje napoleonskih vojn in gos­ po­darskega vzpona zaradi dviga cen žitaric na območju Lendave z zgodovinskega vidika še ni podrobneje raziskano. Ena najpomembnejših posledic revolucije in boja za svobodo v letih 1848 in 1849 je bila zemljiška odveza. Overjanje zemljiš­ kih knjig z oceno stanja je v zgodovinski Zalski županiji potekalo med leti 1853 in 1864. V hetiških vaseh v okolici Lendave je bila izmera opravljena oktobra 1855, delitev pa je potekala maja 1858.74 Tlačanske odvisnosti je bilo konec in nastale so v samooskrbo usmerjene zasebne kmetije. Zakon je odpravil le obveznosti, ki so izvirale iz rustikalne zemlje. Ta zemljišča so prešla v last osvobojenih tlačanov. Zakon pa se ni ukvarjal z določanjem značaja srenjskih zemljišč in njihovih prihodnjih lastnikov. Bivši tlačani običajno niso imeli dovolj finančnih sredstev, da bi odkupili ta zemljišča.75 Dominikalna zemljišča, kot na primer krčevine, vrtnarstva in gozdovi pa so v celoti ostala v lasti nekdanjih zemljiških gospodov.

Pelikan z lastno krvjo hrani mladiče (Klesan kamen iz grajskega obzidja lendavskega gradu)

Vojvoda Pál Esterházy (E. Widemann, 1652, bakrorez)

73

PIVAR Ella 1983, 96.

74

SIMONFFY Emil 1968, 134.

75

TANTALICS Béla 1997b, 27.

25


Razcvet meščanstva Dolnja Lendava je v drugi polovici 19. stoletja doživela pomemben upravni in gos­ podarski razcvet. Leta 1849 je prvič postala središče okraja,76 drugič pa leta 1870.77 Po velikosti je dolnjelendavski okraj bil drugi, po številu prebivalcev pa tretji največji izmed dvanajstih okrajev Zalske županije.78 Vsled tega je mesto dobilo okrajno sodišče, zemljiškoknjižni urad, notariat in urad okrajnega glavarja. Mesto se je ob Nagykanizsi in Čakovcu razvilo v pomembno gospodarsko, trgovsko in kulturno središče regije. Raz­ voju industrije je sledilo oblikovanje sistema bank in hranilnic in leta 1873 so v mestu odprli prvo hranilnico.79 Od leta 1890 pa je bila Dolnja Lendava vključena v svetovni gospodarski in trgovinski obtok z železnico.80 Meščanska šola je bila ustanovljena leta 1872, vajeniška pa leta 1891.81 Druga za drugo so nastajala različna gospodarska in civilna društva: bralno, gasilsko, obrtno in pogrebno društvo ter društvo za boj proti peronospori in trtni uši. Leta 1903 je bil v mestu ustanovljen nogometni klub, ki velja za najstarejšega na ozemlju današnje Slovenije.82 Znamenita dežnikarna je bila ustanovljena leta 1904,83 tiskarna in tednik pa leta 1889. Dolnjelendavski sejem govedi je bil regionalnega pomena. Veliko obrtnikov in trgovcev je v mestu odprlo delavnice in trgovine, v mestu in v nekaterih okoliških naseljih je pričelo delovati več opekarn in parnih mlinov. Do začetka prve svetovne vojne se je v mestu izoblikovala tudi precej velika judovska skupnost. Slednja je leta 1866 je začela graditi sinagogo, ki stoji še danes.84 Po avstro-ogrski spravi se je v Dolnji Lendavi razvila specifična meščanska kultura z živahnim gospodarskim in kulturnim življenjem, pričelo pa se je tudi pomeščanjenje kmečkega prebivalstva. Razcvet mesta se je zrcalil v razvoju celotne pokrajine.85

76

Med leti 1849-1861. HALÁSZ Imre 1996, 161. KEPÉNÉ BIHAR Mária – LENDVAI KEPE Zoltán 2014, 95.

77

42. člen zakona iz leta 1870.

78

HORVÁTH Zsolt 1999. 53-56.

79

LENDVAI KEPE Zoltán 2013.

80

KEPÉNÉ BIHAR Mária – LENDVAI KEPE Zoltán 2015, 12-25.

81

KISS Dénes 1896 (1898), 37-41.

82

HORVÁTH Ferenc 2004.

83

KEPÉNÉ BIHAR Mária – LENDVAI KEPE Zoltán 2013, 146-149.

84

GAŠPAR Mirjana – LAZAR Beata 1997.

85

FÚSS Nándor – PATAKY Kálmán (ur.) 1896 (1898). ŠIMONKA Tanja (ur.) 2003. LENDVAI KEPE Zoltán (ur.) 2008. KIRÁLY M. Jutka (ur.) 2013.

26


Cerkev sv. Katarine v Lendavi (1941, razglednica)

Notranjost Ĺžupnijske cerkve v Lendavi (prva polovica 20. stoletja)

Glavna ulica Dolnje Lendave (1897, razglednica)

27


Kaotično 20. stoletje Ob koncu prve svetovne vojne, 12. in 13. avgusta 1919, je Dolnjo Lendavo in okoliške madžarske vasi zasedla vojska Kraljevine Srbije.86 V zasedenih madžarskih vaseh so številčno okrepljene enote zasedle bojne položaje v polni pripravljenosti. Sčasoma se je izoblikovala tudi uradna meja med novonastalo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in potrianonsko Madžarsko. Lendava z okolico je bila od leta 1919 do 1929 vključena v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.87 V tem obdobju je oblast storila vse, da bi razbila etnično homogeno madžarsko skupnost v okolici Dolnje Lendave. Organizirali so načrtovano naselitev slovanskega prebivalstva v tako imenovane kolonije. Na nekdanjem Esterházyjevem posestvu so naselili približno 1300 priseljencev.

Miniran železniški most na Muri pri Murskem Središču (1941, Fortepan 57474, Karabélyos Péter)

86

GÖNCZ László 2000, 45. ZSIGA Tibor 1996, 76.

87

Madžarski izraz za Pomurje, oziroma „Muravidék” je nastal šele po letu 1920, in ne pokriva celotnega območja porečja Mure v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem. Izraz Muravidék se v madžarščini danes uporablja v širšem smislu za Pomurje v Sloveniji, v ožjem smislu pa za tako imenovano narodnostno mešano območje v Prekmurju, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti.

28


Med obema vojnama so 254 naseljenim družinam razdelili približno 1100 hektarjev obdelovalne zemlje.88 Druga svetovna vojna, ki se je začela leta 1939, je znova pomešala politične štrene. Kraljevina Jugoslavija je oblast nad območjem izvajala do 16. aprila 1941, ko so v Dolnjo Lendavo vkorakale madžarske vojaške enote. S tem je območje za štiri leta ponovno pripadlo Madžarski. Leta 1942 so madžarske oblasti v Šarvar (Sárvár) internirale 589 oseb iz slovenskih družin, ki jih je jugoslovanska oblast v minulih dveh desetletjih naselila v okolici Lendave. Po nemški okupaciji Madžarske, 19. marca 1944, se je 26. aprila začela deportacija dolnjelendavskih Judov v taborišča smrti. Holokavst je med lendavskimi Židi zahteval 132 žrtev, od 23 preživelih pa se jih je le nekaj vrnilo živet v svoje rojstno mesto. Vojaške operacije so 2. aprila 1945 dosegle tudi območje Lendave. Istega leta je bila ponovno vzpostavljena tako imenovana trianonska meja.89 9. julija 1945 je nova komunistična jugoslovanska oblast v Hrastovec in druga slovenska taborišča internirala 558 odraslih in otrok madžarske narodnosti iz 19 naselij.90 S precejšnjo sovjetsko pomočjo sta po drugi svetovni vojni v obeh državah, tako na Madžarskem kot v Jugoslaviji prišli na oblast komunistični partiji, ki sta prevzeli vodenje države za več kot štiri desetletja. Na Madžarskem je bil enopartijski sistem ukinjen leta 1989, v Jugoslaviji pa leta 1991. Leta 1991 je namreč v multietnični Jugoslaviji izbruhnila vojna in Slovenija se je osamosvojila. Na začetku 21. stoletja je prišlo do znatnih sprememb tudi v življenju Madžarov v Sloveniji. 1. maja 2004 sta Slovenija in Madžarska postali polnopravni članici Evropske unije,91 čemur je leta 2007 sledilo članstvo v schengenskem območju. Zahvaljujoč slednjemu so starodavne poti, ki povezujejo vasi na obeh straneh meje, postale ponovno prehodne brez nadzora. Lendavčani lahko povedo o sebi, da so v 20. stoletju živeli v šestih državah, in sicer na začetku stoletja v Avstro-ogrski monarhiji, čemur sta po trianonski pogodbi sledili Kral­jevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Kraljevina Jugoslavija. Po ponovni priključit­ vi Madžarski so znova postali državljani Kraljevine Madžarske. Po drugi svetovni vojni so pripadali socialistični, tako imenovani novi Jugoslaviji, po propadu slednje pa so postali prebivalci samostojne Republike Slovenije.

88

KOVÁCS Attila 2004.

89

GÖNCZ László 2006.

90

KOVÁCS Attila 2013.

91

LENDVAI KEPE Zoltán 2005b, 215-226.

29


30


Gyula HĂĄry: Panorama Dolnje Lendave okoli leta 1900 (Kiscelli MĂşzeum T7802)

31


Kratice B. k.

brez kraja

B. l.

brez letnice

Bp.

Budapest / Budimpešta

hrv.

hrvaško, hrvaščina, v hrvaščini

lat.

latinsko, latinščina, v latinščini

madž.

madžarsko, madžarščina, v madžarščini

MOL DL

Magyar Országos Levéltár, Budapest. Diplomáciai Levéltár

Madžarski državni arhiv, Budimpešta. Diplomacijski arhiv

nem.

nemško, nemščina, v nemščini

prekm.

prekmursko, prekmurščina, v prekmurščini

slov.

slovensko, slovenščina, v slovenščini

ur.

urednik

Stalna zgodovinska razstava z naslovom Stoletja Lendave na lendavskem gradu (2017)

32


Literatura BARTUCZ Lajos 1913

BENCZE Géza (ur.) 1986

BONFINI Antonio 1995

Göcsej és Hetés népének anthropologiájáról. Ethnographia XXIV. 9-19.

Zala megye leírása a reformkorban két korabeli forrás alapján. Zalai Gyűjtemény 23. Zalaegerszeg.

A magyar történelem tizedei. Budapest.

Brez avtorja 1991 CSAPODY Csaba 1933

CZAKÓ Károly 1940

DANKÓ Imre 1991

Zbornik občine Lendava. Lendava.

Az Esterházyak alsólendvai uradalmának gazdálkodása a XVIII. század első felében. Tanulmányok a magyar mezőgazdaság történetéhez 6. Budapest.

Az alsólindvai Bánffy-család. In: Magyar Családtörténeti Szemle 6. 25-31, 57-59, 83-89.

A magyar vásárok néprajza. In: NAGYBÁKAY Péter (ur.): Magyar Néprajz III. Kézművesség. Budapest. 637-702.

DULAR Janez – ŠAVEL Irena – TECCO HVALA Sneža 2002 Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. Ljubljana. FÚSS Nándor – PATAKY Kálmán (ur.) 1896 (1898) Alsó-Lendva nagyközség milleniumi emlékkönyve. Nagy-Kanizsa. GAŠPAR Mirjana – LAZAR Beata 1997 Židje v Lendavi. A lendvai zsidóság. Lendava. 33


GÖNCZ László 1996 2000

2006

GÖNCZ László (ur.) 1994

Fejezetek Lendva történetéből 1920-ig. Lendva. Sajátos események a Mura mentén 1919-ben. In: GÖNCZ László (ur.): A Mura mente és a trianoni békeszerződés. Pokrajina ob Muri in trianonska pogodba. Lendavski zvezki – Lendvai Füzetek 17. Lendva-Lendava. 33-50. Felszabadulás vagy megszállás? A Mura mente 1941-1945. Lendva.

Lendava Lendva 1192-1992. Študije o zgodovini Lendave. Tanulmányok Lendva történelméből. Lendavski zvezki. Lendvai Füzetek. Lendava-Lendva.

GUŠTIN Mitja – TOMAŽ Alenka 2016a Zatak pri Lendavi I/II. Ljubljana. 2016b Zatak pri Lendavi II/II. Ljubljana. GYÖRFFY György 1959 HALÁSZ Imre 1996

HOLUB József 1929

Tanulmányok a magyar állam eredetéről. Budapest.

A közigazgatás átszervezése és a négycentrumu megye kialakulása. In: Zala Megye Ezer Éve. Tanulmánykötet a magyar államalapítás milleniumának tiszteletére. Zalaegerszeg, 1996. 161-166.

Zala megye története a középkorban. Pécs.

HÓMAN Bálint – SZEKFŰ Gyula 1939 Magyar történelem V. Budapest. HORVÁTH Ferenc 2004 HORVÁTH Sándor 1942 HORVÁTH Zsolt 1999

A lendvai labdarúgás 100 éve. 100 let lendavskega nogometa. Lendvai Füzetek – Lendavski zvezki 18. Lendva-Lendava.

Alsólendva múltja és jelene. Alsólendva.

Jogszolgáltatás Zala megyében a polgári korban (1872-1945). Zalaegerszeg. 34


KASZÁS József 1995

A szlovéniai Lendva (Lendava) környékének helynevei. Budapest-Lendva.

KEPÉNÉ BIHAR Mária – LENDVAI KEPE Zoltán 2013 A Hungária Hazai Ernyőgyár. Dežnikarna Hungaria. In: KIRÁLY M. Jutka (ur.): Lendva 820 éve. 820 let mesta Lendava. Lendva-Lendava. 146-149. 2014 Lendavski dragulji in usode. Lendvai kincsek és sorsok. Lendava-Lendva. 2015 Az alsólendvai vasút 125 éve. In: LINDUA 2015/17. Lendava-Lendva. 12-25. KERMAN Branko 1994

2011 2013

Halicanum – Lindolveschirichun ali Lendava? In: GÖNCZ László (ur.): Lendava-Lendva 1192-1992. Študije o zgodovini Lendave. Tanulmányok Lendva történelméből. Lendavski zvezki. Lendvai Füzetek. Lendava-Lendva. 12-17. Tü mo: slovanska poselitev Prekmurja. Murska Sobota. Gornje njive pri Dolgi vasi 2. Ljubljana.

KIRÁLY M. Jutka (ur.) 2013 Lendva 820 éve. 820 let mesta Lendava. Lendva-Lendava. KISS Dénes 1896 (1898)

Az Alsó-Lendvai M. Kir. Állami Polgári Fiú-iskola története. In: FÚSS Nándor – PATAKY Kálmán (ur.): Alsó-Lendva nagyközség milleniumi emlékkönyve. Nagy-Kanizsa. 37-41.

KISS Gábor – ZÁGORHIDI CZIGÁNY Balázs 2010 A Lapincs-Rába vonaltól délre eső terület Árpádkori történeti földrajzához. In: Vasi Szemle 64 (2010). Szombathely, 2010. 711-721. KOS Milko 1936

KOVÁCS Attila 2004

Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani 11. Ljubljana.

Földreform és kolonizáció a Lendva-vidéken a két világháború között. Lendva. 35


2013

Represija v Prekmurju med drugo svetovno vojno in v po­voj­ nem obdobju – primer internacije v Sárvár in Hrastovec. In: Prispevki za novejšo zgodovino. Represija med 2. svetovno vojno in v povojnem obdobju. Ljubljana. 186-200.

LENDVAI KEPE Zoltán 2005a Adalékok Hetés településnéprajzához. In: BÁRKÁNYI Ildikó – FODOR Ferenc (ur.): Határjáró. Tanulmányok Juhász Antal köszöntésére. Szeged. 235-255. 2005b

EU-FÓRIA, avagy az Európai Unióhoz való csatlakozás a muravidéki magyarok és szlovének körében. In: KLAMÁR Zoltán (ur.): Etnikai kontaktzónák a Kárpát-medencében a 20. század második felében. Aszód. 215-226.

2007

Boldogulás Hetésben. Blagor v Hetésu. Lendavski zvezki – Lendvai Füzetek 20. Lendva-Lendava.

2013

140 let denarnih zavodov v Prekmurju. A muravidéki pénzintézetek 140 éve. Gospodarska zgodovina območja Lendave 2. Lendva-vidék gazdaságtörténete 2. Lyndvamuseum 6. Lendava-Lendva.

LENDVAI KEPE Zoltán (ur.) 2008 Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave. Obrtništvo Lendave I. Lendva polgárosodása, nyomdászata és ernyőgyártása. Lendva ipartörténete I. Lyndvamuseum 2. Lendava-Lendva. LENDVAI KEPE Zoltán – NAGY Zoltán (ur.) 2009 Kulcsár György: Az ördögnek a penitenciatartó bűnössel való vetekedéséről és a kétségbeesés ellen a reménységről való tanúság. Kosanje hudiča s kesanim grešnikom in nauk, ki govori o upanju zoper obup. (AZ ÖRDÖGNEC A PENITENCIA TARTO Bünössel való vetekedéséről: es az kétségbe essés ellen az Reménségröl való tanusság: IRATTATOT: Az Also Linduai KULTSAR GIÖRGY Mester által. NYOMTATTATOT Also Linduán: Rodolphus Hoffhalter által. M.D.LXXIII. esztendöbe). Fakszimile kiadás mellékelt tanulmányfüzettel magyar és szlovén nyelven. Lendva-Budapest. LENDVAI KEPE Zoltán – S. SEBESTYÉN József 2012 Alsólendva vára. Grad Dolnje Lendave. Lyndvamuseum 4. Lendva-Lendava. 36


LUKÁCS István 2001

MÜLLER Róbert 1971

A megváltó Mátyás király színeváltozásai a szlovén néphagyományban és szépirodalomban. Budapest.

Régészeti terepbejárások a göcseji „szegek” vidékén és településtörténeti tanulságaik. A Göcseji Múzeum Kiadványai 30. Zalaegerszeg.

P. BARNA JUDIT – TOKAI Zita Mária – EKE István – PÁSZTOR Emília 2015 A késő neolitikus körárkok kutatásának helyzete Zala megyében. In: Archeometriai Műhely 2015/2. 75-88. PIVAR Ella 1983

SÁNDOR Imre 1913

Az alsólendvai uradalom állapota a XVIII. században. Naptár '84. A szlovéniai magyarok évkönyve. Murska Sobota. 95-105.

Az első Bánffyak. In: Genealógiai Füzetek. 32-38.

SAVNIK Roman (ur.) 1980 Krajevni leksikon Slovenije IV. Podravje in Pomurje. Ljubljana. SIMONFFY Emil 1968

ŠAVEL Irena 1999

2008

Adatok a paraszti birtokviszonyok vizsgálatához Zala megyében a jobbágyfelszabadítás után. Kilenc falu történeti statisztikai vizsgálata. Agrártörténeti Szemle 1968. 1-2. 131-179.

Oloris. Bronastodobna naselbina pri Dolnjem Lakošu. Bronzkorszakbeli település Alsólakosnál. Murska Sobota-Lendava. Pri Muri. Razstava o arheološkem najdišču pri Lendavi. Murska Sobota.

ŠAVEL Irena – KERMAN Branko 2008 Gornje njive pri Dolgi vasi I/II. Ljubljana. ŠAVEL Irena – SANKOVIČ Samo 2011 Pri Muri pri Lendavi. Ljubljana. 37


ŠIMONKA Tanja (ur.) 2003 Dolnja Lendava v obdobju meščanstva 1867-1945. Az alsólendvai polgárosodás korszaka 1867-1945. Lendava-Lendva. SZILÁGYI Magdolna 2012 Árpád Period Communication Networks: Road Systems in Western Transdanubia (PhD Dissertation, Central European University, Budapest). TANTALICS Béla 1988

1997a 1997b 2009

Lendva kulturális emlékei a XVI. század második feléből. Kulturne znamenitosti Lendave v drugi polovici 16. szoletja. Lenti. Szijártóháza története. Lenti. Zalaszombatfa története. Lenti. A Bánffy család szellemi hagyatéka. Lenti.

TARJÁN G. Gábor É.n.

Lendvai századok. Zalaegerszeg.

TÓTH János 1965

Göcsej népi építészete. Budapest.

TÓTH Sándor 1995

Adatok az alsólindvai Bánffy család történetéhez. Naptár '96. A szlovéniai magyarok évkönyve. Lendva.

TUŠEK Ivan – KAVUR Boris 2011 Ivankovci (Ivánkóc) pri Lendavi. Ljubljana, 2011. VÁNDOR László 1994

A Hahót-Buzád nemzetség birtokközpontjainak kialakulása Zala vármegyében. Lendvai Füzetek. 58-63. Lendva.

WERTNER Mór 1898

A Buzád-Hahót nemzetség. In: Turul 16. 19-33, 59-65.

ZSIGA Tibor 1996

Muravidéktől Trianonig. Lendva.

38


Kazalo Lyndva.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Pokrajina v dolini Mure. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Lygano.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Lendava in okolica v srednjem veku. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Obdobje Banffyjev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Sredi vojne vihre. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Razcvet meščanstva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Kaotično 20. stoletje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Kratice.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

39


Zahvaljujemo se donatorjem:

Bethlen Gábor Alap

Hadtörténeti Intézet és Múzeum, Budapest

Magyar Nemzeti Levéltár

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Občina Lendava • Lendva Község

Országos Széchényi Könyvtár

Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség

Župnija Lendava • Lendvai Plébánia


Lendvai Kepe Zoltán

© 2018, Galerija-Muzej Lendava • Galéria-Múzeum Lendva

Ly n d va m u s e u m 1 2 / 1

Stoletja Lendave

Na platnici: Grb rodbine dolnjelendavskih Bánffyjev (http://www.zml.hu/oklevel_kiallitas) Lindva (Justus van der Nypoort, 1686)

LYNDVAMUSEUM 12/1  

Lendvai Kepe Zoltán: Stoletja Lendave (2018)

LYNDVAMUSEUM 12/1  

Lendvai Kepe Zoltán: Stoletja Lendave (2018)

Advertisement