TLORIS ZA REVOLUCIJO
Posebno nevarne so bile tri točke: Battery, vrh Manhattna, kjer je ogromno tovornega prometa, Hells Gate, kjer pogosto poplavlja, in Spuyten Duyvil, pljuvajoči vrag, kjer se mešata reka Hudson in Harlemski kanal in nastajajo vrtinci in močni tokovi. Ko sem se odločil obpluti Manhattan, si nisem niti predstavljal ovir, s katerimi bom soočen. Prva težava je nastala, ker sem tujec in zame veljata drugačna zakonodaja in regulacija. Nisem si mogel izposoditi čolna. Vsi so se bali, da se mi bo kaj zgodilo in jih bom tožil. Zato je bilo najlažje, da čoln kar kupim. Našel sem ga na Craigslistu za 150 $: star, aluminijast, štirimetrski kanu. Krstil sem ga: Črni Vinetou. Razen evropskih imigrantov ni v Ameriki še nihče slišal za Karla Maya, Vinetouja ali Old Shatterhanda. Vse, kar sem kot jugoslovanski otrok, otrok z južnega roba srednje Evrope, vedel o divjem zahodu, sem izvedel iz knjig o velikem vodji Apačev, Vinetouju, in njegovem belem krvnem bratu, Old Shatterhandu. Nešteto filmov o Vinetouju, posnetih v Evropi in v katerih so nastopali beli Evropejci, je samo še potrjevalo moja predvidevanja. Večino teh filmov so posneli na Hrvaškem, v naravnih parkih ob Jadranski obali. Med letoma 1962 in 1968 so v koprodukciji berlinskega Rialto filma in Jadran filma iz Zagreba posneli enajst takih filmov. Leta 2009 so v Starigradu na Paklenici odprli muzej Vinetouja. Pri tem je pomembno, da je Karl May večino svoje sage o Vinetouju napisal okrog leta 1880, pretežno iz ječe, vsaj dvajset let preden je prvič dejansko obiskal Združene države Amerike. Ko pomislim na ameriškega Indijanca, pomislim še na Turka. To se morda zdi čudno, a primerjavo lahko opravičim. Kolikor sta si ljudstvi različni, obe po mnenju sveta pripadata neki pretekli 67