Page 1


Publikacija, nastala ob tehniškem dnevu na OŠ Pirniče.

Zg. Pirniče, maj 2016


KAZALO 3 ..................... Uvodnik 4-7 ................. Vstopimo v svet čebel 8 ..................... Zgodovina čebelarstva 9 ..................... Panjske končnice 10-11 ............... Hoteli za žuželke 12-13 .............. Izdelava sveč 14-15 ................... Preparati 16-17 ............. Mmm … medenjaki 18-19 ............. Računalništvo 20-23 ............. Med čebelami 24-25 ............ Ohranimo čebele

DAN ČEBEL Publikacija, nastala ob tehniškem dnevu na OŠ Pirniče. Uredniški odbor: Matic Bitenc Babnik, Jona Dežman, Tim Kovačič, Mirjam Kastelec, Lucija Michaud Oblikovanje in tehnično urejanje: Tadeja Klun Lenarčič Oblikovanje naslovnice: Tim Kovačič, Matic Bitenc Babnik Mentorica: Tadeja Klun Lenarčič

Publikacijo si lahko ogledate tudi v elektronski obliki na spletni strani OŠ Pirniče.


UVODNIK Po navadi se pomembnosti in vrednosti nečesa zavemo šele takrat, kadar nepričakovano ugotovimo, da tega nimamo več. To velja tudi za opraševanje. Veljalo je za nekaj samoumevnega in prav zaradi tega mu ni bila namenjena kakšna posebna pozornost, kaj šele varstvo. Šele ko so v nekaterih delih sveta opazili, da se je zaradi pomanjkljivega opraševanja zmanjšala kmetijska pridelava, so se začeli zavedati, da ta »usluga narave« le ni tako samoumevna. H krizi opraševanja, kakor so poimenovali pojav pomanjkanja opraševalcev, je v veliki meri prispevalo množično odmiranje čebeljih družin. Opraševanje je prenos cvetnega prahu iz prašnikov na brazdo pestiča iste ali druge rastline. Rastline, pri katerih cvetni prah prenašajo žuželke, imenujemo žužkocvetke. Vrst opraševanj je še veliko več, naj jih omenim samo nekaj: opraševanje sesalcev – netopir (kaktusi, vse vrste banan), ptiči (rdeči in rumeni večji cvetovi), opraševanje z vodnimi tokovi (podvodne rastline), navzkrižno opraševanje (kritosemenke, trobentica), samoopraševanje (nekatere sadne vrste, pojavlja se tudi pri paradižniku, pšenici – zaradi pomanjkanja opraševalcev ali pa zgodnje cvetenje – mraz) in pa seveda veter (vetrocvetke). Za najpomembnejšega opraševalca veljajo žuželke, pa ne samo medonosna čebela. Ne smemo prezreti tudi drugih žuželk (čebele samotarke, čmrlji, pikapolonice, dnevni in nočni metulji …). In ravno intenzivno kmetijstvo (nepravilna raba sredstev za zatiranje raznih škodljivcev, ob nepravem času in v preveliki količini) je glavni razlog za upad števila opraševalcev, ne samo čebel, ampak tudi ostalih žuželk. Vse to in še marsikaj (besedice eko in bio – vrtovi, razni izdelki, pridelovanje … bla bla bla) nas je pripeljalo do tega projekta, predvsem zato, da otroci o tem izvedo več in v prihodnosti širijo znanje. Za nastale izdelke pa gre zahvala vsem učiteljem in učencem, ki so sodelovali na tem dnevu, in pa seveda sponzorjem, ki so darovali material in svoje pridelke: Čebelarstvo Merjasec

Čebelarstvo Oblak

Čebelarstvo Šmelcer

Svečarstvo Jurkovič

Čebelarstvo Hönigsman

Tesarstvo Tomšič

Čebelarstvo Stariha

Trgovina Feliks

Čebelarstvo Trontelj

Vrtnarstvo Hortika

Kaj vse smo počeli v tem dnevu dejavnosti, pa boste izvedeli na naslednjih straneh. Igor Sešek, vodja projekta


VSTOPIMO V SVET ČEBEL 12. 4. 2015 smo se v sklopu dneva čebel na naši šoli z novinarskim krožkom odpravili v Lukovico v čebelarski center. Tam nam je čebelar Anton Tomec, tajnik Čebelarske zveze Slovenije razkazal čebelarsko učno pot. Pokazal nam je kapelico sv. Ambroža, razvoj čebele od jajčeca do delavke, trota ali matice, rojenje čebel, naša najpomembnejša čebelarja Antona Janšo in Petra Pavla Glavarja, biologijo čebele, vrste čebel, vrste čebelnjakov, našo avtohtono Kranjsko sivko, ter njihove panje. Nato smo mu postavili še nekaj vprašanj, na katera nam je velikodušno odgovoril.

Od opraševalcev je odvisen ves naravni red. Če jih izgubimo bomo izumrli vsi, tudi ljudje. Zato čebele, sploh pa našo vrsto čebel Kranjsko sivko še toliko bolj spoštujmo. KAPELICA SV. AMBROŽA Sv. Ambrož je zavetnik čebelarjev, svečarjev in čebel, zato so mu v Lukovici postavili kapelico zraven čebelarskega centra. OD JAJČECA DO ČEBELE Matica lahko na dan zaleže tudi do 2000 jajčec ali več, če je zdrava in pravilno oskrbljena. Izvaljena jajčeca čebele hranijo v satovju. Matica se rodi iz enakega jajčeca kot čebela delavka, trot ali z jajčeca se lahko izvali čebela delavka ali trot, le da njeno jajčece hranijo z matičnim mlečkom. Matico lahko čebele vzgojijo le v začetku leta. Če se čebelja matica poškoduje ali umre preden bi se rodila nova, poskusijo čebele delavke same izlegati jajčeca kar je žal nekoristno, saj rodijo le deformirane trote. Toda iz želje, da bi čebelja družina preživela, se jim razvijejo jajčniki in nato poskusijo same izlegati.


VRSTE ČEBEL Obstaja veliko vrst čebel: Italijanska čebela, temna ali nemška čebela, kavkaška čebela… in nam najbolj znana naša avtohtona Kranjska sivka. KRANJSKA SIVKA Naša vrsta čebel, torej Kranjska sivka je sivo rjava, ima sive dlačice, zimo preživi le redko katera in značilno je da pozimi cela čebelja družina nagnetena okoli matice in spi, ni v funkciji, zato pravimo da »hibernira«. Pozimi ne potrebuje veliko hrane, v zgodnji pomladi pa že zelo hitro poveča število novih čebel. Iz približno 10 000 zimske gruče hitro naraste na število 50 000 ali 60 000 števil v enem panju. V primerjavi z ostalimi čebelami je bolj delavna in pridna. Živi le na območju Balkana, od severnih Alp pa do Karpatov. Da bo ostala čistokrvna je v Sloveniji prepovedano gojenje drugih vrst čebel.

NAJPOMEMBNEJŠA SLOVENSKA ČEBELARJA


VRSTE PANJEV Najbolj razširjeni vrsti panjev sta AŽ in LR panja. V Sloveniji skoraj vsi čebelarji uporabljajo AŽ panje, a večina ljudi na svetu uporablja LR panje, saj so bolj praktični. VAROJA Varoja je bolezen, ki napada veliko čebel. To je v resnici majhna žuželka, ki je ne moramo videti s prostim očesom. Prinešena je bila iz Indonezije in sicer ni nevarna dokler jih ni preveč. Za čebele je smrtno nevarna.

PANJSKE KONČNICE Panjske končnice so značilne za naš kraj. To je prednja stran panjev, ki so jih na območju kjer živijo Slovenci, dali poslikat (sedanja Avstrijska, Koroška in severni del Gorenjske). Imamo izjemne motive, ohranjeno je ogromno lepih in neprecenljivih kulturnih vrednosti, a na žalost jih je ogromno tudi izgubljenih. Čebelarji so dali panjske končnice poslikat, ker so hoteli, da so domovanja čebel lepa. To je bil njihov ponos, služilo pa je tudi ločevanju panjev.

In še nekaj naših vprašanj … 1. Kako se čebele sporazumevajo? Vsega ne vemo, toda eden izmed načinov za sporazumevanje je oddajanje ti. »feromonov«, kar pomeni da matica iz svojega zadka, kjer ima posebne žleze, v družini oddaja določene dišave, ki jih čutijo samo čebele. Obveščajo se tudi s tipanjem, znano je tudi, da satje na katerem sedijo s pomočjo nogic tresejo, kot bi mi govorili po telefonu, torej komunicirajo tudi s pomočjo tresljajev. 2. Kako se čebele v družini organizirajo? Živijo kot organizem saj vsaka zase ne preživijo. Zelo dobro so organizirane, vsaka čebela ima svojo vlogo v panju, od čiščenja panja do oskrbovanja matice, do stražarjenja in nabiranja vode, cvetnega prahu, medičine in tako naprej. Časovno se ravnajo po soncu.


3. Koliko medu potrebujejo čebele same zase? Čebelja družina na leto potrebuje okoli 40kg medu in okoli 80kg cvetnega prahu samo zase, da lahko preživijo. Vse kar ostane, pa lahko brez škode vzamemo ljudje. 4. Kaj je roj? Roj je način razmnoževanja čebelje družine. To da se rojijo pomeni, da polovica panja s staro matico izleti iz panja. Vedno čebeljo družino zapusti stara matica, nova, torej njena hčerka pa ostane v stoječem panju. Njena mama s približno polovico čebelje družine izleti iz panja. Preden zapustijo panj si pogledajo in najdejo pozicijo, kam se bodo usedle na roj. Po navadi se roj usede nizko, blizu čebelnjaka.

Viri: intervju z g. Antonom Tomcem, spletna stran slovenskega čebelarskega centra

Tim Kovačič, Matic Bitenc Babnik, Jona Dežman


ZGODOVINA ÄŒEBELARSTVA


PANJSKE KONČNICE V naši delavnici smo se lotili okraševanja panjskih končnic. Preden smo začeli z okraševanjem smo se pozanimali, kaj panjske

končnice sploh

so

in čemu

služijo. Izvedeli smo, da so končnice prednja plat v panju, na katerih so upodabljali

dejanja

iz

vsakdanjega

življenja čebelarjev. Seveda so se na njih zelo radi tudi malo pošalili in se poigrali z vlogami, pogosto so se na končnicah pojavljale tudi živali.

Ko smo dobili vse

te informacije, nam je učiteljica pokazala nekaj slik končnic, tako da smo si lažje predstavljali. Potem smo prejeli vsak svojo končnico in se lotili risanja. Med risanjem smo si privoščili malo glasbe za lažje delo.


HOTELI ZA ŽUŽELKE Pri tehniki smo bili razdeljeni v tri skupine po tri ali štiri učence. Načrtovali in izdelovali smo hotele za žuželke, izključno iz naravnih materialov. Ogrodje je bilo iz smrekovega lesa, katerega smo strojno in ročno obdelali. Pri spajanju posameznih delov ogrodja smo poskušali uporabiti čim manj lepila. Notranjost hotela smo zapolnili z navrtanimi kosi debel kostanja, senom, slamo, praprotjo, drevesnim lubjem, bezgovimi vejami in narezanimi kosi trstike. Streho smo prekrili z drevesnim lubjem. Na koncu tehničnega dne smo v avli šole postavili razstavo izdelkov vseh delavnic. Žan Kajzar


IZDELAVA SVEČ V delavnici svečarstva smo pod mentorstvom učiteljice Marjete Jesenko izdelovali sveče naslednjih oblik: - sveče v modelih; - zvite sveče; - sveče v kozarcih.

Sveče v modelih Čebelji vosek smo stopili in ga vlili v modele, kjer je bil pritrjen stenj. Paziti smo morali, da smo model dobro zatesnili, da nam vosek ni iztekal. Model z voskom smo pustili, da se je vosek dobro ohladil, nato smo svečko previdno vzeli iz modela. Na razpolago smo imeli pet različnih modelov (slon, hiška, čebelji panji). Največ zanimanja je bilo za slona.

Sveče v kozarcih Voščenke smo naribali in jih dali v parafin. Vse skupaj smo stopili in vlili v kozarce, kjer smo že imeli stenj. Nastajajočo svečo smo ohladili in v kozarec zopet nalili staljen vosek druge barve. Izdelali smo sveče, ki so bile različnih barv (po plasteh).

Zvite sveče V satnice smo dali stenj, satnico zavili in okrasili. Všeč nam je bila zabava med delom sveč, končni izdelki, ustvarjanje različnih sveč in okraševanje. Na kratko povedano, celoten dan nam je bil všeč. Pri delu smo pazili, da se z vročim voskom nismo opekli.

Žan Smolič, Lucija Drašler, Nina Mitrović


Ĺ e nekaj utrinkov z delavnice:


PREPARATI Danes smo si pod vodstvom učitelja Janeza Sečnika ogledali različne strukture žuželk in nekaterih členonožcev, človeških organov ter drugih zanimivih stvari. V ta namen smo uporabljali za žuželke biološki material, iz katerega smo izdelali mikroskopske preparate. Da smo pripravili preparat, smo morali na objektivno steklo dati kapljico vode, nanjo položiti predmet, ki smo ga hoteli opazovati in ga prekriti s krovnim steklom. Preparat smo nato položili pod mikroskop in ga opazovali. Za dobro vidljivost smo morali ogledalo na spodnji strani mikroskopa usmeriti proti svetlobi, da se je svetloba prodrla preko preparata do našega očesa. Ko smo si preparat dobro ogledali, smo ga skicirali. Največ časa smo namenili opazovanju okončin žuželk, njihovih kril, oči, tipalk in mnogih ščetin. Po končanem delu smo si nato ogledali dokumentarni film o čebelah, ki nam je nazorno pokazal vse tiste stvari, o katerih smo se tekom dneva pogovarjali. Maša Kalan


Skice preparatov:


MMM … MEDENJAKI Na tehniškem dnevu smo se v naši skupini zelo zabavali. Pekli smo medenjake. Učiteljica Jasna Jelen je prinesla v šolo že pripravljeno testo (mora vsaj en dan počivati) in ga razdelila. Testo smo razvaljali ter oblikovali piškote s pomočjo modelčkov v obliki src. Zložili smo jih na pladnje in jih nesli v kuhinjo, kjer smo s pomočjo kuharjev spekli piškote. Nato smo pripravili več lončkov barvnih mas ter začeli z okraševanjem. Peka piškotov je lepo uspela in skupaj smo se sladkali.


MEDENJAKI SESTAVINE: 50 dag moke 15 dag margarine 15 dag sladkorja v prahu 2 jajci 15 dag medu (segretega na 60 stopinj in nato ohlajenega) ščepec cimeta kavna žlička sode bikarbone 3 žličke kakava PRIPRAVA: Sodo pomešamo med moko, dodamo margarini ter napravimo kašico. Nato dodamo sladkor, cimet, med in jajci ter z roko umesimo testo. Testo naj počiva 1 uro, še boljše je , če počiva čez noč. Iz testa oblikujemo kroglice, ki jih polagamo na pekač, pokritem s peki papirjem. Pečemo 12 do 15 minut pri temperaturi 180 stopinj. Pečene medenjake takoj poberemo s pekača. Ohlajene hranimo v zaprti posodi. Če želite jih lahko premažete z mešanico beljaka in sladkorja v prahu. Testo lahko razvaljate in izrežete poljubne oblike.

Tako so nad piškoti letale čebelice.

Hana Meglič


RAČUNALNIŠTVO Na delavnici za računalništvo smo se razdelili v skupine in si porazdelili delo. Lucija in Gašper sta sestavila projekcijo vseh fotografij, Žiga in Jaka sta naredila predstavitev nagrajenih fotografij, Tevž in Timon, pa izbor slik od vsakega avtorja.

Izdelke si lahko ogledate na spletni strani šole ali v povezavah: projekcija vseh fotografij: https://www.youtube.com/watch?v=WtNcVy_unAg&feature=youtu.be predstavitev nagrajenih: https://www.youtube.com/watch?v=cXBiVanZrlI&feature=youtu.be izbor fotografij: https://www.youtube.com/watch?v=5zqTTMtU8-w&feature=youtu.be 8. razred si je izbral par slik in jih s pomočjo programa za urejanje slik spremenil ter povezal v filmčke. Naredili smo tudi razstavo z zmagovalnimi slikami. Delavnica je potekala pod mentorstvom učiteljice Urške Wertl.


Lara Osojnik, 1. mesto

Maša Kalan, 3. mesto

Hana Meglič, 2. mesto

Maruša Bergant, 4. mesto


MED ČEBELAMI Obisk Čebelarskega centra Slovenije – fotoreportaža

Vedoželjna ekipa, polna vprašanj.

Prihod v čebelarski center.

Rezbarija medveda ob vhodu.


Kapelica z zavetnikom čebelarjev sv. Ambrožem.

Prelepa pokrajina ob čebelarskem centru.

Med pogovorom z gospodom Antonom Tomcem, tajnikom Čebelarske zveze Slovenije.


Klopca ob čebelarski poti.

Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici.

Čebelji panji.


Trgovina.

ÄŒebele na delu.

Del razstave, ki je medtem nastala v ĹĄoli.

Mirjam Kastelec, Lucija Michaud


OHRANIMO ČEBELE Pobuda za eko vrtičkarje OŠ Pirniče

Čebelarska zveza Slovenije je leta 2010 začela veliko kampanjo z naslovom OHRANIMO ČEBELE. Ključno sporočilo kampanje je, da je čebela ogrožena in da jo je potrebno zaščititi, saj: - je čebela je glavna opraševalka, ki opraši več kot 80 % rastlin - brez čebel ne bo hrane - so čebelji pridelki odlična, varna in zdrava prehrana - bi propad čebel pomenil uničevanje naravnega okolja.

V okviru kampanje poteka nam znani Medeni zajtrk, lani pa je zaživela tudi akcija »Pomagajmo čebelici v mestu - Ocvetličimo okna in balkone«, v kateri lahko prebivalci Slovenije tudi sami pripomoremo k ohranjanju avtohtone medonosne čebele in njene kompleksne ter zelo pomembne vloge v naravi. Torej, da bi čebele imele dovolj paše in lahko pridelale več medu, jim moramo pomagati še naprej in še bolj. Zato smo pripravili pobudo za eko krožek OŠ Pirniče, da tudi mi pripomorejo k ohranitvi slovenske čebele. Mlade vrtnarje pozivamo, da na svoj vrt in v okolici šole posadijo medovite rastline. Z zasaditvijo medovitih rastlin, ki so povrhu tudi avtohtone sorte, lahko čebelam in okolju na preprost in lep način pomagamo vsi. Tako poskrbimo za ohranitev slovenske čebele in domačih rastlinskih vrst.


MEDOVITE RASTLINE: Pri izbiri medovitih rastlinami velja ravnati previdno. Nekatere npr. rade podivjajo in lahko spodrinejo domače rastline. Najprimernejše medovite rastline so:

travniška kadulja, različne vrste grabljišč, nokota, glavinci… -na

travnikih: spominčica,

-na poljih: inkarnatka, švedska detelja, navadna

turška detelja, ajda…

-na vrtovih: meta, žajbelj, sivka, šetraj,

materina dušica, rman, sončnica … -v gozdovih: vrbe, beli javor, ostrolistni

javor, maklen, jesen, jerebika, brek, divja češnja, lipa, lipovec, pravi kostanj…

Še več informacij o številnih medovitih rastlinah, tudi rožah, ki jih nismo posebej omenjali, najdete na spletni strani: www.ohranimo-cebele.si Priporočamo, da pri izbiri medovite rastline oz. drevesa pomislite tudi na uporabnost za človeka, saj bi nekatere lahko uporabili kot začimbe, čaje ipd. v naši šolski kuhinji.

Nuša Grenc in Bea Vozelj


Čebelar (Lojze Slak, S. Podboj) Sonce šlo je za goro, mrak je padel na zemljo, pesem črička sliši se, k večernem' počitku vabi vse. V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, tiho stopim sam čez prag, grem v moj stari čebelnjak. Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo. Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar. V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, čriček pesem je odpel, a meni spomine čas je vzel. Kako lepo mi zašumijo kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo. Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar.

Dan čebel  

Publikacija, nastala ob tehniškem dnevu na OŠ Pirniče

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you