Page 12

12

IZ

stran

SLOVENIJE

15. januarja 2011

BOVŒKI ˘UPAN DANIJEL KRIVEC pred 41. sre@anju Slovencev iz Poso@ja in Videnske pokrajine, ki bo 22. januarja KRATKE - NOVICE - KRATKE

(

Kratke novice kratke novice

Sporno parkiriœ@e v Kobaridu ●●

Pred zdravstvenim domom v Kobaridu oziroma pred sosednjim stanovanjskim blokom je parkiriœ@e, katerega del si ga lastijo stanovalci omenjenega bloka, tako da bolniki, ki prihajajo v zdravstveni dom nimajo kje parkirati. Tako poro@a Alpski val. Obiskovalci zdravstvenega doma, zasebne ambulante Medicus Partner, in lekarne parkirajo na cesti in s tem onemogo@ajo pot urgentnim vozilom. Zdravnik dr. Jurij Hafner pravi, da je na ju¡ni strani zdravstvenega doma urejena urgentna ambulanta, ki jo uporabljajo po potrebi, dostopna urgentna pot do nje pa je najve@krat zasedena s parkiranimi vozili, tako da je potrebna sistemska reœitev. Pet ozna@enih parkirnih mest si lastijo stanovalci stanovanjskega bloka na Mateli@evi ulici 6 in so si omenjena parkirna mesta zavarovali z verigo. Sporu ni videti konca, podobne zgodbe pa verjetno najdemo tudi drugje v Sloveniji, saj imajo isto ozadje. Simon Leban direktor Medob@inske uprave pravi, da je parkiriœ@e v Zem-ljiœki knjigi ozna@eno kot last Ob@ine Kobarid in je iz tega vidika zadeva jasna, las-tniki si lastijo parkiriœ@e protipravno. Po zakonu o varnosti cestnega prometa je prepovedano ograjevati dele javnega cestiœ@a. Redarji imajo ve@ mo¡nosti ukrepanja: izdati pla@ilni nalog postavljalcu ograje ali nalo¡iti upravljalcu ceste, tolminski Komunali, da odstranijo prepreke. Po podatkih redarstva so ¡e izdali ustrezno odlo@bo, vendar se je ob@ina zaradi protesta stanovalcev odlo@ila, da zadevo prepustijo civilnemu postopku pred sodiœ@em. Zadeva je nerazreœena ¡e vrsto let, na ob@ini Kobarid so se s stanovalci ¡e poskuaœli dogovoriti, vendar neuspeœno.

Birokratski mlini meljejo mimo potreb sosednjih ob@in ➔ Nobednega premika ni zaznati za projekt kulturnih izmenjav ● Miran Miheliå radicionalno enainœtirideseto sre@anje Slovencev Videnske pokrajine in Poso@ja bo letos potekalo 22. januarja ob 17. uri v kulturnem domu v Bovcu, saj so se ob@ine dogovorile, da bodo bodo@a sre@anja potekala izmeni@no v Kobaridu, Bovcu in Tolminu. Slavnostni govornik bo predsednik slovenskega Dr¡avnega zbora Pavel Gantar. ˘e 40 let je bilo na tovrstnih sre@anjih, prete¡no, govora o ohranjanju slovenskega oz. slovenskega nare@nega jezika in kako ponekod prese@i mejo v glavah - izolacijo od Poso@ja in neizpolnjevanja manjœinske zakonodaje. Letos naj bi opredelili vzroke o tem, kateri in zakaj birokratski mlini ne meljejo moke iz pripravljenih projektov gospodarstva iz sosednjih obmejnih ob@in, zaradi @esar se izgublja milijone evrov evropskih razvojnih sredstev. Skromen za@etek sre@anj ljudi iz Poso@ja in Bene@ije je nastal pred enainœtiridesetimi leti v Œtihovi gostilni v Starem selu, ko se je v tamkajœnji gostilni zbrala skupina ljudi, se pogovorila, kako naprej in veselo zapela… Da so naslednja sre@anja prerasla v odmevne kulturne in

T

Danijel Krivec

Pavel Gantar

politi@ne dogodke, je zasluga vztrajnosti velikega prijatelja rojakov Zdravka Likarja, danaœnjega na@elnika Ue Tolmin. Za pogovor smo zaprosili gostitelja 41. novoletnega sre@anja Slovencev, sicer Danijela Krivca, ki je bovœki ¡upan in poslanec v Dr¡avnem zboru Republike Slovenije. Kako vidite letoœnje sre@anje? »Vseskozi so imela sre@anja namen pomagati naœim ljudem v Videnski pokrajini, z opozarjanjem gostov iz Ljubljane in tudi Trsta, Vidna…, da ne smejo pozabiti, da obstajajo nam ljubi rojaki v Furlaniji Julijski krajini in na zakonske ter @loveœke obveznosti do njih, da najdejo reœitev odprtih vpraœanj. Zlasti v zadnjem obdobju smo si na bovœki ob@ini prizadevali narediti korak naprej v smislu nadgradnje v pogostejœe in pestrejœe kulturne @ezmejne stike oz. izmenjave, s prijavo na razpise iz podro@ja kulturne ponudbe, ki bi bila obenem popestritev turisti@nega dogajanja. ˘al, tu ni priœlo do pri@akovanega konca oz. pozitivne ali negativne

reœitve. Ni namre@ nikakrœnih odlo@b o potrditvi projektov Rudnik Rabelj, kulturnih izmenjav, projekta sodelovanja pri doma@i kulinariki itd.« Lansko leto je kulturni delavec iz Terskih dolin Igor #erno opozoril, da je finan@na kriza predvsem velika prilo¡nost za vse, vendar pri@akujejo od Slovenije intenzivnejœe sodelovanje z ustanovami slovenske skupnosti, ki je ambasador prilo¡nosti za Slovenijo, »… zato nas ne pustite same!« Kako prese@i to nezavidljivo stanje? »To stanje @utimo in potrebe delimo ljudje na obeh straneh meje, a ne vem, @e nas pristojni na obeh straneh razumejo oz. ¡elijo razumeti. Na podro@ju pridobivanja sredstev za mno¡ico malih projektov in zlasti ve@jih, bi se bilo dobro pogoditi, kaj in kako si lahko eden drugemu pomagamo na boljœe, @e ne bi bilo gluhih uœes tam gori. Poleg Slovenije in Furlanije Julijske krajine bi bilo koristno vklju@iti v te projekte œe Veneto. Skupaj s sosedi bi si ¡eleli, da dr¡avna administracija pripravi

enostavne in uporabne razpise ¡e v teko@em letu. To pa bo mogo@e izpeljati, @e bomo pripravili delovna sre@anja. Poleg tega sem dal pobudo, da bi se na sre@anje, tudi v Tolminu in Bovcu, povabile œe tiste ob@ine ob meji, ki doslej niso prihajale in bi lahko dodale kaj sve¡ega. Pred uradnim sre@anjem, ob 14.30, bo v Strgul@evi hiœi sre@anje z ¡upani obmejnega pasu Videnske pokrajine in Poso@ja s predstavniki organizacij in uradniki z ministrstev, o oblikah @ezmejnega sodelovanja, o skupnih projektih in koriœ@enju evropskih finan@nih sredstev. Prav takih sre@anj bi moralo biti ve@, da sproti poiœ@emo odgovore, zakaj s strani slu¡b obeh vlad ni rezultatov iz pripravljenih programov za koriœ@enje sredstev iz evropskih razpisov. Treba je vzpostaviti mehanizem stalnega in œe posebej vsakoletnega preverjanja, v kakœni fazi realizacije so pripravljeni poslani projekti.« Kaj imate namen storiti œe do tega sre@anja? »Naœa letoœnja pobuda bo podana skozi vpraœanje, kaj je s projektom vabljenih druœtev in posameznih umetnikov iz Videnske pokrajine. Nobenega premika ni zaznati npr. za projekt ¡e omenjenih kulturnih izmenjav, ki bi slu¡ile obenem turisti@ni ponudbi. Zato smo povabili sosednje ¡upane, tudi tiste, ki se doslej niso odzivali in @e pridejo, bodo, morda, povedali œe svoje mnenje. ˘alostno je, da je bilo doslej izkoriœ@enih le 5% sredstev od skupno 120 milijonov. Odgovorne moramo soo@iti z dejstvom, da je ¡elja ljudi vsega prostora, da sodelujemo, da bomo aktivni in se bodo projekti odvijali z neposrednim sodelovanjem med ob@inami, ne le med velikimi centri gospodarske in zato tudi politi@ne mo@i.«

ZAVOD ZA GOZDOVE zbral glavne podatke za boljœe prostorsko na@rtovanje

Razstava slovenskih jaslic v baziliki na Sveti Gori

Potreben je nov zakon o gozdovih

o œestnajstega januarja letos, si lahko romarji k svetogorski Materi bo¡ji D v baziliki na Sveti gori ogledajo razstavo jaslic izdelovalcev iz Slovenije iz drugih koncev sveta. Razstavo bo¡i@nih jaslic v kapeli prikazovanja je ¡e

Pogled iz vrha Krna na moåno zarasle paæne povræine planin Zapleå, Zaprikraj, Predolina in posebno proti nekoå travnatemu Debeljaku ter Krasjemu vrhu, kamor je z rdeåo årto oznaåena (delno) zarasla pot, v zimskem åasu pa smer laœjega turnega smuka avod za gozdove in 12 severnoprimorskih ob@in je pred novim letom zbralo glavne podatke za boljœe prostorsko na@rtovanje gozdov do leta 2020, za kar bo sprejet tudi nov zakon. Stari zakon ima »pre¡ivele« korenine, s posledicami opuœ@anja zasebnega kmetijstva. Danes rabimo zakon, ki bo, na zaraslem terenu planin, travnikov in paœnikov, omogo@al ponoven razvoj ¡ivinoreje in œe posebno planœarske dejavnosti. Mnogi kmetje ¡elijo razviti planœarski turizem na œe obstoje@ih in nekdanjih kravjih in ov@arskih planinah. V zadnjih petdesetih letih je gozdna-

Z

tost prav v tem prostoru najve@ja, saj dosega ¡e 70 odstotkov. ˘al, se pri pripravi govori le o gozdarskem zakonu… Tako so prihajali na posvete prete¡no gozdarji in lovci, ki so s svojimi pobudami in predlogi sodelovali pri obnovi gozdnih gospodarskih na@rtov. Kmetje pa tukaj pogreœajo bolj podrobno in obvezujo@e zapisano o obnovi paœnih povrœin na zaraslih planinah oz. planœarijah. Prav tako si ¡elijo ve@ pozornosti obravnavi razvoja turizma na teh povrœinah. Takoj po novem letu je pri@akovati rezultate zbiranja pobud na obrazcih, ki so jih po poœti sprejemali do 31. decembra. Ali bo mogel kdo uresni@iti

novost mo¡nosti na@rtovanja poseka mladega gozda na opuœ@enih ov@arskih planinah, izdelavo smu@arskih tekaœkih prog oz. kolesarskih poti in poti za je¡o, kar za sedaj, kljub mnogim kolesarskim vodi@em in zapisom, v slovenskih gozdovih ni dovoljeno, @eprav se pode¡elje nezadr¡no prazni, ker podjetnost onemogo@ajo prepovedi, bi ne bilo dobro @akati in @ez deset let le videti… Zlasti ne bi smeli zamuditi mo¡nosti @ezmejnega povezovanja paœnih povrœin in pridelave mle@nih izdelkov ter turisti@ne ponudbe.

● M. M.

deseti@ zapored proravil Fran@iskanski samostan, v sodelovanju s krajevno skupnostjo in turisti@nem druœtvom Solkan ter kulturnim druœtvom Sabotin iz Œtmavra. Kar 76 jaslic razli@nih velikosti in narejenih iz razli@nih materialov, ne nudi le razmisleka, kako so nam pomagale obiskati Jezusa v svojem srcu klasi@ne in kako sodobne jaslice, ampak ponujajo tudi prijetno podo¡ivljanje umetniœkega u¡itka izdelovalca oz. paœe za o@i in srce. Zdi se, da najbolj nagovarjajo jaslice iz klasi@nih zemeljskih materialov, kot je glina, les pa tudi mavec. Poleg obi@ajno miniaturnih figuric, so na ogled tudi velike lesa, kamna, slame in tudi raznih kovin. Ker so sodelovali pri izdelavi in postavitvi tudi razne œole in vrtci, je to pritegnilo tudi veliko starœev in drugih gledalcev iz teh krajev, kakœne svetopisemske figurice in bo¡i@no pravljico, so jim pri@arale njim znane glavice otrok iz soseœ@ine, s svojimi spretnimi ro@icami. Nekatere œole so izrabile œe ekoloœki vzgojni vidik in njih u@enci so figurice izdelovali tudi iz doma@ih odpadnih materialov. Dijaki srednje biotehni@ne œole iz Œempetra pri Gorici so si izmislili nekaj posebnega. Figurice so izdelali iz temne in bele @okolade. Ob odprtju so razstavo s slavnostnim nagovorom pospremili novogoriœki pod¡upan Toma¡ Slokar, svetogorski gvardijan Bogdan Knavs in Lovrenc Perœolja, predsednik krajevne skupnosti Pevma-Œtmaver-Oslavje. U@enci Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice so k bo¡i@nemu vzduœju pripomogli z glasbenim nastopom.

● M. M.

Dom  

Edizione del 15 gennaio 2011

Dom  

Edizione del 15 gennaio 2011

Advertisement