Page 1

октомври, 2001 1


O

BRA Z LO@ ENIE

Poteklo i istorija na heraldikata Razli~ni simboli i ornamentalni figuri, odsekoga{ bile koristeni kako plemenski ili nacionalen amblem. Taka, starite Rimjani go koristele za taa namena orelot, anti~kite Makedonci sonceto, a starite Grci buvot kako simbol na mudrosta. No, duri vo sredniot vek i toa vo Zapadna Evropa, toa zema takov zamav {to sekoja pogolema aristokratska familija morala da poseduva svoj grb. So vreme se pojavile i specijalni izrabotuva~i na grbovi t.n. Heraldi) po koi i denes se narekuva ovaa nauka- Heraldika. Svoj osoben zamav ova go zema osobeno vo Anglija kade vo 1483, kralot Edvard IV go osnova Kolexot za Heraldi (College of Heralds) vo London. Ovaa razviena nauka i denes postoi i e razviena vo Zapadna Evropa. Ovaa nauka se sostoi vo strogo utvrden raspored na delovite na grbot. Ne smee da postoi slu~ajnost i gre{ki, sè si ima svoja odredena simbolika (primer dali lavot e ispraven na edna ili dve noze, ili e postaven na ~etirite noze; potoa na koja streana e svrten, {to dr`i vo raka i sl) odredeni raboti duri se i zabraneti (nepravilni). Postoi duri i precizna stru~na heraldi~ka terminologija koja poteknuva od Angliskiot jazik od 13.vek. Zna~i, pri donesuvawe na noviot makedonski grb }e treba dobro da se prou~i ovaa materija i da se upotrebat to~nite heraldi~ki STROGI pravila i zakonitosti.

Za makedonskata heraldika Vrz osnova na strogo utvrdenite na~ela denes se izrabotuvaat najgolemiot del na dr`avnite grbovi vo svetot. Vo Makedonija takvi stru~waci ili barem lu|e koi sovetuvaa takva literatura dosega nema{e. Dosega bea konsultirani likovni umetnici i toa po pat na konkurs. Tie sepak se nekompetentni vo heraldi~kite PRAVILA, i naj~esto predlozite gi davaa od umetni~ki aspekt (kako da se raboti za logo za firma, a ne za dr`aven grb.) Jas prou~uvaj}i obemna stranska literatura od oblasta na heraldikata i vr{ej}I sporedbena analiza na svetskite grbovi - vi go dostavuvam ovoj moj predlog.

2


R.Makedonija dolgo ostana bez svoj dr`aven grb, zo{to be{e najpoveœe rastrgnata okolu pra{aweto na utvrduvawe koj e vsu{nost nejzin SIMBOL. Vo tekot na makedonskata istorija samo dva heraldi~ki simboli bile simboli na Makedonija, i vistinski prifateni od Makedoncite. Toa se SONCETO i LAVOT. Toa se poka`a i na konkursot za dr`aven grb odr`an 1992, koga najveœe pristignati predlozi ima{e so ovie dva motiva. Dolgo ovie dva simboli bea konceptualno sprotistaveni, a bea i so sprotistaveni poddr`uva~i. Ima{e edni koi smetaa deka bezuslovno makedonskiot grb treba da bide lavot od srednovekovnite grbovnici, zapostavuvaj}i go grbot od 1946, i potcenuvaj}i go toj kontinuitet. Drugi, pak an-blok go otpi{uvaa lavot kako simbol, paranoi~no pla{ej}i se toa da ne e pro-bugarski ili pro-partiski simbol, potcenuvaj}i go faktot deka lavot se sre}ava na grbovnici dolgo vreme pred i da postojat makedonski partii i dolgo vreme paralelno so bugarskiot i vo sprotivni boi ({to heraldi~ki e prifatlivo, i ne stra{no). Tie predlagaa nekakvo nedoli~no "kasapewe" i "podzakrpuvawe" na grbot od 1946, na kogo bi mu se otsranila petokrakata, ili sli~no, nepravedno otstranuvaj}i go lavot kako simbol koj se sre}aval na mnogu makedonski vostanija i ~eti. RE[ENIE NA PROBLEMOT: Smetam deka za i protiv ima i za dvata simbola ako se postavat samostojno. Zatoa smetam, deka re{enieto treba da se bara ne vo sudir tuku vo celishoden kompromis na ovie dva koncepta. Re{enieto za razre{uvawe na problemot so makedonskiot dr`aven grb treba da se bara vo IDEALEN SPOJ na sonceto i lavot na eden grb; t.e. nesmeeme da imame grb na koj }e bide sonceto, a œe go nema lavot, i obratno. Vo taa nasoka e i mojov predlog. Vo prodol`enie }e gi elaboriram korenite na simbolikata na sonceto i na lavot kaj Makedoncite:

3


ZA SONCETO SIMBOLIKA: simbolizira ~istina, blagorodnost, plemenitost, vistina, sloboda; kako izgrejsonce ozna~uva nov po~etok i podobra idnina.

{esnaeset-zra~no sonce kako simbol na posmrtniot sarkofag na anti~kiot Makedonski kral Filit II 4.vek pne

zmeni od 963 ISTORIJAT: Vo kolektivnata memorija na makedonskiot narod so mileniumi se prenesuvalo sonceto kako najgolem makedonski simbol, od generacija na generacija. Sonceto e stavano kako aplikacija u{te vo 6.vek pne na kovanite pari od pajonskata dinasija Deroni (12 razli~ni aplikacii na sonce), a se sre}ava i kako simbol na kralstvoto otiv Anti~ka Makedonija (koja opstojuvalo od okolu 8-2 vek 992-1995 pne), kade e pronajden na voenite {titovi koi gi nosela makedonskata falanga pri voenite pohodi i na u{te mnogu ukrasi i predmeti. Ovoj simbol vo najreprezentativen vid e pronajden na posmrtniot sarkofag na kralot Filip II. Toa e poznatoto kakosonceto od Kutle{ (Vergina) koj vo 1992 e otiv aplikacija na makedonskoto zname. iskoristeno kako 995

sonceto kako motiv na prviot grb na N. R. Makedonija 23 juli 1946

sonceto kako motiv na grbot na S. R. Makedonija, posle ustavnite izmeni od 1963 (pri {to se napraveni grafi~ki izmeni a dizajnot, a od lentata e isfrleno N.R.Makedonija)

{esnaeset-zra~noto sonce kako motiv za prvoto zname na samostojna R.Makedonija 1992-1995

osum-zra~no sonce kako motiv za dene{noto zname na R.Makedonija 1995

Iako dolgi vekovi bez svoja dr`ava, Makedoncite sepak od koleno na koleno ja prenesuvale memorijata za svojot simbol. Sonceto se sre}ava na mnogu srednovekovni spomenici. Nego go ima vo Sv.Bogorodica Perivlepta- Ohrid, Sv.DimitrijaBitola, Sv.Atanasij- Le{ok, Sv.Bogorodica- Novo Selo ([tip), i na mnogu drugi sakralni objekti {irum Makedonija. Go ima i na podot na Mogilata na nepobedenie vo Prilep i son~evite spomenici na Isarot vo [tip. Da ne zboruvame za ogromniot broj son~evi aplikacii na privatni ku}i, gradeni 19 i 20 vek, kade osobeno e vgraduvano na porti, ogradi, balkoni i sl. Najgolemiot simbolot na Makedoncite- sonceto se potvrdi kako takvo i so formiraweto na ASNOMska Makedonija koga Sonceto vo izgrav zad planina be{e sredi{ten znak na grbot donesen na Vtoroto vonredno zasedanie na ASNOM na 23 juli 1946. Kade vo obrazlo`enieto be{e ka`ano: "Sonceto go izrazuva slobodniot i tvore~ki `ivot na N.R. Makedonija". Tradicijata na Sonceto kako najcenet simbol na Makedoncite, prodol`i i so osamostojuvaweto na Makedonija devedesetite godini. Imeno, sonceto od Kutle{ na crvena osnova, be{e zemeno za novo zname na 4


samostojna R. Makedonija vo 1992. Pod pritisok na Grcija, so Wujor{kata spogodba vo 1995, e doneseno novo zname na koe povtorno glavna aplikacija e osum-zra~no sonce na crvena osnova.

5


ZA LAVOT

Vo vakva forma: zlaten lav na crvena osnova, makedonskiot grb se pojavuva vo mnogu grbovnici od 16-19 vek

Vo ista takva forma: zlaten lav na crvena osnova, ovoj grb bil usvoen od ustavotvornoto sobranie na kne`estvoto Bugarija za bugarski dr`aven grb vo 1878, so {to ni go odzemaat na{eto pravo na toj grb

zlaten lav na crvena idejno re{enie ponudeno od Svetskiot Makedonski Kongres na Todor Petrov za nov dr`aven grb proletta, 2001

SIMBOLIKA: Blagorodni{tvo, rasko{, mo}, borbrenost. Toj bil najcenet amblem na evropskite dvorovi. Od site heraldi~ki figuri e najiskoristen vo svetstkata heraldika. Prv pat, lav kako amblem se pojavuva na pe~atot na vojvodata od Flandrija- Filip I, vo 1164g. Denes lavot postoi na skoro tretina od dr`avnite grbovi vo svetot, a i na mnogu grbovi na provincii i gradovi. ISTORIJAT: Lavot kako simbol na Makedoncite, go sre}avame u{te vo anti~ka Makedonija, koga i navistina, na nejzina teritorija `iveele lavovi vo divinata, a podocna bil istreben. Poznato e deka bilo praktika makedonskite kralevi da ne nosat kruna na glavite, tuku ko`a od lav, pri {to otvorenata lavovska ~elust bila stavana na glavata na kralot. Vo takva forma se sre}avaat i kovani moneti na kralot Aleksandar III Makedonski, na glavata so lavovska ko`a. Zna~i, ne e kako {to nekoi smetaat lavot ve{ta~ki izmislen simbol, falsifikat od izvesniot Petar (Don Pedro) Ohum~evi}, a osobeno poradi toa {to vo Makedonija ne `iveat lavovi (kako vo Anglija ili Holandija da `iveat !?) Vo evropskite grbovnici zlatniot lav na crvena osnova se sreœava za prv pat vo 16.vek. Kako vakov za prv pat se pojavuva vo grbovnikot na Koreni}-Neori} od 1595, kako zemski grb na Makedonija. Od toga{ pa se do 19. Vek Makedoncite iako nemale svoja dr`ava, nivniot grb stoel ramo do ramo do drugite balkanski grbovi. Vo taa forma toj se pojavuva vo u{te dvaesetina stranski heraldiki, i sekoga{, razli~en od ostanatite balkanski grbovi. Lavot kako simbol na Makedoncite bil crtan na srednovekovnite grbovnici vo slednava forma: Na crvena osnova (nau~no: escutcheon purpure) e postaven zlaten lav (or lion), svrten ispraven kon desno (t.e. leva strana na gleda~ot) so samo zadnata noga na zemja (rampant) ili so dvete (salient). Po steknuvaweto na nezavisnost mnogu politi~ki partii i zdru`enija go zedoa ovoj simbol kako svoj, a ima{e (dosega neuspe{ni) obidi, noviot dr`aven grb da bide ednostavno: stiliziran zlaten lav na crvena

zlaten lav na crvena idejno re{enie ponudeno od partijata VMRO-VMRO za nov dr`aven grb esentta, 2001

6


osnova. Sepak i den denes Makedoncite imaat dilemi okolu prifa}aweto na ovoj amblem. Negativnosti: 1. Treba da se spomene deka za celo vreme na izleguvawe na evropskite grbovnici (16-19 vek) bugarskiot grb se pojavuval paralelno so makedonskiot i vo sprotivni boi (crven lav na zlatna osnova). Za prv pat slu~ajna gre{ka vo smenuvaweto na dvata grbovi (makedonskiot zaveden pod Bugarija i obratno) se slu~il vo 1741 kaj grbovnikot na Hristofor @efarovi~. Po toa nastanale golemi problemi. 2. Treba da se istakne deka zlatniot lav na crvena osnova e MAKEDONSKI, no nego ni go zedoa bugarite u{te vo 1878, tokmu vo taa forma. Taka 1878 so formirawe na Bugarskata dr`ava taa za svoj dr`aven grb go zela grbot od @efarovi} (zlaten lav na crvena osnova) koj vo prethodnite heraldiki bil vsu{nost makedonski. Od toga{ DO DEN-DENES Bugarija go ima zlatniot lav na crvena osnova. Vo 1946 toj be{e komunisti~ki vidoizmenet so rastitelen venec okolu zlatniot lav, a 1991 e usvoen nov grb vo koj na centralniot {tit e zlatniot lav na crvena osnova, ~uvan od dva lava od stranite.

zlatniot lav na crvena osnova usvoen od ustavotvornoto sobranie na kne`estvoto Bugarija 1878

zlatniot lav na grb so komunisti~ki ornamenti na N. R. Bugarija 1946

na glavniot {tit zlaten lav na crvena osnova, a od stranite go ~uvaat dva lava noviot grb na R. Bugarija 1991

VE]e 130 GODINI ZLATNIOT LAV NA @OLTA OSNOVA E KONTINUIRANO NA GRNOT NA BUGARIJA

Lavot denes kaj mnogumina se smeta (nepravilno ! ) za "bugarski" simbol, no toa e zaradi faktot {to bugarskiot lav ~esto odel zaedno so bugarskoto me{awe vo makedonskite raboti, pa duri i okupacijata vo Vtorata sv. vojna. Tokmu od tamu e i golemiot animozitet od ovoj simbol. Jane Sandanski svoevremeno im velel na bugarskite dobrovolci vo negovata ~eta- ako sakaat da se borat za Makedonija, da go simnat lavot od kapite! So eden zbor: Ovoj grb e "UKRADEN" i KORISTEN od sosedna Bugarija i zatoa nie nemo`eme da go koristime. Edno od osnovnite heraldi~ki pravila e: nesmee da postojat dva isti nitu sli~ni grbovi. Ako makedonskiot parlament usvoi stilizirana forma na zlaten lav na crvena 7


osnova, kako {to predlaga{e Svetskiot Makedonski Kongres (proletta, 2001) ili VMRO-VMRO (esenta, 2001), toga{ Makedonskiot dene{en grb Ĺ“e bide ist so Bugarskiot od 1878. 3. Denes koga politikata e del od sekojdenevniot `ivot mnogumina gra|ani, neubedeni od potrebata lavot da stoi na makedonskiot grb, go smetaat za PARTISKI, a ne dr`aven simbol, zo{to smetaat deka toj nema da bide od site (zaedni~ki), tuku od odredeni politi~ki krugovi, i deka e VMRO-vski a ne makedonski grb. Pozitivnosti: Sepak lavot e va`en heraldi~ki simbol na Makedoncite. Koga se razmisluva za ovoj simbol treba da se izbegnat bukvalno paranoi~nite stravovi od mo`no "pobugar~uvawe", i predvid da se imaat va`nite fakti: - toj se pojavil na grbovnicite vo 16.vek, dolgo pred da se pojavi koja i da e makedonska politi~ka partija! Isto taka toj dolgo vreme se pojavuval vo stenografiite paralelno so bugarskiot. Duri i koga im bile pome{ani boite pak imalo Makedonski i posebno Bugarski grb. 1. Potrebno e da se stavi lavot na dene{niot dr`aven grb, poradi faktot koj ne smee da se zapostavi: na{ata dr`ava }e vle~e kontinuitet so vremiwata koga toj za prv pat bil staven kako na{ simbol (16.vek). 2. Do den denes pokraj sonceto lavot e najcenet simbol, a pod znamiwata na koi imalo izvezeno lav, makedonskiot narod vodel mnogu vojni, vostabnija, buni. Taka, den denes postojat: - znameto na Dimitar Pop Georgiev Berovski, so ognen lav na zlatna osnova pod koe se borea vostanicite na Razlo{koto vostanie; - znamiwata na stru{kata, ohridskata, kratovskata i mnogu drugi ~eti, od vremeto na Ilindenskoto vostanie, naj~esto prika`an kako ja gazi turskata polumese~ina i gi kine prangite, a okolu nego ispi{ano "Sloboda ili Smrt"

Zatoa, mo`ebi NE vo taa forma: zlaten lav na crvena osnova, no vo druga forma toj MORA zaedno pokraj sonceto da bide del od makedonskiot dr`aven grb. Zatoa jas staviv dva lavovi kako ~uvari na glavniot {tit. So toa mo`ebi lavot na se nao|a na glavniot {tit (kako kaj srednovekovnite grbovi), no zatoa pak sega go ima zaslu[noto mesto ({titodr`a~), a ako ne sme malodu{ni, za onie koi navivaat za lavot kako re{enie, }e primetime deka sega na grbot ima dva, a ne samo eden lav.

8


D

IZAJN

Grbot se sostoi od slednive strogo-heraldi~ki delovi (opisot podolu i terminologijata e celosno stru~na i ovoj grb e spored site heraldi;ki principi): glaven {tit (ang. Eschtcheon) {titodr`a~i (ang. Supporters) ~elenka (ang. Crest) lenta so deviza (ang. Motto) GLAVEN [TIT

^ELENKA

^^^^^

^^ ^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^^ ^^ ^

^^^ ^^

^ ^ ^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^ ^^ ^

^^^ ^^

^^^^

^^

^^^^^

^ ^^ ^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^ ^^^

^^^^^^^^

[TITODR@A^I

^^^^^ ^ ^^ ^^^^^^^

^^^^^^^^^^ ^^

1. 2. 3. 4.

LENTA SO DEVIZA

9


1. GLAVEN [TIT Ova e osnovata na grbot. Toa e glaven, centralen i zadol`itelen del na grbot. Ima pove}e vidovi na {titovi od koi jas go upotrebiv t.n germanski ili otse~en {tit. OPIS [titot e vertikalno podelen (party per pale) i se sostoi od tri celini. Od dolu nagore: razbranuvana vodna povr{ina, nad nea planina, a nad nea pretstaveno sonce vo izgrev. OBRAZLO@ENIE Ova e vsu{nost kontinuitet na grbot od 1946, pri {to se isfrleni petokrakata kako ideolo{ki simbol i "rastenijata" koi bea okolu grbot, a ostanatoto e postaveno na t.n. germanski {tit. Napravena e u{te edna bitna izmena. Sonceto koe izgreva od zad planinata ne e "obi~no" sonce, a neboto sino (kako ona od 1946), tuku sega toa e sonceto od znameto od 1995, so crvena pozadina. Ostanatite elementi stilizirana planina, a pod nea vodena povr{ina se sè u{te prisutni, neizmeneti.

Izrab otil: Gavrovski Darko

stariot grb na Makedonija od 1946 . . .

so isfrleni komunisti~ki ornamenti i postaven na t.n. germanska forma na {tit . . .

“obi~noto � sonce od zad planinata e zameneto so toa od dene{noto zname . . .

i takviot {tit e cektralen del na finalnata kompozicijata, ~uvan od dva lava.

GLAVNIOT [TIT GO IZRAZUVA KONTINUITETOT SO GRBOT OD 1946

Jas namesto obrazlo`enie za ovoj {tit, samo bi go citiral perfektnoto obrazlo`enie na grbot od 23 juli 1946: "grbot na N.R. Makedonija pretstavuva simbol na nacionalnata sloboda i edinstvo na makedonskiot narod i bogatstvoto na makedonskata zemja... Narodnite motivi na lentata go izrazuvaat bogatstvoto i ubavinata na na{iot naroden bit. Vo sredinata vo poleto, planinata go pretstavuva Pirin, najgolemata makedonska planina, koja bila centar na narodno osloboditelnata borba vo minatoto, a rekata {to te~e pod nea e Vardar, najpoznatata makedonska reka vo na{ata Republika. Pirin i Vardar istovremeno go simboliziraat 10


edinstvoto na site delovi na Makedonija i idealot na na{iot narod za nacionalno obedinuvawe. Sonceto go izrazuva slobodniot i tvore~kiot `ivot na N.R. Makedonija". Od ova se gleda bitniot nacionalno-obedinuva~ki i patriotski karakter na ovoj grb, {to be{e nepravedno marginalizirano, pa vo neznaewe od novite generacii be{e narekuvan kako "komunisti~ki" grb. Zna~i, {titot vo formata vo koja jas go predlagam, go simboliziraat idealot na makedonskiot narod za obedinuvawe, pri {to sonceto ja pretstavuva dene{na edinstveno slobodna makedonska zemja (vardarska), planinata (pirinskiot del) i voda, more (Egej). Simbolika: Trite dela: sonceto, planinata i vodata imaat tri zna~ewa. Site ovie tri dela pretstavuvaat splotena i obedineta Makedonija. 1. Izgrejsonceto go pretstavuva novoto, podobro utre, nov za~etok i idnina. Toa e opkru`eno so zraci (in his splendour), kako kaj dene{noto zname. Pozadinata koja go pretstavuva neboto e vo crvena boja kako kaj dene{noto zname. Crvenata boja ozna~uva hrabrost i re{itelnost. Sonceto e postaveno zad planinata i zatoa se gledaat samo nekolku zraci. Vo etni~ko-geografska smisla sonceto go pretstavuva Vardarskiot del na Makedonija (na ~ij prostor e formirana edinstvenata slobodna i samostojna R.Makedonija - {to e simbolizirano preku sonceto zemeno od znameto od 1995). 2. Planinata go pretstavuva reljefot na Makedonija ispolnet so planini i dolini. Ovde e pretsavena vo zeleno-sina boja (kako na grbot od 1946) koja gi pretsavuva kamenitite planinski predeli. Vo etni~ko-geografska smisla ja simbolizira Pirin Planina i Pirinska Makedonija, no i delot pod Srbija (Gora i Gorancite na severnite padini na [ara). 3. Vodata gi simbolizira mnogute poznati vodni povr{ini kako Vardar i Ohridskoto ezero. Toa e pretstaveno vo razbranuvana sino-bela povr{ina. Vo etni~ko-geografska smisla taa go simbolizira Egejskoto More i Egejska Makedonija, no i delot pod Albanija (Mala Prespa).

11


SONCETO kako motiv na grbovite na drugite svetski dr`avi Sonceto e iskoristeno kako motiv na dvaesetina svetski grbovi. Toa naj~esto se sre}ava na glavniot {tit, no nekoi dr`avi go imaat kako ~elenka (postaven nad {titot).

ANTIGVA sonce na glavniot {tit

BAHAMI sonce na glavniot {tit

ETIOPIJA sonce na glavniot {tit

MADAGASKAR izgrej-sonce na glav.{tit

NIGER sonce na glavniot {tit

URUGVAJ sonce kako ~elenka

JAPONIJA son~eva rozetna

MAROKO izgrej-sonce na glav. {tit

BREGOT NA SLONO VATA KOSKA sonce kako ~elenka nad {titot

IBATI KIR sonce na glavniot {tit

MAR[ALSKI TROVI OS sonce na glavniot {tit

TAJVAN sonce-osnova na grbot

TOGO sonce-cenralen del

IGERN sonce kako ~elenk a

12

EKVADOR sonce kako ~elenka

LATVIJA sonce na glavniot {tit

MONGOLIJA sonce kako glaven motiv

UGANDA sonce na glavniot {tit

^AD sonce kako ~elenka


2. [TITODR@A^ [tidodr`a~ite se ~esti heraldi~ki elementi. Naj~esto se dve `ivotni koi go dr`at glavniot {tit od dvete strani. Vo ovoj slu~aj, razbirlivo, postaveni se dva lavovi kako makedonski simbol. OPIS Od dvete strani glavniot {tit go dr`at dva ispraveni, razjareni lavovi svrteni eden kon drug (gardant). Na glavata nosat carska kruna. Tie so postaveni so samo edna zadna noga (rampant) vrz lentata. So drugata noga i so edna raka go dr`at {titot. So drugata pak, raka dr`at po edno kopje. Dvete kopjiwa se postaveni vkrsteno pozadi {titot.

OBRAZLO@ENIE Za bitnosta na lavovite, kako makedonski simbol, 1. pi{uvav pogore. Tie se golem heraldi~ki, blagoroden i kralski simbol. Ovde imaat zaslu`no mesto na ~uvari na {titot. Tie se, osobeno simbol na makedonskiot narod od prerodbenskiot period i borbata na makedonskiot narod za svoja dr`ava i za osloboduvawe od tursko ropstvo, koga lavot se javi kako aplikacija na mnogu vostani~ki znamiwa. Skoro tretina od svetskite grbovi, imaat motiv na lav na svojot grb, a 12 dr`avi vo svetot go imaat lavot na svojot grb vo ovaa forma vo koja i jas go predlagam za makedonskiot- kako ~uvari na {titot. 2. Isklu~itelno e retko vo heraldikata, lavovite da se pretstaveni bez kruna. Ovde dvata lavovi se krunisani. Krunata ja pretstavuva makedonskata srednovekovna istorija- preku makedonskoto Samoilovo carstvo. Lavovite na glavata ja imaat Samoilovata carska kruna t.e. kruna koja ja simbolizira povrzanosta na makedonskiot narod so solemoto Samoilovo Carstvo. Taa e zlatna carska sedmokraka kruna, od koi se vidlivi pet kraka. Kracite se opto~eni so biseri, a pri osnovata e so skapoceni kamewa. Na vrvot ima krst. Vo srednovekovieto ne postoela kruna bez KRST na vrvot. Krstot go prika`uva i hristijanskiot karakter na Makedonija, kako prva hristijanizirana zemja vo Evropa od apostolot Pavle. Spored heraldi~ki pravila nesmee da postoi dr`aven ili zemski grb bez kruna.

13


3. Lavovite so edna raka dr`at dolgo kopje. Kopjiwata koe go pretstavuvaat kopjeto SARISA, koe bilo kopje na anti~kata Makedonska voena falanga, dolgo i nad 5m., so koe kako najmoœno oru`je go osvoile siot toga{ poznat svet i go pro~ule imeto na Makedonija pod vodstvo na kralot Aleksandar III Makedonski. So ova na grbot posmelo se vmetnuva i znak na kontinuitetot so anti~kite-Makedonci, osnovata na na{ata dene{na nacija.

14


primeri na dr`avni grbovi vo svetot koi sodr`at {TITODR@A^I Od 190 dr`avi vo svetot, 40-tina na svoite grbovi imaat {titodr`a~i od dvete strani na glavniot {tit. Naj~esto toa se najrazli~ni `ivotni, koi ja odrazuvaat faunata na dr`avata (pr. Kengurot na avstraliskiot grb), ili mo}ta (pove}e primeri na tigri ili lavovi kako {titodr`a~i). Pokraj `ivotni kako {titodr`a~i, kaj nekoi grbovi se javuvaat i dvajca lu|e. Od 40-tina grbovi so {titodr`a~i, slednive 29 nemaat iskoristeno motiv na lav.

AVSTRALIJA kengur i ptica emu

BOCVANA dve zebri

ZAMBIJA ma` i `ena

NAMIBIJA dve gazeli

TANZANIJA dvajca lu|e

ANTIGVA dve gazeli

BAHAMI barakuda i flamingo

GABON dva crni panteri

ZIMBABVE dve gazeli

GANA dva sokola

JAMAJKA dvajca lu|e

NOV ZELAND dvajca lu|e

TRINIDAD I TOBAGO dve ~apji

BARBADOS riba i pelikan

BELIZ E dvajca lu|e

GRENADA armadil i papagal

GVAJANA dva jaguara

LESOTO dva beli kowa

NIGERIJA dva beli kowa

MALEZIJA dva tigra

SAO TOME I PRINCIPE dva sokoli

UGANDA gazela i `dral

15

SVETA LUCIJA dva papagala

FIXI dvajca lu|e

BENIN dva leoparda

DOMINIKANSKA REP. dva papagala

MAURICIUS pticata dodo i elen

SURINAM dvajca lu|e

^ILE koza i kondor


L AVOVI kako [TITODR@A^ na grbovite na drugite svetski dr`avi Od 40-tina dr`avi koi imaat {titodr`a~i na grbovite, 12 od niv kako [titodr`a~ go ima tokmu lavot. Slu~aj na dva lavovi kako {to e slu~ajot i so predlogov za noviot grb na R.Makedonija imaat u{te i Bugarija, Kenija, Luksemburg, Maroko, Holandija i [vedska.

BUGARIJA noviot bugarski grb so dva lava-~uvari

KENIJA dva razjareni lava

HOLANDIJA dva razjareni lava

VELIKA BRIT ANIJA krunisan lav kow i ednorog

ATVIJA L lav grifon i (krilest lav)

^AD kozorog i lav

16

KANADA razjarenv la I kow ednorog

LUKSEMBURG dva krunisani va la so glavite svrteni sprotivno

[VEDSKA dva razjareni lava


3. ^ELENKA Vtor naziv e Beleg na juna{tvo. ^esto se postavuva na vrvot na grbot so cel da se potencira ne{to. (pr: Peru-bogatstvo i rasko{, Kanada- britanskata kruna isl). Toa ima zna~ewe na TOTEM t.e. svet vojni~ki beleg. OPIS Vkrsteni, zlaten pi{tol i zlatna kama se postaveni vrz otvorena kniga. Seto toa e staveno vrz lovorov venec, koj e vrzan so lenta so naroden vez, ~ii kraevi pa|aat vrz vrvot na {titot.

^^^^^

^^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^

^^^^^

OBRAZLO@ENIE

Pi{tol i kama vkrsteni nad kniga. Vrz ovie tri raboti, vaka postaveni, iljadnici Makedonci davale zakletva vleguvaj}i vo nekoja ~eta, osloboditelna grupa i sl., za vreme na mnogute vostanija, buni vo turskoto ropstvo. Toj pred celata ~eta se kolnel vrz pi{tolot, kamata i knigata (naj~esto Biblija). Ova e mo`ebi i najgolemiot simbol na Makedoncite, I na nivnata borba za dr`avnost.

^^ ^^ ^^ ^ ^^ ^ ^

Tie se postaveni vrz lovorov venec, kako simbol na mirot, i garancija deka nema da bidat upotrebeni protiv nikogo voeno. So toa voeniot se balansira so mirovniot koncept. Venecot e podvrzan so lenta so naroden vez ~ii kraevi pa|aat na vrvot na glavniot {tit. SPOREDBENA ANALIZA Na predhodnata strana kade {to se nao|aat primeri od svetski grbovi, mo`ete da vidite deka I da ne postoi zemja koja nad {titot nema postaveno t.n. ~elenka. Kako `elenka na svetskite grbovi sre}avame: naj~esto kruna (kaj evropskite grbovi), vite{ki {srednovekoven {lem no i petokraka (kaj komunisti~kite dr`avi), sonce, yvezda, polumese~ina, drvo, palma, cve}e, `ivotno, fakel idr. Jas se trudev da go odbegnam postavuvaweto na kruna nad {titot poradi na{ata nedovolno dolga istorija kako narod koj imal dr`ava, a kamoli carstvo. Edinstveniot period koga makedonija imala svoe carstvo pokraj anti~kiot period se ~etiriesette godini od postoeweto na Samoilovoto Carstvo. Zatoa samoilovata kruna ja postaviv na glavite na lavovite, a centralnoto mesto nad {titot go ostapiv na ~elenkata od mojot predlog.

17


Imeno, na{iot narod osobeno e gord na dostrelite postignati za vreme na prerodbenskiot period, I bitkata za svoja dr`ava. Zatoa smetam deka nema posvetol makedonski voen "totem" od poznatiot vostani~ki prikaz: Kama I pi{tol vkrsteni nad kniga. ~elenkata e simbol deka makedonecot mo`ebi nemal svoja dr`ava no kontinuirano se borel za nea. Koga makedonecot nemal svoja dr`ava ili carstvo, sekoga{ ja imal verbata vo slobodata, i streme` da se izbori za nea.

18


4.

LENTA

Lentata stoi pod {titot i na sebe nosi odredena va`na poraka (geslo, moto, deviza). Najprvin se pojavila kako t.n. voen krik ili voen pla~ - ne{to so koe lu|eto umirale izgovaraj}i go posledno na usnite. Takvo ne{to vo makedonskiot mentalitet e tokmu devizata koja ja predlagam - sloboda ili smrt. OPIS Lentata stoi blago sviena pod {titot. Na nea se podpreni so zadnite noze lavovite. Taa e vo bela boja, a e urasena so crveni {ari od makedonski naroden vez (kako i na lentata od grbot od 1946). Na nea so crni debeli bukvi e ispi{ano: SLOBODA ILI SMRT.

^ ^^ ^ ^^^^ ^ ^ ^ ^^ ^ ^^ ^^^^^^^^^^^^ ^ ^

^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^ ^ ^^ ^ ^

^^

^ ^ ^^

^^

^ ^^ ^

^

OBRAZLO@ENIE Narodniot vez vo crvena boja e sli~en kako na grbot od 1946 (povtorno kontinuitet). Vo obrazlo`enieto od 1946 se veli: "Narodnite motivina lentata go izrazuvaat bogatstvoto i ubavinata na na{iot naroden bit." Vrz lentata so crni debeli bukvi e ispi{ana najsvetata parola na Makedoncite: "SLOBODA ILI SMRT". Ovaa deviza ja iskoristiv za deviza pod makedonskiot dr`aven grb, zo{to makedonskata istorija i ne poznava po~esto, poupotrebuvano, postravopo~itno i popoznato moto od ova. Dostojno za edna dr`ava. Ova e poznata parola i deviza od prerodbenskiot period i od mnogute reakcionerni dvi`ewa protiv turskata vlast. Zna~elo: podobro da se pogine za slobodata odkolku da se umre kako rob. Tokmu so ova moto na usnite poginale golem broj na borci za nezavisna Makedonija. Mnogu znamiwa bile izvezeni so ovaa sveta poraka. Ilindenskoto vostanie e napraveno pod ova moto. Ovaa e najsveta deviza na Makedoncite i Iskoristen e istiot naroden motiv od lentata na prviot grb na pretstavuva dolg kon site koi `ivotot go darile za nea, i N. R. Makedonija 23 juli 1946 predupreduvawe i "demaklov me~" na site idni generacii na Makedonci deka nesmeat po nikoja cena da go izgubat najsvetoto - Slobodata.

19


SPOREDBENA ANALIZA Svetskite dr`avni grbovi izobiluvaat so razli~ni vidovi na natpisi, devizi, formi, sodr`ina, mestopolo`ba na lentite na grbot. Sepak spored najgolemiot broj na primeri I spored heraldi~kite pravila lentata e postavena na dnoto na grbot, sviena pod {titot. Iako ima golem broj na dr`avi koi nemaat lenta so deviza na svojot grb, sepak e pogolem brojot na onie so razli~en natpis na lentata. Parolite spored vidot se delat na pove}e grupi: Taka, ima grupa na dr`avi na svojot grb go ima ispi{ano Samo IMETO: Angola, Avstralija, Bolivija, Brazil, Bregot na Slonova Koska, Venecuela, Zelenortski ostrovi, Italija, Kolumbija, Mar{alski ostrovi, Mali, Mauritanija, Niger, Nikaragva, Nov Zeland, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Romanija, Turcija i dr. Akcent staven na ZAEDNI[TVOTO (pr. "Eden narod-edna dr`ava", ili "obedineti sme posilni", "obedinetosta zna~i sila" I sl.): Bugarija, Grenada, Gvajana, Zambija, Jamajka, Namibija, Nigerija, Sv.Lucija, Trinidad i Tobago, Haiti i dr. Spomenuvawe na verbata vo BOGA (pr. gospod e mojot voda~ -Britanija, ili "za gospoda i mojata zemja" - Uganda): Velika Britanija, Dominikanska Rep., Uganda, najgolemiot del na muslimanskite zemji i dr.

NA[ATA PAROLA "Sloboda ili Smrt" spa|a vo najgolemata grupa vo koja se paroli i udarni i jaki zborovi koi treba da ja simboliziraat zemjata, nejzinata minato, idnina, ideal. Taka ~esto upotrebuvani se kombinacija na tri ili pove}e zbora od tipot: Edinstvo, Trud, Napredok, Pravda, Solidarnost, Gordost, Tatkovina, Sloboda i sl. Takvi se grbovite na: Antigva, Bahami, Barbados, Benin, Burundi, Komori, Kongo, Ekvador, Gabon, Gana, Gvineja Bisao, Togo, Centralno-Afri~ka Rep., ^ad i dr. Na{iot grb za tema ja ima i ja istaknuva vrednosta i svetosta na SLOBODATA za koja vredi i da se dade `ivotot. Deka na{ata parola ne e isklu~iva govori i primerot deka sli~na takva parola ima i na grbot na ^ile ("Za slobodata ili za smrtta") i na Burkina Faso ("Ramnopravnost ili smrt - na{a borba")

20


H

RONOLOGI JA

Na grbot se pretstaveni elementi od celata istorija na Makedonija i makedonskata nacija. Taka pretstaveni se motivi od slednive periodi:

Anti~ka-Makedonija: Bogatoto anti~ko-makedonsko nasledstvo na grbot se ogleda preku SONCETO koe bilo simbol u{te vo vremeto na anti~kite Makedonci, a i LAVOVITE bile niven cenet simbol. Kopjiwata SARISA bile oru`je na makedonskata falanga. Sreden vek: Golemoto srednovekovno carstvo na Makedoncite- Samoilovoto carstvo e pretstaveno preku negovata carska KRUNA, koja e postavena na glavite na dvata lavovi. Borbata protiv turskoto ropstvo: ^ELENKATA (so pi{tolot, kamata i knigata) e simbol na makedonskiot bunt protiv turskoto ropstvo i borbata za sloboda. Istoto se gleda i na LENTATA i devizata- "sloboda ili smrt". ASNOM: Glavniot [TIT (so sonceto, planinata i vodata) go pretstavuva dr`avotvorniot kontinuitet na grbot od 1946, i pridobivkite od 50 godi{na svoja dr`ava. Denes: Dene{noto zname na R. Makedonija (od 1995) e vmetnato na glavniot {tit kako sonce koe izgreva zad planinata, so {to e postignat idealen spoj pome|u grbot od 1946 i znameto od 1995. Voedno toa e i spoj pome|u dene{nite dr`avni simboli: grbot i znameto, no i himnata (delot: denes nad makedonija se ra|a novo sonce na slobodata)

21


PREDLOG br. 2 (so “Makedonija� na lentata) Pokraj osnovniot predlog na grbot, ja izlo`uvam i ovaa vtora verzija koja se razlikuva od prvata samo po toa {to na lentata pod {titot namesto parolata SLOBODA ILI SMRT stoi imeto na zemjava MAKEDONIJA (so ili bez Republika pred nea).

^^^^^

^^^ ^^^^

^^^ ^ ^

^

^^ ^ ^

^^^^^

^

^ ^^^

^ ^ ^^ ^^ ^^ ^ ^^ ^ ^^

^^^^^ ^ ^ ^^^^^ ^^ ^ ^^^^ ^^ ^^ ^^ ^^^ ^^^^^^

^^^^^ ^^^^^ ^^ ^

^^ ^ ^^^ ^^^^ ^ ^^^^^^^ ^^

^^ ^ ^

^^^

PREDLOG br. 3 (so sonceto od Vergina) Ja izlo`uvam i ovaaverzija koja se razlikuva od prvata i osnovna, samo po vidot na sonceto na glavniot {tit. Imeno, na mesto osum-zra~noto sonce koe go sre}avame na dene{noto zname, na ovoj predlog postaveno e {esnaeset-zra~noto sonce od Kutle{ (Vergina).

^^

^^^^^ ^ ^^^ ^^ ^^^^^^^^^ ^^ ^^ ^^^ ^^^^^^^

^^^^ ^^^^^ ^^ ^ ^^ ^^ ^ ^^^^^^^ ^^^^^^^ ^ ^ ^

^^ ^

22

^^^

^^^^^

^^ ^^ ^^^ ^^^^ ^

^^ ^ ^^

^^^^^

^^^

^ ^ ^^ ^^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^^


PREDLOG br. 4 (“Makedonija� napi{ano so glagolica )

I

I

^ ^^ ^

^^

^^

^^^

^^^

^^

^^^ ^^^ ^^^ ^^^

^^

23

^^

^^^

^^^

^^^

^ ^^

^^ ^ ^ ^ ^ ^

^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^

^^

^^^ ^^^ ^^ ^^^^ ^^^^^^^

^

^^

^^ ^^

^^

^

^^^

^ ^^ ^

I

^^^

^^^

^^^^ ^

^^^

^^^ ^^

I

__

Ovaa verzija se razlikuva od prvata po toa {to na lentata pod {titot namesto parolata SLOBODA ILI SMRT stoi imeto na zemjava MAKEDONIJA no napi{ana so prvata azbuka na slovenite, koi ja sozdale bra}ata Kiril I Metodij vo 9 vek. Taa e napi{ana vo srednovekovna transkripcija (kako MakedonI a), t.e. Koga ovie seslovenski prosvetiteli od Solun bi go imeto na svojata zemja _ _ Y napi{ale _ _ so nivnata sozdadena azbuka- glagolicata, toa bi izgledalo vaka: pI I __ -_I _ pI = Makedonija. So ova na makedonskiot grb se postavuva u{te edna dimenzija, a toa e faktot deka odovde poteknuvaaa t seslovenskite prosvetite li, i odovde trgna opismenuvaweto na drugite slovenski narodi. Toa najdobro mo`e da se poka`e preku prestavuvawe na nivnata prva azbuka na na{iot grb, a kako podrugo, ako ne preku imeto na zemjava ispi{ana so nea, osobeno ako se znae deka taa azbuka denes ne se kor isti vo nitu edna slovenska zemja, toga{ nie sme tie koi toa treba da go potencirame i so toa da se gord eeme.

^^^^^^


Tema: Noviot dr`aven grb na Republika Makedonija Avtor: Darko Gavrovski

Avtorsko pravo 2001 Darko Gavrovski Site prava se rezervirani

Avtorot gi ima obezbedeno i za[titeno site avtorski prava vrz ovoj trud.

Bez pismena dozvola od avtorot, nieden del od ovaa publikacija ne mo`e da bide reproduciran ili emituvan vo kakva i da bilo forma, za kakva bilo cel (vklu~uvajœi go i mo`noto krajno parlamentarno prifa]awe na ovoj predlog), ili so kakvi i da bile sredstva, elektronski ili mehani~ki, vklu~uvaj]i fotokopii, snimki ili drugi sistemi za ~uvawe informacii.

Takvata dozvola, ili mo`nite potrebi od novi dopolnitelni kopiii za va[i potrebi, treba da gi barate na adresata na avtorot: ul. Bor~e Ko~oski br.74, 1220 (Darko Gavrovski Tetovo) ili na telefonskiot broj 044/26-315.

Izraboteno vo kompjuterskata programa Corel Draw i Word

Tetovo, oktomvri 2001

24

Новиот грб на Р.Македонија  

Гавровски Дарко; ПРЕДЛОГ ИДЕЈНО РЕШЕНИЕ ЗА НОВИОТ ГРБ НА МАКЕДОНИЈА; октомври 2001.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you