Issuu on Google+

planota

INFORMATOR informator Banjške in Trnovske planote

št. 4, leto 4, 28. december 2011

ZDRAVO, USPEŠNO, ZADOVOLJNO IN PESTRO LETO 2012!

Napovedujemo ...

V

prvi polovici leta 2012 bo v Čepovanu potekala obeležitev 140-letnice šolstva v Čepovanski dolini in okolici. Organizacijski odbor pripravlja pestro dogajanje, ki se bo začelo v februarju z okroglo mizo o problematiki in pomenu šole na podeželju, nadaljevalo se bo z dnevom odprtih vrat OŠ Čepovan v marcu. V aprilu pa načrtujejo še osrednjo prireditev z razstavo in s predstavitvijo knjige, ki jo pripravlja bivši ravnatelj šole Rado Bolčina, ter pohod. u

Z

ačetek leta 2012 bo luč sveta zagledala knjiga Bože Hvala, učiteljice in članice uredniškega odbora informatorja, ki je več let zbirala zgodbe s Trnovega in okolice. Knjigo »Ma useglih je blo lepo« je izdalo Društvo Planota ob finančni podpori Mestne občine Nova Gorica. Avtorica bo v prvi polovici leta knjigo predstavila v različnih krajih. u

V

letu 2012 bo tradicionalno pustovanje v Grgarskih Ravnah pestrejše s programom za otroke ter zanimivim dogajanjem čez cel dan. Pričakujejo vas v soboto, 18. februarja, ter v sredo, 22. februarja, na pogrebu pusta. Vabljeni! u

N A M E ST O U VO DN I K A

Spoštovani prebivalci in prebivalke Banjške in Trnovske planote! Informator Planota je tokrat v vaše domove prišel ob skorajšnjem prehodu iz starega v novo leto, skoraj teden dni kasneje, kot je bil napovedan. Kljub finančnim težavam in nezanesljivi usodi informatorja pa smo z rahlo zamudo vseeno uspeli pripraviti zelo okrnjeno zimsko številko. Ta je sestavljena predvsem iz prispevkov, ki so prišli na uredništvo s strani njihovih avtorjev samoiniciativno, pa še ti so zaradi pomanjkanja prostora skrajšani, za kar se avtorjem opravičujemo. V upanju, da bo usoda informatorja Planota v letu, ki prihaja, bolj svetla, vam voščim veliko zdravja in osebnega zadovoljstva! Polona K. Pavlin, odgovorna urednica

Voščilo predsednice KS Banjšice

S

poštovane krajanke, spoštovani krajani Banjšic! Od nas je odvisno, kako se obnašamo drug do drugega, do dela, naše prelepe Banjške planote ali pa kako premišljeno izpolnjujemo naloge v tem težkem kriznem gospodarskem času. In navsezadnje je pomembno, da se sami tudi zavedamo, kaj je pot do uspeha. Ljudje, ki so usmerjeni na nek skupen cilj in čutijo vsaj nekaj skupinske pripadnosti zaradi medsebojnega zaupanja, imajo življenje enostavnejše in so uspešnejši. Če bomo delovali združeno, enotno, ne glede na priimek, finančno situiranost, poklic, vero, politično usmerjenost, ne glede na to, ali vodimo ali pa sledimo, lahko hitreje pridemo do naših skupnih ciljev. Premalo se zavedamo, kako smo odvisni drug od drugega … Spoštovani krajani, spoštovane krajanke! Hvala za vse pobude, ki prihajajo na svet KS, ki vodijo k izboljšavam. Hvala za vse potrpljenje, ko se zavedate, da delamo, kolikor je v naših močeh in pristojnosti … Držimo in delujmo s skupnimi močmi še vnaprej, tako kot so to storili naši predniki. Uspelo jim je, in zakaj ne bi tudi nam? Uspelo živeti in razvijati našo Banjško planoto, da bodo tudi naši zanamci nekoč rekli: »In spominjamo se tistih časov, ko so znali združiti moči, da so prišli do dobrin, ki jih uživamo tudi mi danes v miru in svobodi.« Naj zaključim z besedami: Da b” dolgo živeli / prav zdravi veseli, / da b” vsako nesrečo / pregnali skoz”srečo! To je tudi moja praznična želja in voščilo. Lepe praznike in srečno 2012! u Ljubka Čargo

1


T O J E . . . P L A N O TA Obnova župnišča v Grgarju !Justina Doljak

RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI “NA PLANOTI”

tel. 05 307 40 40, mob. 041 655 789

»

zavod@planota.si http://zavod-gost.nvopanota.si

Vendar enkrat! Grgarci zidajo, hvala Bogu! 2. maja 1898 so prišli Bitežnjaki doli s svoje viteške vasice s pikoni in lopatami ter se korajžno v božjem imenu lotili dela. Le zasajajte lopate, le kopajte globoko v zemljo s pikoni, da bo poslopje tem bolj kljubovalo vetrovom, viharjem...!« (Iz kronike Memorabilia, župnijski arhiv Grgar)

ODPRTO VSAK DAN RAZEN OB ČETRTKIH.

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici tel. 05 307 40 37 www.hoteliwinkler.com winkler.hotel@volja.net

113 let je minilo od tega zapisa, ki ga je v župnijsko kroniko Memorabilia zapisal takratni kurat Jožef Godnič. Njegov zapis je poln zanimivih podrobnosti, kako so se tedanji občinski možje spopadali med seboj, kakšna naj bo stavba, predvsem pa, kje naj jo zgradijo. Mnenja so se kresala in bila seveda, kot v vseh časih, različna, čas pa je tekel. Ko pa je bil z enim glasom večine izvoljen za župana Jožef Budin, se je stvar premaknila od besed k dejanjem. Za novogradnjo je podaril svojo parcelo in »z vso vnemo in vztrajnostjo stvar podpiral do njene izvršitve«. Veliko stavbo so predniki zgradili z golimi rokami in darovi. Stavba je kljubovala mnogim vetrovom in viharjem, najhuje sta jo prizadeli obe svetovni vojni. Med prvo vojno je težka granata padla na vrt in prerešetala vsa okna in vrata ter streho, marca 1945 pa je letalska granata porušila zahodni del stavbe. Obakrat se je stavba za silo popravila, dokončno nikoli. Največji zalogaj je bil prekritje popolnoma dotrajane strehe leta 2003. Zdaj je stavba v stanju, ki že dolgo kliče po prenovi. Zob časa jo je načel do take mere, da so pogoji za pastoralno in pisarniško delo neprimerni za današnji čas, pa tudi standard bivanja v njej je katastrofalno nizek. Kako se lotiti obnove? Župnišče ni le stanovanje župnika!

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto Tu je župnijski urad z vsem dragocenim arhivom vseh treh župnij Bate, Grgar in Trnovo, ki je potreben posebne strokovne hrambe, v župnišču je pisarna, kjer se odvijajo pisarniški in računovodski posli za vse tri župnije, tu so veroučni prostori, pa sedež in skladišče gorske Karitas ... Vsi vemo, da se Planota v preteklih desetletjih srečuje z ukinjanjem šol, trgovin, krajevnih uradov, pošte, lokalov, samevajo tudi župnišča. Kakšna prihodnost se Planoti obeta na pastoralnem področju? Želja ljudi, ki tu živimo, je, da biva župnik, ne le sedanji, ampak tudi tisti, ki bodo prišli za njim, sredi nas, blizu nas, tu v našem gorskem okolju. Po mnogih srečanjih, pogovorih in temeljitem razmisleku je bil sprejet sklep, da se prične s temeljito obnovo župnišča v Grgarju. Vsi, ki sodelujemo v tem projektu, računamo na kakršnokoli pomoč dobrih ljudi, predvsem pa računamo zdaj, na začetku poti, na moralno in besedno podporo v vseh okoljih. u

( T U D I ) T O J E . . . P L A N O TA potrebam. V premislek vam ponujam zamisel o izgradnji devetletne osnovne šole v Grgarju. Šolski okoliš podružničnih šol v Grgarju in na Trnovem je dovolj obsežen, da bi v tem trenutku nova devetletka omogočala šolanje 173 učencev v Grgarju in 27 učencev na podružnični šoli na Trnovem – povprečje 22 otrok na letnik. Po številu učencev bi bila takšna šola povsem primerljiva z OŠ Deskle ali OŠ Col in mnogimi šolami, ki uspešno delujejo v vaškem okolju. Tudi naši otroci bi lahko bili deležni ugodnosti ‘vaške’ šole, ki se bolj prilagaja učencem in na kateri so odnosi med učitelji in učenci pristnejši, kar bistveno vpliva na vzgojo in izobrazbo učencev. Naj navedem značilnosti tovrstnih šol: • Pestra ponudba izvenšolskih dejavnosti – organizirana

Izboljšanje šolstva na Banjški in Trnovski planoti !Martin Plesničar

V

zadnjih letih se je v naših krajih marsikaj uredilo, kljub temu pa ostaja še veliko področij, ki jih bo treba izboljšati za življenje krajank in krajanov. V mislih imam predvsem projekte, ki bodo neposredno in trajnostno izboljšali kakovost življenja prebivalcev Banjške in Trnovske planote. Eno ključnih področij, ki ni prilagojeno tukajšnjim prebivalcem, je skrb za otroke. Ker šolstvo ni prilagojeno našim potrebam, številni otroci prvič prestopijo šolski prag v Solkanu. Prepričan sem, da si otroci (in starši) zaslužimo šolo, ki se bo znala prilagoditi našim

2


( T U D I ) T O J E . . . P L A N O TA vadba pod okriljem športnih klubov (nogomet, tenis, plezanje, atletika, odbojka, ples …), mladinski in otroški pevski zbor, slaščičarski krožek, računalniški krožek, angleški jezik ... • Varstvo in prevoz učencev je na manjši šoli lažje prilagoditi dejanskim okoliščinam in potrebam otrok. • Telovadnica, ki jo v popoldanskem času koristijo vsi prebivalci Banjške in Trnovske planote. • Večja vključenost otrok v lokalno dogajanje. • Devetletna osnovna šola omogoča širšo predstavitev domačega okolja (predstavitev v medijih, povezovanje s sosednjimi šolami, udeležba na tekmovanjih, prireditvah, natečajih ...). • Nezanemarljiv je tudi gospodarski prispevek samostojne šole. Na Banjški in Trnovski planoti bi zavod predstavljal opazen gospodarski subjekt, ki bi

zagotavljal več kot 25 delovnih mest. Prigovarjali nam bodo, da gre za velik strošek in da zakon ne predvideva izgradnje nove šole le za 170 učencev. Ker pa je očitno, da osnovnošolsko izobraževanje na Banjški in Trnovski planoti ni prilagojeno tukajšnjim prebivalcem, predvsem pa ker verjamem, da so naši otroci dobra naložba, bom počasi, a vztrajno širil to zamisel in v nadaljevanju prednosti predstavil tudi odgovornim na občinski in državni ravni. Ljudje smo pač navajeni na stanje, kakršno je, in težko sprejemamo novosti. Sam menim, da se spremembam na bolje vendarle zmoremo prilagoditi hitreje. V tem trenutku zveni ideja o devetletki v Grgarju res nekoliko predrzno, želim pa si, da bo (ne)uresničitev omenjene zamisli posledica naših potreb in odločitev. u

N A Š I S O S E DJ E 100-letnik Andrej Podgornik !Tamara Podgornik

A

ndrej Podgornik se je rodil 15. oktobra, leta 1911, pri Voglarjih, mami Karolini in očetu Andreju. Njegovo otroštvo ni bilo rožnato, saj so bili v družini štirje otroci, poleg Andreja še sestri Marija in Ivana ter brat Leopold, zato so bili večkrat lačni. Ko je začela 1. svetovna vojna, je bil star štiri leta. Z mamo ter bratom in s sestrama so odšli v begunstvo v Celovec. Tam je hodil v nemško šolo. Iz begunstva so se vrnili, ko je končala vojna, leta 1918, takrat je bil star že sedem let. Oče je ta čas služil denar v Ameriki. Iz begunstva so se vrnili na svoj dom, ki ga ni bilo več. Le še ostanki hiše, nič hrane, nič oblek … Skratka, začeli so znova, živeli siromašno. Poprijeti je bilo treba za vsako delo, zato ga je oče že kot 11letnega fantiča peljal s seboj v gozd, da je pomagal spravljati drva za kopo. Kot oglar je služil denar do 19-ega leta, ko je moral iti za 16 mesecev služit v italijansko vojsko. Ko se je vrnil, doma ni bilo veliko dela, zato je delo iskal tudi v Benečiji pri kmetih. Kasneje je delal kot oglar. Ko je bil star 24 let, leta 1935, je bil poklican za 17 mesecev v Afriko. Tam je bila vojna. Ko se je vrnil, je spet iskal delo. Eno leto je popravljal cesto od Trnovega do Sedovca, nato so ga odpustili. Tako da je za preživetje delal vse, le da se je kaj dobilo. Leta

1941 so ga poklicali na vaje za Rusko fronto, vendar mu je oče našel delo v gozdu, zato se je kmalu vrnil domov. 19. februarja 1943 je že stopil med partizane. Najprej v bataljon Simona Gregorčiča, kasneje v 14. divizijo. Domov se je vrnil 6. maja 1946. leta. Sam zase pravi, da se je v vojni postaral. Po vojni se je zaposlil na Gozdni upravi, kjer je delal do leta 1962, ko so ga upokojili. Poročil se je 5. junija 1948 z Marijo. Rodila sta se jima dva sinova, Radivoj in Zoran. Andrej ima danes 100 let, dva sinova, štiri vnuke in šest pravnukov. Njegovo življenje je bilo trdo, v njem ni bilo veliko lepega, in to ga je naredilo takšnega, kakršen je. Trden, pogumen, skromen, dobrovoljen, v vsem in vseh vidi le dobro in še danes skrbi sam zase. Ko so ga v enem intervjuju vprašali, kaj bi spremenil v življenju, je odgovoril: »Če bi bil še enkrat mlad, bi obrnil vse bolj na svetlo, na boljše.« Vprašali so ga tudi, kaj si je želel, ko je bil mlad. Odgovoril je: »Harmoniko, pa da bi šel na morje.« Ob njegovi stoletnici so mu domači ob pomoči KS Trnovo, Društva žena in deklet Trnovo ter krajanov priredili veliko praznovanje z ansamblom Erazem, na zvoke katerih je tudi sam zaplesal pozno v noč. Andrej, še na mnoga zdrava leta … u

3


VČERAJŠNJI ČAS NEDAVNO IZŠLO - “Zgodbe s Trnovske planote”

K

njigo »Zgodbe s Trnovske planote« je pred kratkim izdala Goriška Mohorjeva družba v zbirki Naše korenine, v kateri objavlja predvsem zgodovinske tekste in ohranja spomin na osebnosti Goriške. Tudi namen te knjige je iztrgati iz pozabe vsaj del dogajanj na Trnovski planoti konec 19. in v začetku 20. stoletja. To je bilo obdobje, ko so pričeli Trnovski gozd urejeno in načrtno izkoriščati in je bila planota leta 1860 s sodobno cesto, ki še danes služi svojemu namenu, povezana z Gorico, kar je omogočilo večje izkoriščanje gozdnega bogastva, prebivalcem pa lažjo pot v mesto in s tem boljše pogoje za življenje. Zgodbe so neke vrste čitanka z raznovrstno vsebino. Objavljeni so članki in drugi prispevki, ki so bili največ objavljeni v časopisu Soča – glasilu goriških Slovencev od leta 1870 dalje, pa tudi drugih takratnih publikacijah. V knjigi je dr. Branko Marušič predstavil pomembnejše osebnosti, ki so bile rojene na tem območju (Andrej Filipič, Josip Doljak, Štefan Širok, Josip Plesničar, Andrej Winkler, Leon Rupnik, Venceslav Winkler, Franc Podgornik, brata Kafol in drugi). Poseben poudarek je dan baronu Andreju Winklerju (1825 –

1816), ki je osrednja osebnost Trnovske planote, pa tudi Goriške, in je danes pozabljen. Osrednji del knjige predstavljajo lovske zgodbe iz Trnovskega gozda, ki jih je pred sto leti v Lovcu v nadaljevanjih objavljal domačin, gozdar in vnet lovec Josip Plesničar. V knjigi je objavljena tudi novela Trnovska roža, romantična zgodba o ljubezni kromberškega mladega grofa do lepe, a preproste pastirice. Bralec se bo seznanil tudi z nekdanjim steklarstvom na planoti, z geološko sestavo Trnovskega gozda pa tudi s kraškimi jamami in zlasti z opisom ledenice v bližini Male Lazne. Pavle Kunaver je med prvo svetovno vojno namreč za potrebe avstrijske armade raziskoval kraške jame na Planoti. Založba se je odločila za minimalne posege z ohranitvijo besednega reda, značilnega za takratno stavčno strukturo. Posodobljene so le besede, ki jih današnji pravopis več ne vsebuje, pa tudi bralcu ne bi bile razumljive, ohranjene pa so tiste, ki so starinske, vendar se jih da iz vsebine razumeti. Nekatere od teh se v narečju še uporabljajo. u

OBVESTILA

Informator Banjške in Trnovske planote Izdaja: Ustanova Fundacija BiT Planota Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante Pavlin Uredniški odbor: Benjamin Černe, Gregor Breščak, Boža Hvala, Tina Stare Lektoriranje: Tina Stare Oblikovanje: _ViiVa_ Naslov uredništva: Ustanova Fundacija BiT Planota, Pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici Elektronska pošta uredništva: info@planota.si Telefon: 05 307 40 40 Tisk: Grafika Soča Naklada: 1200 izvodov Distribucija: Brezplačno po gospodinjstvih na Banjški in Trnovski planoti

URADNE URE KRAJEVNIH URADOV

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICE Grgar - vrtec: 9.30-10.10 Trnovo - vrtec: 10.30-11.00 Lokve: 11.20-12.00

23. januar, 27. februar in 19. marec

Trnovo - OŠ: 12.20-12.40 Trnovo: 12.40-13.00

ČEPOVAN ČETRTEK 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 Telefon: 330 62 80

Čepovan - vrtec: 11.00-11.40 Čepovan - OŠ: 11.40-12.45 Čepovan: 12.45-13.30 Banjšice: 16.30-16.45 Bate: 16.50-17.10 Grgarske Ravne: 17.15-17.30

17. januar, 14. februar in 13. marec

Zabrdo: 17.35-17.50 Grgar: 18.00-18.30

GRGAR TOREK 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 Telefon: 38 43 30

SPLOŠNA AMBULANTA ČEPOVAN PONEDELJEK: 8.00 - 14.30 ČETRTEK: 13.30 - 20.00 Telefon: (05) 331 11 80

Informator Planota izhaja ob finančni pomoči Mestne občine Nova Gorica, Krajevne skupnosti Banjšice, Krajevne skupnosti Čepovan, Krajevne skupnosti Lokovec in Krajevne skupnost Lokve, Lazna.

4


Informator Planota 4/IV_dec2011