Issuu on Google+

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTE

Nedelja, 20. december, Sveta Gora, kapela prikazanja ob 15.00: Razstava jaslic Odprtje 8. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo. Razstava bo odprta do 17. januarja 2010. Vabljeni! Sreda, 23. december, dvorana Gasilskega doma Čepovan, ob 17.00: Obisk dedka Mraza Nastopili bodo učenci OŠ Čepovan in Družinsko gledališče Kolenc. Januar 2010, Grgar: Premiera komedije Razglašeni zbor Kulturno duštvo Grgar v januarju 2010 pripravlja premiero komedije Razglašeni zbor, avtorja Alana Ayckbourna, v režiji Radoša Bolčine. Sobota, 13. februar, Grgarske Ravne: Pustovanje Na pustno soboto bo kot vsako leto pustovanje v tradicionalnih maskah. Prireditev v organizaciji TD KUK Ravne-Bate bo tokrat potekala šestnajstič. Čez dan vas vabijo, da si ogledate zanimive maske ter običaje iz naših krajev, zvečer pa ste vsi vabljeni v Grgarske Ravne na ples v maskah. Sobota, 6. marec, Kulturni dom Trnovo: Dan žena in materinski dan Vabljeni na tradicionalno praznovanje ob dnevu žena in materinskem dnevu, ki ga pripravlja Društvo deklet in žena Trnovo!

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 2010!

Risbe z voščilnice so narisali učenci POŠ Grgar: Ema, Oskar, Žan in Denisa.

1

UVODNIK

S

taro leto se poslavlja, novo je pred vrati. Polno pričakovanj, novih poti, novih možnosti, novih priložnosti, svežih idej. Kratki dnevi so kot nalašč namenjeni premisleku, ukvarjanju z najrazličnejšimi ročnimi opravili in deli, pogovorom, branju in vsem drugim aktivnostim, ki jih opravljamo v zavetju svojega doma. Seveda pa bo čas tudi za zimske radosti, ki jih prinašata zima in sneg - predvsem veseli bodo otroci. Tokratna številka informatorja Planota je skoraj v celoti posvečena Grgarju, saj se je v zadnjih mesecih tam kar veliko dogajalo in zgodilo. Ob tem naj izkoristim priložnost in čestitam Vokalni skupini Grgar za doseženo zlato priznanje na regijskem tekmovanju v Postojni. Da se slovenska pesem sliši tudi prek meja, pa so zaslužni tudi pevci iz Lokovca. Preberite si še, kako so praznični čas, ki se je začel s prihodom prvega decembrskega moža, preživeli po nekaterih krajih na Planoti. Vabimo pa Vas tudi na dogodke, ki so predstavljeni v koledarju dogodkov. Ob prihajajočih praznikih in v novem letu Vam v imenu celotnega uredniškega odbora in Ustanove Fundacije BiT Planota želim veliko zdravja, prijetnih novic, uspešnih odločitev in nasmejanih obrazov! Polona K. Pavlin, odgovorna urednica

Številka 4, leto II, 18. december 2009

KOLEDAR DOGODKOV


NOVICE

Zaključek projekta LJUDEM

arhivski material so le osnova za nadaljnje zbiranje in dopolnjevanje arhiva. Preteklosti se namreč ne da zajeti v celoto, ampak jo lahko le odstiramo, kopreno za kopreno in si tako ustvarjamo sliko. Žive priče so najbolj avtentičen vir, zato se vsem pričevalcem zahvaljujem za njihove, nam dragocene zgodbe. Zavedamo se časa in preobrazbe, ki označuje našo sodobnost, manj pa korenin, iz katerih ta čas raste. S projektom LJUDEM smo odprli tok razmišljanju, za katerega upamo, da bo utrdil zavest prebivalcev Planote o pomenu ohranjanja kulture njihovih dedov, ki je bila prepletena z življenjsko modrostjo in navezanostjo na zemljo. Naši dolgoročni cilji so povezani z vzpostavitvijo ekomuzejev na Planoti, ki se bodo povezovali v mrežo muzejev širšega goriškega prostora. Idejo, ki jo podpira stroka, pa mora najti tudi politično podporo, saj brez finančne podlage taki projekti ne morejo zaživeti. Na nedavni strokovni ekskurziji na Norveškem smo bili priča, kako ti mali muzeji lahko revitalizirajo območja in so obenem varuhi prostora. Nekaj tega razmišljanja smo predstavili skozi pogovor ob predstavitvi ekskurzije na Norveškem ob zaključku projekta v Grgarju.

$Miroslav Šuligoj Bremec, koordinator projekta

P

rojekt LJUDEM, s katerim se je Fundacija Banjške in Trnovske planote prijavila na razpis Norveškega finančnega mehanizma za nevladne organizacije, podprtega s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške, se v teh dneh zaključuje. Čeprav se morda zdi, da je obdobje osemnajstih mesecev, kolikor je trajal projekt, dolgo, pa so naše aktivnosti zelo hitro zapolnile ta čas. Naj vas spomnim le na tri razstave: o oblačilni kulturi v Lokovcu, o lovstvu in gozdarstvu na Lokvah in o zeliščarstvu na OŠ Čepovan. To so bili dogodki, ki so bili namenjeni javnosti oz. predstavitvi našega dela in zbranih materialov lokalnemu prebivalstvu. Veliko pa je bilo opravljenega dela, ki ni bilo na očeh ljudi, in se kaže v zbranih krajevnih fototekah, obdelanih ljudskih pesmih, zgodbah in pričevanjih, ki smo jih ob obiskih informatorjev zapisali. Zelo dragoceno gradivo smo povezali v članke in jih združili v zbornik LJUDEM, ki je ugledal luč sveta 12. decembra v Grgarju, na zaključni prireditvi projekta. Nekatero gradivo je bilo v tako širokem obsegu prvič objavljeno in verjamemo, da knjiga prinaša zanimivo branje in vas nagovarja v jeziku naših prednikov. Zbrani teksti, fotografije in ostali

Projekt LJUDEM se tako zaključuje, naše delo pa se šele začenja. Zbrano gradivo je le podlaga za naše nadaljnje delo. S tem ne mislim le na ekipo, ki je tokrat sodelovala pri projektu, ampak nagovarjam vse ljudi, ki jih to področje zanima. Predmeti, fotografije in zgodbe predstavljajo zgolj zanimivost. Znanje, ki se je skozi te predmete širilo v prostor, in ga označujemo kot nesnovno kulturno dediščino, pa je tisto, kar lahko spremeni naš odnos do življenjskih vprašanj in nam obogati vsakdanjik. Povezano z njim pa tudi narečna beseda in ljudska pesem.l

Utrinek z okrogle mize na zakjlučnem dogodku v Grgarju, ki se ga je udeležila tudi norveška veleposlanica. Foto: Benjamin Černe

Miklavž je hodil tudi po Planoti

$ Miroslav Šuligoj Bremec, Tanja Vončina, Tina Stare

N

a Miklavža imamo lepe spomine še iz otroštva, saj gre za osebo, ki stopi iz pravljičnega sveta in nam napolni pehar z darovi, ki ga 5. decembra zvečer pustimo na mizi. Ta navada, ki vsakič znova razveseljuje otroke, je bila v Lokovcu živa tako kot po mnogo drugih krajih tudi v času, ko na cerkev in svetnike niso gledali z velikim optimizmom. Čeprav se je ta sveti mož navadno prikradel potihoma, da ga ni nihče opazil, pa se je vsake toliko našel kdo, ki si je nadel škofovsko kapo in je v

Sv. Miklavž s parkeljnom pri družini v Lokovcu. Foto: Arhiv TD Lokovec

2


NOVICE vlogi Miklavža presenetil otroke. Organizirano je v Lokovcu Miklavž s svojimi angeli in likom parklja začel obiskovati otroke leta 1992. Leta 2000, ko je v kraju začelo delovati TD, pa smo njegov prihod uprizarjali v cerkvi. Z vsesplošno komercializacijo tega običaja v zadnjih letih smo kmalu opazili, da praznovanje Miklavža v taki obliki zgublja na pomenu, zato smo se ponovno vrnili h koreninam. Miklavž tako vsako leto obišče otroke na domu in vstopi v njihov pravljični svet. Marsikdaj preseneti tudi starejše in osamljene krajane in jim tako polepša adventni čas. ruštvo žena in deklet Trnovo je v soboto, 5. decembra, pripravilo miklavževanje v tamkajšnjem Kulturnem domu. Najprej so odigrali igrico Miklavž za vse čase, nato je sledilo obdarovanje. To je bilo še posebej zanimivo za najmlajše, za tiste torej, ki so doživeli svoje prvo srečanje z Miklavžem. Za darila so poskrbeli starši, Društvo žena in deklet Trnovo, Šiviljstvo Rijavec Nataša in Dejan ter Krajevna skupnost Trnovo, ki so otroke razveselili s sladkimi dobrotami.

D

Zlato za Grgarce

Miklavž na Trnovem obdaruje otroke. Foto: Dejan Vodopivec

V

nedeljo, 6. decembra, se je sv. Miklavž ustavil tudi v čepovanski cerkvi. Obdaroval in razveselil je mlajše otroke iz Čepovanske doline, saj je izvedel, da so bili v tem letu zelo pridni. Miklavža so spremljali angelčki in dva parkeljčka, ki pa sta bila prav prijazna. Za veselje v otroških očeh so s skrbno pripravo miklavževanja poskrbele domačinke Urška Magajne, Klara Bratuž in Katarina Pavlin. V programu so sodelovali tudi čepovanski mladinci in mladinke, ki so zaigrali vzgojno igrico o sv. Miklavžu, s sporočilom, da dobrota nikoli ne ostane neopažena. l Filipiču, ki s svojo muzikalnostjo izvablja iz pevcev vse tisto, kar je pomembno za dober zbor. Izenačenost glasov, pravilna dikcija besedila skladbe, ki jo uvrščajo v repertoar, predvsem pa vokalna izenačenost vsakega pevca znotraj različnih barvnih in glasovnih zmožnosti. Zborovsko petje ni petje solistov, kjer posameznik tekmuje, kdo bo glasnejši, pač pa ubrano poslušanje eden drugega in prilagajanje posameznika zvoku celote. In ta zvok so v Postojni prepoznali tudi člani žirije, ki ji je predsedoval dirigent najboljšega slovenskega zbora AVE, Andraž Hauptman. »Grgarci« ostajajo zvesti kraju, ki jim je od vsega začetka za vadbo nudil prostore svoje Krajevne skupnosti, čeprav imajo vedno več vaj v Novi Gorici (Točka ZKD) in čeprav vse več pevcev prihaja iz okolice Nove Gorice. V novi sezoni se jim je pridružilo kar nekaj novih obrazov, tudi iz zamejstva. Delo se po »postojnskem zlatu« nadaljuje še z večjim zagonom prav zato, ker vedo, da so na pravi poti. V prazničnem času bo Vokalno skupino Grgar lahko slišati na dveh koncertih, in sicer 20. decembra, ko bo polovični koncert v Kulturnem domu v Ilirski Bistrici z MePZ Tabor Kalc, ter na božičnem koncertu v solkanski cerkvi, 26. decembra, kjer se bodo predstavili s sakralnim in z božičnim programom. l

$P. K.

V

Vokalna skupina Grgar v Postojni. Foto: Nina Žbona

okalna skupna Grgar je na 4. regijskem tekmovanju odraslih zborov in malih pevskih skupin, ki je potekalo 14. in 15. novembra v Postojni, osvojila 84 točk in s tem zlato priznanje. Med 19 zbori iz Primorske je edina goriška zasedba, ki je domov prinesla zlato. Pevci in pevke so uspeha zelo veseli, saj je to dokaz, da delo, ki ga že tretje leto zapored vsak petek vlagajo v zvok zbora, ni zaman. Hkrati je zlato priznanje in zahvala njihovem zborovodji Andreju

3


NOVICE

Glas ljudske pesmi sega čez meje $Miroslav Šuligoj Bremec

Na njem se vsako leto zvrsti vrsta poustvarjalcev ljudskega petja in pravih ljudskih pevcev in godcev. Na letošnjem smo poleg Domačih pevcev, godca Pepija z Gozda in skupine Vesel Garejnkančane gostili še Petračevo Micko in Franca s Hudega Vrha, Polda Mišiča v vlogi bloškega smučarja, Ljobo Jenče ter folklorno skupino »Val Resia« iz Rezije. Koncert pa je v sebi nosil še posebno sporočilo. K sodelovanju smo povabili mlade, v želji, da se pesem prenese tudi na mlajši rod. Tako je pred koncertom potekala otroška delavnica ljudskega petja pod vodstvom Ljobe Jenče. Svoje delo so skupaj z mentorico predstavili na odru. l

L

Grgarski zbornik

M

Domači pevci iz Lokovca na gostovanju v Švici. Foto: Arhiv FD Gartrož

judska pesem, ki se je v Lokovcu začela prebujati pred leti s koncertom »Nekoč je bila pesem«, je prestopila svoj domači prag. Domači pevci iz Lokovca so svoje številne nastope začinili s pomladnim gostovanjem v Srbiji in jesenskim v Švici, skupaj s Folkorno skupino Gartrož. Poleg tega so se udeležili zaključnega koncerta KD Folk Slovenija, ki je potekal 4. decembra v Cankarjevem domu. Koncert je bil obenem praznovanje 20-letnice javnega nastopanja Ljobe Jenče, s pomočjo katere je razumevanje ljudske pesmi v kraju dobilo nov pomen in se skozi program TD Lokovec uspešno preliva v prostor. Tako smo letos izvedli že sedmi koncert »Nekoč je bila pesem«, ki se je vrnil na oder v Gorenji Lokovec.

in naravno dediščino Grgarja in okolice opisuje sklop člankov z naslovom Pred domačim pragom. Besedo ob koncu knjige nadomesti slika, ki v nazornih Utrinkih za spomin ovekoveči Grgar s pripadajočimi kraji in zaselki, skozi katere se sprehodimo s pomočjo fotoobjektiva Benjamina Černeta, ki je kot zbiralec grgarskih dragotin in fotograf tudi sicer veliko pripomogel k nastanku zbornika. Na dan predstavitve Grgarskega zbornika, 24. junija, ki jo je organiziralo Turistično društvo Grgar, je zavelo v Grgarju praznično vzdušje. V polni dvorani Kulturnega doma v Grgarju smo izkusili gostoljubje Grgarcev, ki so izbrano in pristno pristopili k prireditvi. Na njej in po njej so poleg urednice Justine Doljak in spodaj podpisanega sodelovali predsednik Krajevne skupnosti Grgar Aleksander Miljavec, voditeljica Nina Žbona, Vokalna skupina Grgar z zborovodjo Andrejem Filipičem, člani grgarske Dramske skupine, ki deluje v okviru KD Grgar, Benjamin Černe s spremljajočo razstavo fotografij »Grgar skozi čas«, Ivančkova gostilna in še mnogi drugi Grgarci, ki so pridali svoje k lepemu večeru. l

$Vojko Pavlin

eseca junija 2009 je izšel Grgarski zbornik, ki ga je izdala in založila Krajevna skupnost Grgar z grgarskim Turističnim društvom v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom v Novi Gorici in Zgodovinskim društvom za Severno Primorsko. Lepo oblikovani zbornik šteje prek 350 strani, opremljen je z bogatim slikovnim gradivom. Jezikovni pregled besedila je opravila Irena Doljak, oblikovanje knjige pa Elza Pavšič in Cirila Gajšek, ki je imela na skrbi tudi grafično realizacijo. Glavno in najodličnejšo vlogo pa je pri izoblikovanju tega knjižnega spomenika kraja imela gospa Justina Doljak, ki ji je uspelo zbrati vrsto piscev, ki so pristopili s svojimi zidaki v obsežni grgarski monument. Urednica je s tem izpolnila svojo dolgotrajno željo, ki jo je pestovala mnoga leta in se ji je porodila v času njenega dolgoletnega učiteljevanja v Grgarju. Pri nastajanju zbronika ji je požrtvovalno stala ob strani zgodovinarka in arhivistka Aleksandra Pavšič Milost, po rodu iz Fobce. Poleg nje sva bila v uredniškem odboru še Vojko Pavlin in Renato Podbersič. Zbornik je razdeljen v tri besedne in zaključni slikovni sklop. Najobsežnejši je Sprehod skozi čas, ki nas kronološko popelje skozi grgarsko preteklost. Drugo poglavje nosi naslov Tu jim je tekla zibelka in nas seznani z življenjem nekaterih vidnih Grgarcev. Izbrano kulturno

GRGARSKI ZBORNIK lahko kupite v Grgarju v Pekarni Ana in v gostilni Pri Ivančkovih ter v Katoliški knjigarni v Gorici.

4


DRUŠTVO SE PREDSTAVI

25. obletnica Kulturnega društva Grgar

V

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici tel. 05 307 40 37 www.hoteliwinkler.com winkler.hotel@volja.net

$Petra Kokoravec

Grgarju smo v mesecu novembru praznovali 25 let od ustanovitve Kulturnega društva Grgar. Kulturno društvo Grgar je bilo uradno ustanovljeno leta 1984, čeprav je z delovanjem pričelo že leto poprej, ko je bila leta 1983 na oder postavljena Nušičeva enodejanka Oblast. Društvo je dolga leta vodila igralka Berta Ukmar, ki je s svojo zagnanostjo in neustavljivo energijo uspela skoraj vsako leto na oder postaviti novo delo. Po njeni smrti je za krajši čas nastopila kriza, ki jo je pomagal prebroditi igralec Janez Starina. Za njim je režijo prevzel igralec Radoš Bolčina, ki redno deluje v društvu že vse od leta 2003. V vseh teh letih je bilo odigranih več kakor 20 celovečernih predstav. Leta 2002 je pričel delovati Mladi oder, pod vodstvom mentorice Lilijane Humar Plesničar. Do letos so uprizorili tri predstave. Leta 2006 pa smo uresničili dolgoletne želje, saj je v okviru društva pričela delovati vokalna skupina pod vodstvom zborovodje Andreja Filipiča. O kakovosti njihovega dela pričajo številna pomembna državna in regijska priznanja, ki so jih prejeli kljub zelo kratkem času delovanja.

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto Praznovanje se je zgodilo 21. novembra 2009 v dvorani v Grgarju. Kulturni program so pripravili Vokalna skupina Grgar, Mladi oder Grgar in Dramska skupina Grgar. Vokalna skupina je pod vodstvom zborovodje Andreja Filipiča odpela tri pesmi, in sicer Dixit Maria avtorja Hasslerja, Herr, du erforchest mich avtorja Überleeja Adalberta ter Pa se sliš’ Karola Pahorja. Mladi oder je pod vodstvom mentorice Lilijane Humar Plesničar odigral izsek iz Pike Nogavičke in poskrbel za povezovanje programa. Dramska skupina Grgar pa se je predstavila z osmimi krajšimi gledališkimi deli (skeči), ki so jih v preteklih letih sami ubesedili in uprizorili v najrazličnejše namene. Kulturnemu programu je sledila zabava s plesom v družbi skupine Duo Mix. l Utrinki s praznovanja 25-letnice KD Grgar. Foto: Rajko Pavlin

5


NAŠI SOSEDJE

RODBINA WINKLER - II. del

I

$ Vladimir Leban - Miran

slovenske milice, namestnik republiškega sekretarja), bil član slovenske vlade kot minister za promet in zveze, od leta 1984 do 2003 pa predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu , kjer je vodil pomembne projekte. Živi in dela v Ljubljani. Po njegovi pripovedi je bil njegov ded ali praded s Trnovske planote. - dr. Iztok Winkler se je rodil l. 1939 na Blokah. Osnovno šolo je obiskoval na Krki in v Ljubljani, kjer je končal tudi gimnazijo in gozdarsko fakulteto, nato pa magistriral in doktoriral v Zagrebu. Je redni profesor na Biotehnični fakulteti in vodilni slovenski strokovnjak s področja gozdarstva. Bil je član slovenske vlade kot minister za znanost in tehnologijo. Živi in dela v Ljubljani. - Peter Winkler se je rodil l. 1934 na Blokah. Osnovno šolo je obiskoval na Krki, gimnazijo v Ljubljani, kjer je končal tudi filozofsko fakulteto. Bil je profesor na gimnaziji, sekretar za šolstvo in namestnik predsednice za šolstvo, nazadnje pa direktor Urada za narodnosti pri vladi Republike Slovenije. Živi in dela v Ljubljani. Dr. Iztok Winkler in Peter Winkler sta sinova znanega pisatelja Venceslava Winklerja. Kdor je prišel v stik z Winklerji ali njihovimi potomci, lahko ugotovi, da gre za ustvarjalne, odločne in samozavestne ljudi. Za nudenje podatkov in informacij gre zahvala Marici Leban, dr. Iztoku Winklerju, Ivanu Winklerju, Mariu Maregi in drugim. l

z rodbine Winkler, ki se je na Trnovsko planoto preselila pred četrt tisočletja, izhaja veliko ljudi, ki so ali bodo zapisani v slovensko zgodovino: - Andrej Winkler se je rodil l. 1825 pri Nemcih. Bil je pravnik in večkrat izvoljen za slovenskega poslanca v goriški deželni zbor in avstrijski državni zbor. Bil je predsednik deželne vlade na Kranjskem. Odpravil je najvidnejše oblike diskriminacije in dosegel večjo veljavo slovenskega jezika in Slovencev v upravi, sodstvu in šolstvu. Leta 1883 je postal baron. Umrl je l. 1916 v Gradcu. - Venceslav Winkler se je rodil l. 1907 na Lokvah, od koder se je s starši preselil v Gorico, nato pa v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolo, kasneje realko in učiteljišče. Služboval je na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil interniran na Rabu, nato pa se je l. 1944 pridružil odseku za prosveto SNOS. Po vojni je opravljal pomembne funkcije na Ministrstvu za prosveto, bil direktor Državne založbe Slovenije in urednik šolskih knjig. Poznamo ga kot pomembnega mladinskega pisatelja. Umrl je l. 1975 v Ljubljani. - Ivan Winkler se je rodil v Idriji. Še ne 15-letni se je pridružil partizanom v enoti Janka Premrla Vojka, bil ranjen in se že po mesecu dni ponovno vrnil v operativne enote NOB. Po vojni je končal gimnazijo, višjo šolo v Beogradu in pravno fakulteto v Ljubljani. Opravljal je pomembne funkcije v milici (načelnik milice v Ljubljani, ravnatelj Šolskega centra za miličnike, poveljnik

TUDI TO JE ... PLANOTA

ZAGORJE

M

je bilo ime Štefan Černe. Eden mlin pa je bil Levanov. Mline so imeli za lastne potrebe (mletje žita) in so delovali do 1. sv. vojne. Zaradi vojne so morali domači zapustiti dom. Med vojno so bili mlini porušeni in nikoli jih niso več obnovili, zato le redki ljudje vedo, da so ti mlini obstajali. V Zagorju je nekaj hiš tudi praznih. Ena od teh je Levanova hiša, ki je bila včasih največja in najbolj premožna domačija v vasi. Pod to domačijo je še en izvirek. Tam nikoli ne zmanjka vode, zato je ta kraj dobil ime Močila. Tam so včasih gospodinje prale, sedaj pa ta voda služi za zalivanje v sušnem obdobju. Zagorci smo zelo ponosni na našo majhno vas, in če nam kdo reče, da smo iz Grgarja, ga odločno popravimo: »Ne iz Zagorja«. l

$ Martin Humar, 4. razred POŠ Grgar

oja vas se imenuje Zagorje. Spada pod vas Grgar. Grgar pa ima tri zaselke in eden zaselek je tudi Zagorje. Leži na vzhodni strani Grgarske kotline. Od Grgarja je oddaljen 1,5 kilometra. Z našega balkona je lep razgled na cel Grgar in okolico. V Zagorju je 20 hiš in 53 prebivalcev. Čeprav je Zagorje le majhen zaselek, je v njem veliko otrok, saj nas zjutraj čaka na šolski avtobus kar deset. Smo ena redkih vasi, ki še nima vodovoda, in uporabljamo vodo deževnico. Upamo pa, da bomo vodovod dobili, saj dela že potekajo. Imamo tudi veliko polje – Zagorsko polje, v katerem je potok Parevnik. Ta potok je bil včasih veliko večji, saj so na njem delovali kar trije mlini. Ko smo nekoč šli tja, sem videl ruševine zidov. Očeta sem vprašal, kaj pomenijo. Povedal mi je, da so to ostanki mlina. Pred skoraj 200 leti je bilo v tem potoku več vode. Delovali so trije mlini. Dva mlina je imel moj prapranono, ki mu

6


ŠOLSKI KOTIČEK - POŠ GRGAR ZIMA JE PRIŠLA Zima bi prišla, če b’ sneg letel na tla, ti bi b’lo lepo kot še nikol’ tako. Lojzek in Jožica se veselita, potem pa bum, bum, bum se zaletita. Jaz pa gleda ju z debelimi očmi in si mislim: »Av, tole res boli!« DECEMBER Karin Černe, 3. razred

December prišel je, vsi veseli smo. Miklavž, Božiček, dedek Mraz pa vpijemo na glas.

Mark Pavšič, 5. razred

Seveda pa ne smemo pozabiti, da je treba vsako leto hišo okrasiti! Ko zapade mrzel sneg, takoj odhitimo na sosednji breg.

DECEMBER

Vse leto lepo je, a decembrski čas je najlepši. Ta čas veselja, Sara Kran jc, 5. razr radosti in sreče, ed ko skupaj na jelki Gaja Okretič Kogoj, 5. razred prižgemo lučke bleščeče.

Vsi, mamica, očka, brat in jaz, komaj že čakamo, da pride Božiček med nas.

SNEG Veseli smo že vsi, ker zunaj spet sneži. Zdaj vsi otroci brž na sneg lepo po vrst’.

Mama naredila je venček zelen, s štirimi svečkami je okrašen. In hiše v vasi krasijo lučke veselja, z neba pa na zemljo padajo snežinke veselja.

Zdaj mir je spet v hiši, česar že dolgo ni bilo, saj njihovi otroci se na snegu sankajo.

Patrik Cej, 5. razred

OKREPČEVALNICA “NA PLANOTI”

Tija Mrak, 5. razred

TRGOVINA DOBROT NARAVE IN IZDELKOV PRIDNIH ROK

“Pravo vprašanje je podlaga za pravi odgovor.”

Urnik: PETEK, SOBOTA 17.00 - 24.00 NEDELJA 11.00 - 20.00

www.topsel.si Kako naj: - znižam račun za telefon, mobitel ...? - optimiziram proizvodni proces? - obdelam podatke, da bodo koristni?

POSEBNA PONUDBA JEDI NA ŽARU

TOP.SEL Edbin Skok s.p. Kontakt: GSM 040 325 314

info@topsel.si

7


VČERAJŠNJI ČAS

MODRA KRI - Franc Ferdinand tudi na Lokvah

$Petra Kolenc gozdove. Vrnil se je kmalu v Gorico in ob 11. odpotoval v Miramar. V hotelu Siidbahn je bil s postrežbo jako zadovoljen in se je prav pohvalno o njej izrazij. (Vir: SOČA, letn. 1914, št. 21) l

P

red začetkom prve svetovne vojne je avstroogrsko deželo Goriško obiskal avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand (istega leta ustreljen v Sarajevu) s soprogo vojvodinjo Sofijo Hohenbergovo. Med tukajšnjim bivanjem se je za nekaj ur pripeljal tudi na Lokve, žal pa ni ohranjenega nobenega podrobnejšega poročila o tem dogodku. Iz goriškega časopisa Soča, ki je o obisku poročal, pa lahko potrdimo resničnost tega dogodka: Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v Gorici. — V torek popoludne okoli 5 1/2 je dospel v Gorico nadvojvoda Fran Ferdinand. Zjutraj v torek se je peljal iz Miramara v svojem avtomobilu do Krmina, kjer je prestopil mejo, in na to odpeljal v Čedad.Tam si je ogledal muzej in znamenitosti starega zgodovinskega mesta. Ob 3. je odšel iz Čedada in dospel v Gorico ob 5. ter se nastanil s svojim spremstvom v hotelu Siidbahn. Potem je šel po mestu, bil v ulici Morelli, v trgovini bratov Bardusco, ki prodajajo razne svete predmete, potem je obiskal starinarja Gvro in kupil nekaj starinskih reči. Bil je tudi v trgovini umetnin Cle-mente na Korzu. Zvečer ob 8 je šel nadvojvoda v posete k baronu Locatelli-ju, kjer je tudi večerjal; ostal je tam do 10. ure. Navzoč je bil pri Locatelliju tudi deželni glavar dr. Faidutti. Včeraj zjutraj se je peljal prestolonaslednik s Kumarjevim avtomobilom na Lokve, kjer si je ogledal erarske

Prestolonaslednik Franc Ferdinand

Foto: http://en.academic.ru/ pictures/enwiki/70/Franz_ ferdinand.jpg

V rubriki Včerajšnji čas predstavljamo utrinke iz preteklosti, ki so zaznamovali življenje prebivalcev na Banjški in Trnovski planoti. Če imate tudi sami kakšne zanimive prispevke, Vas vabimo, da nam jih pošljete.

OBVESTILA URNIK SPLOŠNE AMBULANTE ČEPOVAN ponedeljek 8.00–14.30 Telefon: (05) 33 11 180 četrtek 13.30–20.00

URNIK AMBULANTE NA TRNOVEM

Vsak drugi in četrti torek v mesecu med 15. in 19. uro. Telefon: (05) 30 71 001

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICE Trnovo - vrtec: 10.30-11.00 Lokve: 11.20-12.00 Trnovo: 12.20-12.45 Trnovo OŠ: 12.45-13.15 Grgar - vrtec: 9.45-10.30 Grgar: 15.15-16.30 Čepovan - vrtec: 11.00-11.40 Čepovan OŠ: 11.40-12.35 Čepovan: 12.35-13.30 Banjšice: 16.30-16.45 Bate: 16.50-17.10 Grgarske Ravne: 17.15-17.35 Zabrdo: 17.35-17.50

Vabilo k soustvarjanju informatorja PLANOTA

25. januar, 22. februar in 22. marec

Se je v vašem kraju zgodilo kaj, kar bi radi povedali sovaščanom in prebivalcem sosednjih vasi? Poznate koga zanimivega? Bi radi predstavili problematiko svojega kraja? Si želite pisati in soustvarjati informator PLANOTA? Če je vsaj eden od vaših odgovorov pritrdilen, vabljeni k sodelovanju. Veseli bomo vsakega vašega prispevka. Naslednja številka bo izšla 19. marca 2010. Pripevke in napovedi dogodkov je treba oddati najkasneje do PONEDELJKA, 1. MARCA 2010. Lahko jih pošljete na elektronski naslov info@planota.si (zadeva: za informator Planota) ali jih oddate na sedežu uredništva v pisarni Ustanove Fundacije BiT Planota na Lokvah (1. nadstropje, služben vhod okrepčevalnice Na Planoti). Uredništvo

11.1., 1.2. in 8.3. 5.1., 2.2. in 2.3.

19. januar, 16. februar in 16. marec

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTE

Izdaja: Ustanova Fundacija BiT Planota, Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante Pavlin, Uredniški odbor: Miroslav Šuligoj Bremec, Gregor Breščak, Boža Hvala, Tina Stare, Lektoriranje: Tina Stare, Oblikovanje: _ViiVa_ Naslov uredništva: Fundacija BiT Planota, pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici, Elektronska pošta uredništva: info@planota.si, Tisk: Grafika Soča, Naklada: 1300 izvodov

8


informator december