Page 1

planota

INFORMATOR informator Banjške in Trnovske planote

št. 1, leto 3, 19. marec 2010

K O LE DA R DO GO D KO V v Torek, 23. marec 2010, Grgar - dvorana KS, ob 19.30: PREDAVANJE “Ah, ti odnosi!” Vabljeni na zadnjega iz sklopa predavanj specialistov zakonske in družinske terapije sestre Mateje Kraševec in patra Marjana Čuka, ki jih organizira župnija Grgar. Vstop prost! s s s s s s s s s v Nedelja, 28. marec 2010, Sveta Gora, ob 15.00: ODPRTJE 5. RAZSTAVE VELIKONOČNIH PIRHOV Razstava bo odprta do vključno 28. aprila 2010. Vabljeni! s s s s s s s s s v Nedelja, 28. marec 2010, Grgarske Ravne, ob 9.00: ČISTILNA AKCIJA s s s s s s s s s v 29. in 30. april 2010, Trnovski gozd - Nova Gorica: FURNGA 2010 Prvi dan dopoldan bodo gozdarji podirali smreko nekje v Trnovskem gozdu. Kasneje bodo pripravljen jambor naložili na voz in ga do večernih ur pripeljali na Trnovo, kjer bo zabava s kulturnim programom. Naslednje jutro bo konjska vprega z jamborom krenila proti Novi Gorici, kjer bodo ob 15.00 postavili mlaj. Vabljeni! s s s s s s s s s v Nedelja, 2. maj 2010, Bate: BATOVSKA KROŽNA POT V okviru tradicionalnega pohoda bodo otvorili info tabli v Ravnah in na vrhu Sv. Lovrenca. Vabljeni na pohod, ki se bo začel ob 9.00 in se zaključil ob 13.00. s s s s s s s s s v Maj, Čepovan: TEČAJ NORDIJSKE HOJE V Čepovanu bo v primeru zadostnega števila prijav organiziran tečaj nordijske hoje. Prijave se zbirajo na telefonski številki 05 33 111 81 (med 7.00 in 8.00 ter 14.00 in 14.30), kjer dobite tudi dodatne informacije. Zadnji rok za vpis je 26. 3. 2010.

POSEBNO OBVESTILO Pridružite se vseslovenski akciji OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU, ki bo potekala v soboto, 17. aprila 2010. Vsi, ki bi radi sodelovali pri tem zgodovinskem dogodku, naj se javijo pri svoji krajevni skupnosti ali katerem od lokalnih

U VO DNI K Spet smo že globoko zakorakali v novo leto in se že navadili na številko 2010. Letošnje dolge zime očitno še ni konec, a počasi bo začela izgubljati moč in prepuščati prostor pomladanskemu prebujanju, cvetenju, ptičjemu petju. Daljši dnevi kar kličejo na svež zrak. Vse se bo prebudilo. Začelo se bo novo življenje. Informator Planota pa vstopa v svoje tretje leto obstoja, zato smo za vas malce osvežili njegovo podobo. Sicer pa ostaja enak časopis, v katerem boste lahko našli marsikaj zanimivega. Tokrat vam ponujamo pester nabor novic, objavljamo razmišljanje o dogajanju na Planoti, predstavljajo se nam učenci Podružnične šole Trnovo, pogedali bomo v zgodovino Ravnice ... Hvala vsem, ki se odzivate na naše pozive o sodelovanju. Hkrati pa vabljeni tudi drugi - z veseljem bomo objavili vaše prispevke. Vabimo pa vas tudi, da nam poveste, kaj vas moti in kaj bi v vašem informatorju spremenili. Naj vam bo branje informatorja Planota v veselje! Polona Kante Pavlin, odgovorna urednica

društev. Več informacij na tel. št. 041 655 789. Pogled s Kopitnika. Foto: Simon Rijavec

1 Informator_1-III_19.3.2010.indd 1

15.3.2010 9:08:12


NOVICE Premiera KD Grgar

V

V predstavo smo vložili veliko truda, za pripravo igre smo potrebovali več kot leto vaj. Morda se vam zdi veliko. Tudi nam se. Še posebno zato, ker smo zadnje tri mesece priprav na premiero preživljali v dvorani v Grgarju, na vajah, in ne na smučiščih ali v krogu naših najdražjih. Tako smo teden za tednom preživljali skupaj sobote in nedelje pod mentorstvom Radoša Bolčine. Če je komu od nas, igralcev, včasih zmanjkovalo energije, je njemu zagotovo ni. Vendar igralske vaje še zdaleč niso vse, kar je potrebno za predstavo. Tu je še priprava scene, kostumov, zvočnih efektov, pravilna osvetljava in ne nazadnje priprava pevskih, bolj ali manj posrečenih, vložkov. Res je potrebno veliko truda, toda še bolj kot to je potrebna volja in veselje do igre. Tega pa nam ne manjka. Tudi na ta način lahko razumemo slogan predstave: »Kar nam manjka do profesionalnosti, nadomeščamo z elanom.« u

!Mojca Komel

nedeljo, 7. marca 2010 je bila v polni dvorani KS Grgar premierno uprizorjena igra Razglašeni zbor v režiji Radoša Bolčine. Igra Razglašeni zbor je delo sodobnega angleškega dramatika Alana Ayckbourna. V igri se srečamo z amatersko skupino (G)osli – Grgarsko operetno skupino ljubiteljskih igralcev, ki se pripravlja na uprizoritev Beraške opere. Tako spremljamo nastajanje igre – opere v igri. Med prepletanjem vaj in privatnega življenja spoznavamo številne like, vpletene v ljubezenske avanture, osebne zamere in poslovne skrivnosti.

Pustno rajanje v Ravnah

L

!Gregor Breščak

etos je pustno soboto pospremil prelep sončen dan, ki je kar izstopal iz oblačne in mrzle zime. Tudi v Grgarskih Ravnah in okoliških vaseh je lepo vreme in dobro vzdušje privabilo na plano veliko ljudi, ki so kot vsako leto v tradicionalnih ter tudi bolj modernih maskah preganjali zimo. V večernih urah pa se je zbrala množica na plesu v maskah, ki ga je z glasbo popestril Vili Resnik. Celotno prireditev že nekaj let organizira TD Kuk, ki si prizadeva tradicijo pustovanja ohraniti kar čim bolj podobno izročilu naših prednikov. Ob tem pa si želijo svojo kulturno dediščino pokazati tudi širši publiki pri nas in v tujini. Zato so se v lanskem letu predstavili na povorki v Tržiču – Monfalconu, letos pa na odmevni povorki na Ptuju, kamor nameravajo tudi v prihodnje. Z željami, da bi nam prihodnje leto prineslo čim manj težav, so se od pustovanja poslovili na pepelnico in kot vedno pusta sežgali na grmadi. u

Praznik žena in mater na Trnovem ! Tanja Vončina

D

ruštvo žena in deklet Trnovo pri Gorici je tudi letos organiziralo že kar tradicionalno praznovanje dneva žena in materinskega dne v soboto, 6. marca. V kulturnem programu so sodelovali otroci iz tamkajšnjega vrtca in osnovne šole z igrico Zmešnjava v deželi pravljic, popestrili pa so ga harmonikaši pod vodstvom Andreja Plesničarja in seveda same članice in člani društva s skečem Iščemo tajnico (avtor besedila in režija Iztok Muncič). Da je bilo zares praznično in da imamo ženske pomembno vlogo v sedanjem času, je v svojem nagovoru omenila tudi ga. Darinka Kozinc, podžupanja MONG, ter seveda same članice društva, ki so se tokrat prvič predstavili v oblačilih, kot so jih nosile naše babice in prababice. Prijetno druženje se je nadaljevalo pozno v noč ob zvokih ansambla Juice band.u

Zlato za trnovski akacijev med ! Boža Hvala

N

Članice društva v novih oblačilih. Foto: Simon Rijavec

a 10. mednarodnem izboru najboljšega medu letnika 2009 v Sežani je čebelar Jožef Volk s Trnovega dobil srebrno priznanje za cvetlični med in zlato priznanje za akacijev med. Konkurenca ni bila majhna, saj so poleg Slovencev sodelovali tudi čebelarji iz Italije, Hrvaške, Bosne, Srbije in Češke. Jožef, po domače Jožko »Čaltu«, se s čebelarstvom aktivno ukvarja že od l. 1962 in je v tem času prejel že nešteto priznanj ter nagrad na slovenskih in mednarodnih natečajih. Vključen je v Čebelarsko društvo Nova Gorica. Prvi panj mu je dal Pepo »Krnelu«, star čebelar od Voglarjev, ko je bil Jožko star šele 13 let. Takrat je – kot pravi sam- čebelarstvo prišlo v njegovo kri in postalo njegova velika strast in ljubezen. Poleg priznanj se lahko pohvali tudi z 800 kg pridelanega medu v eni sezoni.u

2 Informator_1-III_19.3.2010.indd 2

15.3.2010 9:08:13


NOVICE Glasbeni presežek ob kulturnem prazniku !Polona K. Pavlin

v prepesnitvah v slovenščino vliv nove pomene Jože Humer, avtor prenekaterih opernih, operetnih in drugih glasbenih besedil. Kombinacija Slovenskega okteta ob klavirski spremljavi Urške Vidic in Humerjevih besedil je izjemno poslušljiva in nedvomno predstavlja enega pomembnih mejnikov ustvarjanja Slovenskega okteta, saj na zabaven, mičen, komičen, sodoben, bistroumen in včasih absurden način združuje kakovostno vokalno poustvarjanje s prvovrstno izbranimi besednimi rešitvami. Z eno besedo: genialno! Ob stoječih ovacijah so pevci poslušalce nagradili s kar štirimi dodatnimi skladbami, med katerimi nista manjkali večni klasiki Slovenskega okteta Katr’ca in Mojcej. Večer poln čustev je tako izzvenel v upu, da bomo še kdaj lahko prisluhnili vrhunski slovenski glasbeni poustvarjalnosti in čim več tovrstnim koncertom. u

N

a predvečer slovenskega kulturnega praznika je v dvorani Kulturnega doma na Trnovem zadonela slovenska pesem iz ust osmih izjemnih pevcev Slovenskega okteta. Večer je s povezovanjem programa in z nepozabnimi recitacijami Prešernovih pesmi dopolnil še dramski igralec Pavle Ravnohrib. V do zadnjega kotička napolnjeni dvorani na Trnovem že dolgo nismo slišali tako kakovostne glasbene poustvarjalnosti. Slovenski oktet, ki že skoraj 60 let z ubranim petjem in nepozabnimi interpretacijami navdušuje poslušalce v Sloveniji in širom sveta, je na Trnovo prišel na pobudo predsednika KS Trnovo Janeza Rijavca – Giannija. Koncert pa je podarilo podjetje Marvel d.o.o. – Posestvo LAZ. Pester program so pevci začeli z Zdravljico, brez katere si praznovanja kulturnega praznika ne moremo predstavljati. Tokrat smo poslušali Zdravljico Ubalda Vrabca. Sledili sta še dve umetni skladbi slovenskih skladateljev: domoljubna Ipavčeva Domovini in srce parajoča Prelovčeva Sedem si rož. V naslednjem bolj živahnem sklopu so zapeli štiri slovenske ljudske, ki so jih priredili slovenski skladatelji. Če je prvi del koncerta pokazal in znova dokazal mojstrstvo pevcev ter plemenitost Slovenskega okteta kot sestava, ki osvaja vedno nove generacije z enkratnim glasbenim izrazom, je v drugem delu to mojstrstvo dobilo še novo dimenzijo. Znanim in manj znanim melodijam je z izjemno duhovitostjo, hudomušnostjo in poetiko

Nastopajoči na Trnovem – člani Slovenskega okteta in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Foto: Simon Rijavec

“Pravo vprašanje je podlaga za pravi odgovor.”

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici tel. 05 307 40 37 www.hoteliwinkler.com winkler.hotel@volja.net

www.topsel.si Kako naj: - znižam račun za telefon, mobitel ...? - optimiziram proizvodni proces? - obdelam podatke, da bodo koristni?

TOP.SEL Edbin Skok s.p. Kontakt: GSM 040 325 314

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto

info@topsel.si

Tudi na Trnovski planoti prejeli športna priznanja ! Tatjana Kolenc

zaslužnim športnim delavcem. Podelili so 187 priznanj, 75 plaket, 95 pisnih priznanj, 14 plaket športnim delavcem in 3 nazive častnega člana zveze. Priznanja so dobili športniki in športni delavci iz 26 športnih panog in 31 klubov. Med njimi sta bila tudi dva Trnovca, in sicer mlada plesalka Tamara Kolenc, ki je prejela plaketo za športne dosežke v letu 2009, ter športni fizioterapevt Tomaž Šavnik, ki je prejel plaketo (Bloudkovo priznanje) za dolgoletno delo na športnem področju. Žal Tomaža ni bilo na prireditvi, ker je bil z nogometno reprezentanco na pripravah v Turčiji. Iskrene čestitke za dosežene uspehe! u

V

ponedeljek, 1. februarja je v lokalu Marco Polo v Novi Gorici mrgolelo goriških športnikov, pedagogov trenerjev in drugih športnih delavcev. Športna zveza Nova Gorica je na tradicionalni prireditvi »Športnik Goriške 2009« predstavila dosežke športnikov v letu 2009. Na prijetni prireditvi, ki jo je vodil športni novinar Ervin Čurlič, so pozdravili in nagradili športnike, športnice in ekipe v vseh starostnih kategorijah in podelili priznanja

3 Informator_1-III_19.3.2010.indd 3

15.3.2010 9:08:13


NOVICE Dedek Mraz obiskal tudi lokvarske otroke !Vlasta Skok

Majhna lučka Avgusta Ipavca v Ravnici ! Marinka Komel

T

K

oncem leta 2008 se je med mladimi starši na Lokvah porodila želja po organizaciji obiska dedka Mraza za domače otroke in vse tiste, katerih starši in stari starši so Lokvarji. V okrepčevalnici Na Planoti se je zbralo okrog štirideset otrok in njihovih staršev. Ogledali so si lutkovno igrico in pričakali dedka Mraza. Ker je prireditev zelo lepo uspela, so sklenili, da bodo tako srečanje še organizirali. Za pripravo letošnjega srečanja je bilo dovolj časa. Domačin Vladimir Leban je napisal dramsko besedilo za igrico Trmasti osliček: »Trmasti osliček je enodejanka, ki je primerna za igro šolskih otrok, spremljajo pa jo lahko tako otroci kot odrasli. Namen zgodbe je prikazati človeško lastnost, in sicer »trmo«, ki pa nima vedno zaželenega učinka med trmoglavimi. V igri nastopajo štiri živali, in sicer ovčka Lili, krava Metka, osliček Nace in Volk ter gospodar Janko.« Besedilo igrice je bilo ravno pravšnje za osnovnošolce: Matevža (3.r.), Tjašo (6. r ), Ines (9.r.), Nejca (3.r.) in Matica (6.r.). V programu je nastopal tudi Jakob, ki obiskuje vrtec na Trnovem, s pesmico Siva kučma, in prvošolka Lucija z Uspavanko Vide Jeraj. V dvorano bivše podružnične šole Lokve je tako po natanko petindvajsetih letih, ko so se šolska vrata v šol. l. 1984/85 zaprla, prišel dedek Mraz in obdaril otroke. Razveselil se je novice, da se je v letu 2009 na Lokvah rodilo pet otrok. Obljubil je, da bo z veseljem prišel tudi drugo leto. u

retja adventna nedelja. Tudi v Ravnico pridejo skavtje z betlehemsko lučko. In na koncu maše – skupina Kresnice in »Guštotova lučka«. Tista lučka, ki smo jo peli kot pastirci za božič. In se zgodi in vidim – rahlo sključeno postavo, prijazne tople oči, srčen nasmeh, cingajoči spaček, ki se pripelje na Trnovo, da odpelje na pevsko vajo štiri zasanjane najstnice, ki se na petje tisti hip požvižgajo …, a zanj so enako pomembne kot najlepši sopran in najžlahtnejši tenor. Razločno slišim mogočne zvoke filharmonikov, srčno petje in Guštotove besede: »To je moj narod, Ljubljančani se mu bodo klanjali.« In vonjam – pravkar pečeni kruh izpod rok naše zlate Milke, vidim mizo, stole. Vidim vedno odprta vrata in srca za vsakogar, ki pride mimo. In – zopet slišim škrebljanje dežnih kapelj po strehi hišice v Lepeni, vidim otroške glave, ki se hihitajo, ne morejo zaspati, lepo jim je. Kot ena velika srečna družina. In v moje srce se zopet, kot že neštetokrat, naseli spoznanje in neskončna hvala Bogu: »Hvala ti, da si na mojo življenjsko pot poslal tega človeka, Avgusta Ipavca. In hvala za pesem Kresnic, ki so v meni prebudile jutro videnja, slišanja in čutenja.« u

»Prižgimo luč« na Trnovem ! Katarina Strosar

D

ecembra je članstvo Mednarodne mirovniške organizacije Beli golob na Trnovem organiziralo sklop prireditev, poimenovanih »Prižgimo luč«. Že drugo leto zapored smo pripravili razstavo božičnonovoletnih voščil in voščilnic. Poleg posameznikov so pri letošnjem zbiranju sodelovale štiri osnovne šole in dva vrtca. Zbrali smo preko 500 voščilnic in voščil. Za najlepše primerke smo podelili nagrade ter priznanja za sodelovanje. Prvič je na Trnovem v soju luči in svetlobe zažarela mogočna jelka. Prižig luči so s kulturnim programom obogatili učenci in učitelji POŠ Trnovo. Nadaljevanje druženja in praznovanja smo zaznamovali s petjem MoPZ Provox, pevske skupine Bel Canto iz Ljubljane ter MePZ Trnovo. u

Otroci so se obiska dedka Mraza na Lokvah izjemno razveselili. Foto: Peter Kante

Opravičilo uredništva V prejšnji številki je v članku z naslovom Grgarski zbornik prišlo do dveh nehotenih napak. Kot predsednik KS Grgar je bil namreč napačno zapisan gospod Aleksander Miljavec, ki pa je predsednik Turističnega društva Grgar. V nadaljevanju članka pa bi namesto »člani grgarske dramske skupine, ki deluje v okviru KD Grgar« moralo pisati »člani dramske sekcije Turističnega društva Grgar«. Za napaki se vsem vpletenim iskreno opravičujemo!

4 Informator_1-III_19.3.2010.indd 4

15.3.2010 9:08:14


ŠOLSKI KOTIČEK - POŠ TRNOVO ZMEŠNJAVA V DEŽELI PRAVLJIC

V soboto smo sodelovali na kulturni prireditvi ob dnevu žena v dvorani na Trnovem. Nastopali smo z Zmešnjavo v deželi pravljic. Pridno smo vadili z otroki iz vrtca. Nekateri med njimi so bili instrumentalisti, drugi pa palčki. Najmanjša Maša je bila Jelka iz pravljice Moj dežnik je lahko balon. Deklica, ki se je sprehajala po gozdu in je dobila knjigo pravljic, je bila Eli. Veter ji je pomešal liste, zato se ji je zvečer sanjalo o zmešnjavi v deželi pravljic. V tej deželi so se pogovarjali pravljični junaki različnih pravljic. Drugošolka Ana kot Muca Copatarica je palčkom dala copate, da ne bi zboleli, Rdeča kapica Lucija bo nesla kremšnite njeni babici in Tina kot Metka bi se rada igrala. Na odru je bilo veliko glasbe, plesa in smeha. Naj bo še naprej pri nas tako lepo. Ana, Lara, Matevž, Aleks, Mel, Nejc, Nal (3. razred) » Jaz sem bil volk. Sošolec mi je posodil kostum. Imel imel sem črno pele . Oblečene sem rino in čepico »Bil sem palček z dvema uhlj glavi a N ema odro majico. črne hlače in m »Ogledalce, o . Ogledalo sem vprašal: lj mi je gledalce na s ro čepico. Najbo od m l si no m te se n ip telja neki najlepši m svojega prija v deželi je tej? ovej, kdo se r ke , eč vš lo nje bi « Lepo mi je bilo nastopati sem mu: »Nazad el , ker sem veli ek R . al eg kr ko plesal.« palčka sedem da je v pravljici ALEKS boš še ugotovil, mi je bila palček!« Vloga en in ic ljč gu Sne všeč.« MEL »Jaz sem imela več vlog. Bila se m mama, čarovnic a in šivilja. Med nastopom sem sešila se mor ek. Mama mi je lč pa vi pr m Kot čarovnica se ala hitro preobleči. se . Na »Bil m se pred ogle el rdečo čepico im m se i av gl da a lom važila: »Jaz sem co, ki obleko. N najlepša, pa ne leno samokolni Nal Šuligoj najlepša, tudi na le sem pripeljal ze er od m.« NAL jbolj čudovi sem jo izdelal sa nepozabna in … ta, krasna, »Bil sem ogledalo in Janko. Imel sem « LARA kartonasto ogledalo, ki smo ga izdelali v m bil v barvi »Moja vloga je bila podaljšanem bivanju. Bilo je zelo veliko. škarje. Oblečen se Sneguljčica. Obleč m se il »B like. ena sem bila v dolgo ro Znotraj se je bleščalo, okoli je imelo . Škarje so bile ve za obleko s prišito škarij, rdeče in sivo rožo. ale ez Najbolj mi je bilo vš ur pisan rob. Najbolj mi je bilo smešno, ko eguljčice in ji eč, ker sem moral Plesale so okoli Sn a reči: Joj, Sneguljčica, ka sem rekel: »Butec, cepec!«, ker vem, da kšno kul obleko im novo obleko.« NEJC aš.« ANA se tako grdo ne govori.« MATEVŽ

Otroci iz šole in vrtca s Trnovega na odru Kulturnega doma Trnovo. Foto: Simon Rijavec

V vrtcu na Trnovem že komaj čakajo pomlad, zato so Leon, Anika, Jakob, Sara, Raisa, Patrik, Jure, Eva, Patrik, Lucija, Maša in Maks risali spomladanske rožice.

“DOM NA LAZNI”

PONOVNO ODPIRA SVOJA VRATA 2. APRILA 2010 z domačo kuhinjo in s posebno ponudbo. KONTAKT: Marko Štrukelj ) 040 300 474 Zvonka Lipužič ) 040 300 459 Urnik: PETEK, SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI 11.00 - 20.00

5 Informator_1-III_19.3.2010.indd 5

15.3.2010 9:08:15


T O J E . . . P L A N O TA Pet (ali več) minut za ponos !Justina Doljak

V

sako leto z veseljem obiščem koncerte Revije pevskih zborov Goriške, kjer se zbori in vokalne skupine že vrsto let predstavijo v Desklah. Z letošnjega nedeljskega večera sem se vrnila še posebej navdušena. Na koncertu so namreč nastopili kar trije zbori s Planote, in sicer MePZ Trnovo pod vodstvom Giannija Rijavca, MePZ Čepovan pod vodstvom Maje Klanjšček in Komorni zbor Grgar pod vodstvom Andreja Filipiča. V soboto pa je na reviji nastopil MoPZ Lipa iz Ravnice, ki ga vodi zborovodja Lojze Kobal. Nastopi naštetih zborov so v meni vzbudili ne le prijetna čustva ob poslušanju lepega petja, pač pa tudi ponos, da se na Planoti, »gor v hribih«, bi še nedavno rekli, dogaja tako razgibana glasbena dejavnost in tako dragocena ponudba za vse tiste ljubitelje vokalne glasbe, ki želijo pristopiti. Gornjemu naštevanju naj dodam še skupino Domačih pevcev iz Lokovca, ki poustvarja ljudsko pesem prav na svojstven, ljudski način. Pevci in njihovi zborovodje ne bogatijo le sebe, pač pa ves naš prostor. Zaslužijo si, da cenimo njihovo delo, napore in čas, ki ga vlagajo za osvojitev načrtovanega vsakoletnega programa! Moje razmišljanje o ponosu se ne misli ustaviti le pri meni tako dragem vokalnem poustvarjanju, poseči želi v širše kulturno dogajanje na Planoti, ki korak za korakom išče svojo avtentično podobo. Skoraj v vsakem kraju oz. v vsaki od osmih krajevnih skupnostih na Planoti se nekaj prebuja, išče, poustvarja, predstavlja, organizira ... V izvirnosti idej gotovo prednjači TD Lokovec. Njihovo raziskovanje snovne in nesnovne dediščine je vzbudilo pozornost širše strokovne javnosti. Razstave, okrogle mize, izvirne prireditve kot »Nekoč je bila pesem«, predavanja ... privabljajo v Lokovec širok krog poslušalcev tudi izven domačega kraja. Banjški praznik košnje je oral ledino na tem področju in se je uveljavil v širšem goriškem prostoru. Prav gotovo rarmišljajo, kako mu dodati novih, izvirnih idej! V zadnjih nekaj letih se je prebudila močna skupina v Grgaskih Ravnah, ki skrbi za ohranjanje izročila pristnih pustnih maškar – to so laufarji ali pustje. Tem v sprevodu sledijo maske, ki prikazujejo like in zgodbe iz aktualnega življenja. Vas Dragovica, stisnjena v vznožje skrivnostnega Jelenka, je obudila spomin na pohod tolminskih puntarjev. Iz pozabe so iztrgali dogodke iz tistih časov in predstavili širši javnosti najstarejšo trto na Goriškem. Na Trnovem Društvo deklet in žena vsako leto preseneti z novimi idejami, delavnicami, nastopi in z zbiranjem ljudskega blaga. V Čepovanu je osrednja točka združevanja gasilsko društvo. S svojimi programi privablja mlade in

tako ohranja to stoletno dejavnost v kraju. Oblikovala se je skupina gasilcev, ki na raznih prireditvah prikazuje gašenje po starem z več kot sto let staro brizgalno na ročni pogon. Tudi popolna osnovna šola je s svojo prisotnostjo v kraju močan vzpodbujevalec kulturnega dogajanja. V Grgarju smo ponosni na dramsko skupino, ki je lani praznovala svojo 25-letnico nepretrganega delovanja. Vsaka premiera je praznik za kraj in dvorana tedaj poka po šivih. S svojimi številnimi gostovanji v goriškem prostoru in izven njega navdušujejo občinstvo ter imajo vedno odprta vrata za nove, mlade amaterske ljubitelje, ki jim delovanje v skupini daje možnosti za osebno rast. V zadnjem desetletju se je Planota prebudila tudi na knjižnem področju. Prva knjižna lastovka je bila knjižica BANJŠICE, ki je izšla leta 2001 izpod peresa tedanjega župnika g. Martina Pavlina. Že leta 2007 je isti avtor poskrbel za besedilo prelepe monografije KAL NAD KANALOM včeraj in danes. Grgarska župnija je leta 2008 izdala knjižico CERKEV SV. MARTINA, avtorja g. J. Kraglja, leta 2009 sta izšli dve zajetni knjigi, GRGARSKI ZBORNIK in zbornik LJUDEM. V Lokovcu izdaja TD ob koncu leta bogato revijo PRO LOKO LOKOVEC, ki jo urejuje M. Šuligoj Bremec. Naj se ob zaključku mojega sprehajanja po Planoti ustavim na Lokvah. Tu je namreč sedež Društva ljubiteljev narave Planota, ki želi preseči ozke lokalne meje in vabi ljudi v skupne projekte. S svojimi sekcijami in odbori deluje pri izdajanju knjižnih publikacij s tega področja, vzpodbuja zbiranje in zapisovanje kulturne dediščine in še bi lahko naštevali. Da to uspeva, dokazuje projektna skupina, ki jo že peto leto sestavljajo ljudje iz različnih krajev na Planoti, in so sad njenega dela tematske razstave v baru Winkler v Lokovcu in zbornik LJUDEM. Planota si prizadeva obveščati širok krog ljudi o življenju in delu v teh krajih, kar se lahko prepričamo na spletni strani in preberemo štirikrat na leto v časopisu, ki ga držite v rokah. Veselim se tega kulturnega vrenja na Planoti. Verjetno sem še kaj spregledala in me bo v naslednji številki informatorja kdo dopolnil. Ponosna sem na vse ljudi, ki ga ustvarjajo! Vabim vas, da se veselite z menoj, da smo ponosni skupaj, saj vsi vemo, da kvaliteta življenja v nekem kraju ni odvisna samo od polne mize! u

6 Informator_1-III_19.3.2010.indd 6

15.3.2010 9:08:15


T U D I T O J E . . . P L A N O TA Moj kraj – Banjšice ! Kaja Brezavšček, 4. razred POŠ Grgar

OKREPČEVALNICA “NA PLANOTI” TRGOVINA DOBROT NARAVE IN IZDELKOV PRIDNIH ROK

M

Urnik: PONEDELJEK, TOREK, SREDA 12.00 - 18.00 PETEK, SOBOTA, NEDELJA 11.00 - 20.00

oj kraj so Banjšice. Banjšice naj bi dobile ime po grofu Banu, ki je živel v Kanalu. Grof je imel pastirje, ki so hodili pasti živino v ta kraj, ki je segal od Kanalskega Vrha pa do Trnovega. Pastirje so poimenovali Banjškarji, tako je ta kraj dobil ime Banjšice. To je pripoved starih ljudi. Na Banjšicah je 16 zaselkov. Poleti je veliko košnje in včasih so ljudje spravljali seno v kope ali lonce. Ko so trosili kope, so jim otroci pomagali tako, da so se zaletavali vanje in skakali po njih. Ko je bila moja nona deklica, je bila na Trušnjah šola, v katero je hodila. Doma so imeli kokoši, krave, prašiče in zajce ter veliko njivo, polno raznih pridelkov. Takrat je bila zraven hiše mlaka, kjer so napajali živino in prali perilo. Pozimi je mlaka zmrznila in otroci so se lahko drsali. Edina mlaka, ki je še ostala, je v Mrcinjah. To je bogat prostor številnih vodnih rastlin in živali. Pomembna je tudi kot napajališče za živino. V Podleščah imamo rov, brezno na Vodicah in kraško jamo v Lohkah. Poleti se prireja »Praznik košnje«. Večkrat se organizira pohode. Imamo lepe razgledne točke, kjer se vidijo gore. u

Avška gmajna

M

! Boža Hvala po pripovedi Franka Hvale s Kantona (roj. 1930)

oj stari tata - - - - - - se je pogosto jezil, da bi morala biti »Avška gmajna« naša, pa ni. Najlepša gmajna v Trnovskem gozdu, kjer rastejo pomladne narcise, naj bi po odloku Marije Terezije spadala pod cerkveno lastnino Marije Snežne. Marija Snežna je bila namreč naša farna zavetnica. In vse te prelepe narcise bi bile gotovo pravi poklon njej. Pa se je na našo nesrečo enako imenovala tudi cerkev v Avčah. Gotovo so bili njeni farani bolj »prefrigani«, saj so kasneje trdili, da gmajna pripada njihovi Mariji Snežni, ne pa naši, trnovski. Še danes imamo Trnovci grenak priokus, ko gremo spomladi občudovati narcise na Avško gmajno. u

VČERAJŠNJI ČAS O nastanku vasi Ravnica

V

ena ob drugi. Naselje je nastalo tik ob njivah, na robu polja, kjer poljedelstvo ni bilo več mogoče. Naselitev je bila pogojena z najpomembnejšo stvarjo v vasi-vodo. Vas se je razvila v strnjeno naselje, ki se imenuje Dolnji konc. Da gre za najstarejši del vasi, vidimo po tem, da so hiše zidane tesno ena ob drugi, ulice pa so oblikovane v tesne gase. Današnji pogled na ta del nam ne razkriva izvirne urbanistične ureditve, saj so bile tedaj hiše precej skromnejše, eno do dvoprostorne. Ko so se s časom začele večati, tudi zaradi terezijanskih reform in uzakonitve hlevov, so bivalni prostori začeli postajati tesni, in kar nekaj hiš so podrli in zazidali drugje. Ob spodnjem centru se je začel razvijati tudi zgornji center, Gorenji konc oziroma Gornja vas. Tudi tukaj so hiše precej skupaj, vendar imajo precej več prostora. Oba centra povezuje dvoje cest, od katerih je starejša po Ronjku, ob katerih so nastale še ostale hiše in tako zaključile celoto. Zidava cerkve pomeni posebno poglavje v zgodovini vasi. Njena umestitev v prostor nakazuje, da je bila zazidana dokaj pozno, in je bila vas ob njeni postavitvi že polno razvita. Ni postavljena v center ali pa ob morebitno nastajajoče jedro vasi, temveč na njen sam rob, in to na točko, ki je tedaj predstavljala najvišjo

!Matija Šušmelj

pisnih virih se Ravnica prvič omenja leta 1520, ko se za imetnika pravice sodstva za to vas omenja neki Vid Thurn s sorodniki. Vendar pa vir iz 1523 Ravnice ne omenja kot župe. Očitno tu ni bilo deželnoknežje zemlje, kar pomeni, da posedovanje zemlje v neki vasi še ni bil pogoj za uvrstitev med deželnoknežjo vas. Zagotovo pa je bilo področje Ravnice naseljeno že prej. Kot prvega naseljenca se pogosto navaja nekega Filipiča. Težko bi to potrdili, res pa je, da je priimek Filipič prvi, ki je naveden v krstni knjigi. Prvi naseljenci so prišli iz Grgarja, saj so na to območje že pred naselitvijo gonili past živino, najverjetneje zaradi prenaseljenost Grgarja. Področje današnje Ravnice je bilo, razen ravninskega dela, v celoti pokrito z gozdom. In prav ta ravninski del, t.i. Ravniško polje oziroma Jamce, je dal ime Ravnici. Nekateri pa povezujejo ime z majhno ravninico, področjem okoli in nad vaško cerkvijo, kar potrjujejo tudi stari spisi. Tukaj naj bi nastala prva polja. Od kasnejših se pomembno razlikujejo po razparceliranosti. Vsak lastnik ima svojo njivo, ki pa so

7 Informator_1-III_19.3.2010.indd 7

15.3.2010 9:08:15


VČERAJŠNJI ČAS točko vasi. Da je bilo področje res gozdnato, priča izbira farnega zavetnika - sv. Marjete. Na Slovenskem je večina cerkva, ki so posvečene sv. Marjeti, gozdnih cerkva. Še več, v starih zapisih srečamo naslovitev cerkve Sveta Marjeta v gozdu (S. Margerita in Silvis). Izbiro zavetnika je mogoče interpretirati tudi kot zaščito pred zvermi. Cerkev se v pisnih dokumentih prvikrat omenja leta 1570, v vizitacijskem poročilu opata Bart de Porta v Možacu. Zanimivo je, da tabelični prikaz župnij iz leta 1782 že imenuje cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Glede na to, da je tema dvema zavetnikoma bila cerkev prvič posvečena 1929, ni znano, kakšna je povezava med temi svetniki. u

Razglednica Ravnice okoli leta 1912.

OBVESTILA REGIONALNO STIČIŠČE NVO PLANOTA, katerega nosilec je Ustanova Fundacija BiT Planota, je stičišče vseh nevladnih organizacij na področju Goriške statistične regije. Vse informacije za člane in članice nevladnih organizacij so dosegljve na www.nvoplanota.si, 05 307 40 40 ter 040 288 097 ali/in info@planota.si vsak delavnik med 8.00 in 16.00 v pisarni na Lokvah!

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

URNIK SPLOŠNE AMBULANTE ČEPOVAN ponedeljek med 8.00 in14.30; četrtek med 13.30 in 20.00

URNIK AMBULANTE NA TRNOVEM

Vsak drugi in četrti torek v mesecu med 15. in 19. uro.

Informator Banjške in Trnovske planote Izdaja: Ustanova Fundacija BiT Planota Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante Pavlin Uredniški odbor: Miroslav Šuligoj Bremec, Gregor Breščak, Boža Hvala, Tina Stare Lektoriranje: Tina Stare Oblikovanje: _ViiVa_ Naslov uredništva: Ustanova Fundacija BiT Planota, Pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici Elektronska pošta uredništva: info@planota.si Tisk: Grafika Soča Naklada: 1200 izvodov

Telefon: (05) 33 11 180

Telefon: (05) 30 71 001

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICE Trnovo - vrtec: 10.30-11.00 Lokve: 11.20-12.00 Trnovo OŠ: 12.45-13.15

22. marec, 19. april, 24. maj in 21. junij

Grgar - vrtec: 9.45-10.30

29.3., 10.5. in 7.6.

Trnovo: 12.20-12.45

Grgar: 15.15-16.30

30.3., 4.5. in 1.6.

Čepovan - vrtec: 11.00-11.40 Čepovan OŠ: 11.40-12.35 Čepovan: 12.35-13.30 Banjšice: 16.30-16.45 Bate: 16.50-17.10

13. april, 18. maj in 15. junij

Grgarske Ravne: 17.15-17.35 Zabrdo: 17.35-17.50

Vabljeni k soustvarjanju informatorja Planota! Veseli bomo vsakega prispevka, vsake ideje in/ali kritike. Prispevke bomo objavili v najkrajšem možnem času. Naslednja številka bo izšla 18. junija 2010. Prispevke in napovedi dogodkov je treba oddati najkasneje do TORKA, 1. JUNIJA 2010. Lahko jih pošljete na elektronski naslov info@ planota.si (zadeva: za informator Planota) ali jih oddate na sedežu uredništva v pisarni Ustanove Fundacije BiT Planota na Lokvah (1. nadstropje, služben vhod okrepčevalnice Na Planoti). Uredništvo

8 Informator_1-III_19.3.2010.indd 8

15.3.2010 9:08:16

Informator Planota  

Informator Banjške in Trnovkse planote

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you