Page 1

NVO na obmoÄ?ju LAS za razvoj

1


NVO na območju LAS za razvoj

NEVLADNE ORGANIZACIJE NA OBMOČJU

LAS

za razvoj

Grgarske Ravne, 2010 2


NVO na območju LAS za razvoj NeVladne Organizacije na območju LAS za razvoj Uredila: Polona Kante Pavlin Jezikovni pregled: Tina Stare Prelom in oblikovanje: Polona Kante Pavlin Založila: Ustanova Fundacija BiT Planota, Grgarske Ravne Tisk: Grafika Soča Naklada: 500 izvodov © 2010, Ustanova Fundacija BiT Planota

Ta dokument je nastal v okviru projekta ”Podpora prireditvam na območju LAS” ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organi upravljanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino dokumenta je odgovorna Ustanova Fundacija BiT Planota.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2(497.47) NEVLADNE organizacije na območju LAS za razvoj / [uredila Polona Kante Pavlin]. - Grgarske Ravne : Ustanova Fundacija BIT Planota, 2010 1. Kante Pavlin, Polona 253361920 3


NVO na območju LAS za razvoj

ZEMLJEVID OBMOČJA LAS ZA RAZVOJ

4


NVO na obmoÄ?ju LAS za razvoj

5


NVO na območju LAS za razvoj

UVOD Pristop LEADER je poznan v Evropi kot poseben pristop, ki podpira aktivno vlogo lokalnega prebivalstva pri organiziranju in spodbujanju celostnega razvoja podeželja. V Sloveniji ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začelo izvajati v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013. Osnovna značilnost tega pristopa je, da določeno zaključeno območje ustanovi lokalno akcijsko skupino (v nadaljevanju LAS), ki pripravi razvojno strategijo in izvaja projekte po metodi »od spodaj navzgor«. LAS sama izbira, katere projekte bo prednostno sofinancirala s sredstvi Leader. Na območju občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Kanal ter na Banjški in Trnovski planoti v Mestni občini Nova Gorica so različni partnerji iz javnega in ekonomskega sektorja ter civilne družbe 27. oktobra 2006 ustanovili LAS za razvoj kot javno-zasebno partnerstvo, katerega namen je okrepiti integralen pristop k razvoju podeželja, koristiti lokalne vire ter izboljšati razvojne možnosti in kakovost življenja podeželskega prebivalstva. Od skupščine v februarju 2008 LAS za razvoj deluje kot združenje. Pravna oseba, ki zastopa LAS, je Posoški razvojni center, ki v sodelovanju z drugimi partnerji na območju opravlja za LAS tudi strokovne in administrativne naloge. Ena od teh pravnih oseb je tudi Ustanova Fundacija BiT Planota, ki se aktivno vključuje v dejavnosti LAS. Posebna ciljna skupina, s katero se ukvarja fundacija, so nevladne organizacije (NVO), to so društva, zasebni zavodi in ustanove ali fundacije. Eden od glavnih ciljev Ustanove Fundacije BiT Planota je pomoč NVO pri njihovem vključevanju v razpise z različnimi, predvsem skupnimi projekti, in pomoč pri pripravi prijav na razpise ter vodenju posameznih projektov. Prav pri projektu »Podpora prireditvam NVO na območju LAS za razvoj«, pri katerem je eden od rezultatov ta katalog, smo pokazali, kako je mogoče v projekt vključevati večje število NVO in jih pri tem tudi učiti, kako je treba voditi projekte. V projektu je bilo vključenih 19 NVO. Ta katalog, ki je, kot že rečeno, eden od rezultatov projekta, ima več pomenov. Predvsem pomeni zasnovo pregleda nad delovanjem posameznih NVO, promocijo tako v lastnem okolju kot tudi širše in ne nazadnje tudi pregled za izbiranje partnerjev pri pripravi večjih in kompleksnejših projektov. Zavedati se moramo, da so prav projekti, ki vključujejo bazo in predvsem možnost praktične izvedbe, najbolj kakovostni. V NVO imajo veliko znanja in energije prav pri praktičnih rešitvah in izvedbi, imajo pa pomanjkanje časa in osebja za izvajanje administrativnih del, ki pa so pri vodenju projektov nujna. Katalog trenutno zajema le delček vseh aktivnih NVO na območju LAS za razvoj. Potrebno ga bo še nadgrajevati, tako da bo vključena večina aktivnih NVO, kar je tudi eden od nadaljnjih ciljev Ustanove Fundacije BiT Planota. Boris Kante, vodja projekta

6


NVO na območju LAS za razvoj

SEZNAM NEVLADNIH ORGANIZACIJ Aeroklub Srebrna krila 7 Agencija LARS, Zavod za kulturo,izobraževanje in svetovanje Cerkno 9 Cerkljanski mladinski alternativni klub 11 Društvo Adrenalin 13 Društvo Baška dediščina 15 Društvo kmečkih žena in deklet Vojsko 17 Društvo Laufarija Cerkno 19 Društvo ljubiteljev narave Planota 21 Društvo podeželjske mladine VRSNIK-LEDINE 23 Društvo za medgeneracijsko povezovanje in prosti čas Zlatorog 25 Društvo za prosto letenje »Posočje Tolmin« 27 Društvo žena in deklet Trnovo pri Gorici 29 Folklorno društvo »Ivan Laharnar-Planota« Šentviška Gora 31 Kulturno društvo Folklorna skupina Razor Tolmin 33 Kulturno društvo Grgar 35 Kulturno društvo MePZ Jože Srebrnič 37 Kulturno društvo MePZ Trnovo 39 Kulturno društvo Stol Breginj 41 Kulturno društvo Svoboda Deskle 43 Kulturno prosvetno društvo Planika 45 Kulturno pustno društvo Grapa 47 Kulturno umetniško društvo Krn Drežnica 49 Kulturno umetniško društvo Zarja Zakriž 51 Moto klub Soča 53 Planinsko društvo Tolmin 55 Plesni klub Idrija 57 Popotno rekreativno društvo Poprek 59 Prostovoljno gasiljsko društvo Dolenja Trebuša 61 Prosvetno društvo Justin Kogoj Dolenja Trebuša 63 Prosvetno društvo »Soča« Kanal 65 Ribiška družina Tolmin 67 Rokodelsko društvo Driklc 69 Športno društvo AKTIV Gore Dole nad Idrijo 71 Športno kulturno turistično društvo AVČE 73 Tekaško smučarski klub Idrija 75 Turistična zveza Gornjega Posočja 77 Turistično društvo Bovec 79 Turistično društvo Kobarid 81 Turistično društvo KUK Ravne Bate ____________________________________________________83 Turistično društvo Lokovec 85 Turistično društvo Most na Soči 87 Turistično društvo Novaki 89 Turistično društvo Soča Trenta 91 Turistično društvo Šentviška planota 93 Turistično kulturno društvo Kanomlja 95 Turistično rekreacijsko društvo Globočak 97 Turistično-športno kulturno društvo LO-KO 99 Ustanova Fundacija BiT Planota 101 Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju 103 Zavod Gost na Planoti 105 Zveza prijateljev mladine Idrija 107 7


NVO na območju LAS za razvoj

Aeroklub Srebrna krila Idrija AK Srebrna krila Idrija

Aeroklub Srebrna Krila je bil ustanovljen 1978, čeprav segajo začetki že v leto 1975. V teh 30. letih je bilo delo v klubu ves čas aktivno. Prvi Aeroklub je bil v Idriji ustanovljen že leta 1948. Ustanovil ga je Stanko Majnik, izkušen učitelj padalstva. Opravili so tudi nekaj skokov v Zadlogu z letalom PO–2 . V njegovi šoli je bila takrat tudi tov. Radica Pahor (takrat s priimkom Jereb), tudi navdušena padalka. Kljub visoki starosti še vedno rada skače s padalom. Zadnji skok je naredila leta 2002 za svoj 70. rojstni dan. Takrat je deloval na področju letalstva tudi Idrijčan ing. Stanko Bloudek (rojen l. 1890

H

Mihevčeva ulica 7 5280 Idrija

*

miran.wahl@gmail.com

'

041 429 146 Miran Wahl

v Idriji). Skonstruiral je 14 različnih tipov letal, njegov izdelek je tudi skakalnica v Planici. V tem času sta se v zgodovino zapisala letalstva še dva Idrijčana: Velko Peternel, ki je končal pilotsko šolo v tovarni »RUMPLER« v Nemčiji leta 1910 in profesor na realki v Idriji Julij Nardin. Zadnji je leta 1909 zgradil lastno letalo, ki pa ni nikoli poletelo, saj ni mogel dobiti ustreznega motorja.

8


NVO na območju LAS za razvoj V 70. in 80. letih je delovalo v klubu okoli 70 članov, danes se jih nad to vrsto športa navdušuje še 40. Sem so vključeni motorni in jadralni letalci, modelarji, jadralni padalci, eden se ukvarja celo z akrobatskim letenjem. Leta 1980 so v klubu poskušali urediti vse potrebno za izgradnjo letališča v Zadlogu. Vso podporo so

dobili s strani občine Idrije, KS Črni Vrh in krajanov Zadloga. Ustavilo pa se je pri Kmetijski Zadrugi Idrija, ki ni dovolila posega v Zadlogu. Ta projekt poskušajo danes ponovno oživiti, vendar zaenkrat še nič ne kaže, da bo letališče kdaj v Zadlogu. V letu 2010 je članom kluba kljub slabemu vremenu uspelo naleteti 30 ur v motornem in jadralnem letenju. Dva pilota sta pred izpitom za samostojno letenje (motorno in jadralno), trije se učijo začetnih 9

veščin pilotiranja, štirje pa še čakajo na naslednji termin šolanja. Tudi modelarji so zelo aktivni in se udeležujejo raznih tekmovanj po Sloveniji. Svojo dejavnost so vključili tudi k dopolnitvi turistične ponudbe v Idriji. Od leta 1998 organizirajo panoramske polete iz Lesc. Z večjimi ali manjšimi letali si vsako leto ogleda Idrijo iz zraka veliko

Letalski miting v Cerknici in pri Habetu. Foto: Arhiv AK Srebrna krila Idrija

ljudi iz Idrije in okolice. Člani si vedno vzamejo čas še za ogled bisera Slovenije – Bleda z okolico ter seveda naš najvišji vrh Triglav. Člani radi sodelujejo na raznih prireditvah in večjih proslavah, npr. ob kakem večjem občinskem prazniku ali praznovanju podjetij v idrijski občini. Njihova dejavnost je zelo široka in pestra, zato je zanimiva za mlade in stare.


NVO na območju LAS za razvoj

Agencija LARS, Zavod za kulturo, izobraževanje in svetovanje, Cerkno Agencija LARS Cerkno Cvetkova cesta 7 5282 Cerkno

* :

agencija-lars@siol.net www.agencija-lars.si

'

05 992 63 63 031 508 734 mag. Livija Rojc Štremfelj

možgane. Že tri poletja so dogajanje na cerkljanskih ulicah popestrili z zanimivim izborom kulturnih vsebin in ustvarjalnih delavnic za otroke v okviru Festivala ÀLA. Vsako leto se festivala, ki ne le oživlja ulice, temveč privablja k sodelovanju tudi vedno več domačih mentorjev in sodelavcev, udeleži več ljudi. Vsako pomlad in jesen kot izobraževalni zavod ponudi razna izobraževanja, od jezikovnih tečajev do delavnic kaligrafije in nordijske hoje. Domačini se teh dejavnosti

Foto: Marko Čadež

Agencija LARS, Zavod za kulturo, izobraževanje in svetovanje, je bila ustanovljena leta 2007 kot nevladna, nepridobitna organizacija s ciljem, da zagotavlja kvalitetne družbeno koristne programe na področjih družbenih dejavnosti, ponuja možnosti dela visoko izobraženemu kadru in zapolni niše na področju družbenih in družbeno koristnih dejavnosti na območju Slovenije, prednostno pa na Severnoprimorskem oz. Cerkljanskem in v okolici. Že četrto leto vnašajo sodelavci Agencije LARS v svoje okolje zanimive vsebine. So edini, ki se ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem v cerkljanski občini, glavni tovrstni dogodek so poimenovali kar Za skravžljane

H

10


NVO na območju LAS za razvoj

Foto: Bojan Tavčar

udeležujejo v vedno večji meri, kar daje Agenciji LARS dodaten zagon. Pomembno na življenje Cerkljanov Agencija LARS vpliva tudi prek spletnega portala – Spletni portal mesta Cerkno, ki je dostopen na www.cerkno.net, ki pa vsako trimesečje doživi tudi svojo tiskano varianto Cerkno.net na papirju, saj veliko ljudi v občini Cerkno na svojem domu še nima internetne povezave. Odzivi so zelo pozitivni, kar jim zagotavlja, da delajo v pravi smeri s tem, ko krajane obveščajo o dogajanjih, ki jih drugi mediji prezrejo. Pomembna dejavnost Agencije je tudi pomoč mladim umetnikom, društvom, zavodom pri problematiki, s katero se srečujejo, saj ima direktorica Agencije več kot desetletne mednarodne izkušnje na tem področju.

11

TRADICIONALNI PRIREDITVI

Festival ÀLA, 1. junij - 31. avgust Za skravžljane možgane, maj Prihodnost Agencije LARS in s tem Cerknega je lepa, saj nameravajo v spremembo okolja na bolje vložiti še veliko svojih prostih ur, kar se bo po njihovem obrestovalo predvsem v večji kvaliteti življenja vseh, ki živimo pod Poreznom. Foto: Sanja Rejc


NVO na območju LAS za razvoj

Cerkljanski mladinski alternativni klub

C.M.A.K. Cerkno

Mladinski center C.M.A.K. uporabnikom poleg mentorske pomoči, informacij in s prostovoljnim delom urejenih prostorov nudi možnost uporabe avdio, video in računalniške opreme, interneta, fototemnice …, pomaga pa tudi pri izvedbi projektov drugih društev in skupin. S programi skuša zadovoljiti najrazličnejše kaprice; od tistih, ki prisegajo na koncerte ali razstave, do tistih, ki se plemenitijo na neformalnih izobraževanjih, kalijo v organizaciji ali krepijo na rekreaciji, tradicionalno pa sproducira še poletni malonogometni turnir in jesenski ustvarjalni festival Cmakajne ter tabor Karajžewc in Cmakov štant. Rojen iz mladinskega entuziazma se je izmojstril v improvizaciji. Morda je prav zato odprt, žanrsko neomejen in politično neobremenjen. Prisega na alternativo, D.I.Y. produkcijo, možnost izbire in revolucijo v glavi. Ja, vse to in še več v C.M.A.K.-u.

H

Bevkova ulica 11 5282 Cerkno

* :

cmak2@siol.net

'

http://cmak.cerkno.net

051 828 028 poned. od 12h do 17h torek od 17h do 22h sreda po dogovoru četrtek od 12h do 17h petek od 17h do 22h sobota od 17h do 22h nedelja od 17h do 22h Foto: Branka Prezelj

12


NVO na območju LAS za razvoj

Foto: Catarina Leal

Foto: Branka Prezelj

Foto: Boštjan Trpin

13

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Tabor Karajžewc, zadnji vikend v mesecu maju Cmakov štant, konec meseca decembra


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo Adrenalin Paragliding team Gornje Posočje

Adrenalin Posočje Drežnica 30 5222 Kobarid

* :

info@drustvo-adrenalin.si www.drustvo-adrenalin.si

'

041 953 370 Klavdij Rakušček

padalstvu v prelepi dolini Soče. Društvo danes veliko pozornosti posveča tečajem jadralnega padalstva in šolanju novih članov, udeleževanju tekmovanj in organizaciji le-teh (nekatera so postala že skoraj tradicionalna) ter skrbi za vzletišča in čisto naravo.

Foto: Suby Lutolf

Društvo Adrenalin Paragliding team Gornje Posočje je bilo ustanovljeno leta 2003 kot naslednik prejšnjega društva. Ko so mlademu društvu, ki se je razvilo iz starejšega Adrenalina, nazdravili s kozarčkom vinčka, je prišel čas, da člani zavihajo rokave. Tako so začeli z urejanjem papirjev, obrazcev…, nato pa z izpolnjevanjem zadanih ciljev, ki jih ni malo, in upajo, da jih nikoli ne bo zmanjkalo, da bodo vsi člani delali v dobrobit jadralnemu

H

14


Foto: spodaj desno Suby Lutolf, zgoraj in spodaj levo Sebastjan Kostadinovič

NVO na območju LAS za razvoj Število članov, predvsem mladih, je zadnja leta v porastu. Začetni tečaj jadralnega padalstva se ponavadi izvaja ob koncu letalne sezone, na njem pa se tečajniki seznanijo z osnovami teorije in tehnike letenja. Tečaj poteka na šolskem terenu nad Drežniškimi Ravnami. Ob končanem začetnem tečaju in po nabranih izkušnjah v zraku so tečajniki pripravljeni za nadaljevalni tečaj in opravljanje izpita za pilota jadralnega padala. V večini članov se skriva želja po letenju. V kolikor sami nimate

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Liga Adrenalin (mednarodno tekmovanje v preletih), maj Soorganizacija Outdoor show in organiziranje mednarodnih tekmovanj, maj - september

15

poguma, vas pod nebo s tandemom popeljejo izkušeni piloti in inštruktorji iz društva Adrenalin. Društvo ima z organizacijo nekaterih odmevnih tekmovanj že kar lepo tradicijo. Sprva so bila to tekmovanja v točnosti pristajanja, sedaj pa so to predvsem tekmovanja v preletih. Ugodna lega Soške doline, razgibano alpsko gorovje in še vedno močan vpliv morja ustvarijo enkratne pogoje za skoraj vse pilote. Prav to dolino štejejo med najlepše in najboljše v Evropi, nekateri celo na svetu. Na naših vzletiščih so se v preteklosti že odvijala večja tekmovanja svetovnega ranga in obilo manjših nacionalnih tekmovanj. Tudi nove, mlade generacije članov so polne ambicij in dosegajo lepe rezultate tako v prostem letenju kot tudi na domačih in mednarodnih tekmovanjih.


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo Baška dediščina

Društvo Baška dediščina deluje v gornjem delu Baške grape na območju krajevnih skupnosti Grahovo ob Bači, Rut-Grant, Stržišče, Hudajužna in Podbrdo. Namen in cilji društva so: - ohranitev naravne in kulturne dediščine v Baški grapi, večinoma v njenem zgornjem delu, in njena promocija, - zavzemanje za celostno ohranitev naravnega in kulturnega okolja ter dvig ekološke zavesti,

H

Stržišče 28 5242 Grahovo ob Bači

*

drustvobaskadediscina @gmail.com

'

041 601 248 Alenka Zgaga 051 334 947 Toni Obid

'

- izobraževanje lokalnega prebivalstva o pomenu dediščine in posebno vzgoja mlade generacije.

Pred prezračevalno napravo. Foto: Alenka Zgaga 16


NVO na območju LAS za razvoj

Volfov pohod. Foto: Alenka Zgaga

TRADICIONALNE PRIREDITVE Delavnica izdelave cvetnonedeljskih butar, petek pred cvetno nedeljo Volfov pohod Podbrdo-Petrovo Brdo, maj Dan odprtih vrat na objektih tehniške dediščine, julij Stržiškarski sejem v sodelovanju s KS Stržišče, avgust »Paslejdn´ca« na Bači pri Podbrdu, november

Društvo upravlja in obnavlja naslednje objekte, proglašene za spomenike tehniške dediščine lokalnega pomena v občini Tolmin: prezračevalno napravo pri predoru Bukovo, Prangarjev mlin z žago venecijanko in Jakovo kovačijo. Društvo vzdržuje stari kamniti most čez reko Bačo. V pripravi je muzej kmečkih strojev in orodja Cvekov skedenj. Društvo je aktivno vključeno v Zvezo organizacij za tehnično kulturo Tolmin, Turistično zvezo Gornjega Posočja, Lokalno turistično organizacijo Sotočje Tolmin in Regionalno stičišče NVO Planota, sodeluje pa še s Tolminskim muzejem in Slovenskim etnografskim muzejem. Leta 2007 je društvo prejelo Murkovo priznanje za ohranjanje kulturne dediščine v gornjem delu Baške grape, leta 2010 pa nagrado za NAJ NVO po mnenju strokovne komisije za upravno enoto Tolmin, ki jo letno podeljuje Fundacija BiT Planota.

Delavnica “Moj pušl je ta lepš”. Foto: Matjaž Trojar 17


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo kmečkih žena in deklet Vojsko Društvo kmečkih žena in deklet Vojsko je bilo ustanovljeno leta 1994 z namenom ohranjanja starih običajev, izobraževanja in druženja prebivalcev Vojskarske planote. Danes društvo šteje 29 članic. Srečujejo se na različnih ustvarjalnih delavnicah. Vsako leto si ogledajo gledališko predstavo ter organizirajo izobraževalno ekskurzijo. Največ njihovega časa pa vzame sodelovanje na številnih prireditvah v kraju. Sodelujejo na kar štirih takih prireditvah. DKŽD Vojsko je pobudnik in je v letu 2010 prevzelo glavno vlogo pri pripravi in izvedbi krajevnega praznika na Vojskem. V letu 2010 je praznovanje potekalo v dveh dneh. Na soboto je bila slovesna otvoritev etnološke razstave v CŠOD Vojsko, kjer so prikazovali izdelovanje nekaterih domačih izdelkov. Gre za razstavo, ki poudarja ohranjanje tradicije, dediščine in kulturnih vrednot ter običajev na Vojskem. Razstava z etnološko vsebino je bila predstavljena širši javnosti, ker je povezana tudi s športno-turistično prireditvijo dan kasneje

H

Vojsko 24a 5280 Idrija

* dkzdvojsko@gmail.com http://www.vojsko.si/ : sl/drustva/dkzd

'

05 374 20 64 070 218 306 Mojca Magajna (mojca.magajna@gmail. com)

(pohod za vse udeležence od Idrije na Vojsko – spoznavanje Vojskarske planote). Prav tako je društvo že vrsto let glavni pobudnik pri pripravi

18


NVO na območju LAS za razvoj

TRADICIONALNE PRIREDITVE Krajevni praznik Vojsko, 26. junij Jakobova nedelja, 25. julij Pri nas je pesem doma, druga nedelja v septembru Štefanovo, 26. december

Foto: Arhiv Društva kmečkih žena in deklet Vojsko 19

Jakobove nedelje. Vsako leto po sv. maši njihove članice pogostijo obiskovalce pred cerkvijo in jih povabijo na nadaljnje dogajanje ob tem prazniku. Postavljeno imajo tudi stojnico za degustacijo njihovih dobrot. Društvo aktivno sodeluje pri pripravi prireditve Pri nas je pesem doma v septembru. Članice na dan prireditve pripravijo promocijsko stojnico, na kateri predstavljajo lastno zloženko ter degustacijo domačih jedi za obiskovalce. Velik poudarek je na »preščah«. To so majhni kruhki, ki so bili značilni v preteklosti za to okolje in so jih dobili revni otroci od bogatejših kmetov. DKŽD Vojsko je glavni organizator medgeneracijskega srečanja domačinov v prednovoletnem času. Na ta dan se otrokom pripravi v sodelovanju z ZPM Idrija del kulturnega programa. Poskrbijo, da predšolske in šolske otroke do 10. leta starosti obdari dedek Mraz. Po kulturnem programu poskrbijo za degustacije jedi in družabno srečanje krajanov.


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo Laufarija Cerkno

Laufarija v Cerknem je pustni običaj, ki po mnenju strokovnjakov izhaja še iz poganskih obredov. Pisnih gradiv o njenem nastanku ali poreklu ni, pozna se samo ustno izročilo. Zaradi različnih vzrokov običaj ni bil živ od pričetka prve svetovne vojne, pa vse do leta 1955. Takrat so domači fantje na pobudo domačina Petra Breliha in pod strokovnim vodstvom sedaj že pokojnega slovenskega etnologa dr. Nika Kureta pričeli z obnovo skoraj že pozabljenega običaja. Po dolgem času je Laufarija spet zaživela v predpustnem času leta 1956 in z nekaterimi kasnejšimi dopolnitvami kot taka živi še danes. Pustni čas v Cerknem se prične prvo nedeljo po novem letu, ko se po drugi maši na ulicah Cerknega prikaže prvi laufar. Drugo nedeljo prideta dva ali trije, in tako vsako nedeljo več in več, vse do debele nedelje (pustne nedelje). Takrat

H

Bevkova 14 5282 Cerkno

* :

laufarija@gmail.com

'

http://laufarija-cerkno.si

041 424 498 Martin Trpin

se v sprevodu vsi laufarji podajo na glavni trg v Cerknem, kjer cesarskokraljeva sodnija Pusta javno obtoži za vse neumnosti, pregrehe, traparije in kozlarije, ki so se zgodile od prejšnjega pusta na Cerkljanskem ter v bližnji in daljni okolici. Obtožnica se bere v cerkljanskem narečju in je predvsem za domačine glavna tema pred- in popustnih pogovorov, kar vse kaže na to, da predvsem vsebina obtožnice ohranja Laufarijo aktualno tudi v današnjem času.

20


NVO na območju LAS za razvoj

Foto: Zoran Abram

Na pustni torek dopoldne laufarji »u cigunc« odkopljejo že lansko leto zakopan »bot«, popoldne pa se zopet vsi v sprevodu odpravijo na Glavni trg, kjer cesarsko-kraljevi sodnik ponovno prebere obtožnico in ji doda še morebitne grehe iz preteklih dveh dni. Ko porota Pusta spozna za krivega, ga sodnik obsodi na najhujšo kazen, in sicer »na smrt z botam«. Usmrtitev Pusta opravi »Ta star« z udarcem »bota«

21

TRADICIONALNA PRIREDITEV Pust - vsakoletna prireditev na Glavnem trgu v Cerknem, pustna nedelja in pustni torek (drvarski leseni bat) po Pustovi glavi. Po usmrtitvi odpeljejo Pusta v eno od cerkljanskih gostiln, kjer leži na parah do polnoči, ko se pustni čas v Cerknem konča. Pepelničnega pogreba Pusta v običaju Laufarije ni. Pač pa v običaj spada predpustno koledovanje po Cerknem in bližnjih vaseh. Že od nekdaj so laufarji koledovali predvsem šivanke in cvirn za obnovo svojih oblek, vendar pa se kolin ali pa česa močnega nikoli ne branijo. Radodarnemu gospodarju zaželijo dobro letino, zdravja v hiši in v hlevu, predvsem pa »de bla ripa bel debiela«. Sicer pa »laufarska družina« šteje 25 likov in 26 mask (en lik ima dve maski). Vsak laufar nosi »larfo« – masko, ki skupaj z obleko – opravo in obnašanjem predstavlja lik, ki lahko simbolizira določene človeške napake ali slabosti, lahko predstavlja določen socialni sloj ali krajevnega posebneža, določeni liki pa segajo daleč v poganske čase in predstavljajo takratna verovanja v današnjo dobo. Larfe so vse razen ene izrezljane iz lipovega lesa. Obleke – oprave posameznih likov so narejene posebej za njih, za tri laufarje se obleka našije vsako leto na novo.


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo ljubiteljev narave Planota

Društvo Planota Društvo ljubiteljev narave Planota je bilo ustanovljeno leta 2003. Namen društva je bil povezati posameznike na Banjški in Trnovski planoti v dejavnosti, s katerimi se v svojem okolju niso imeli možnosti vključiti v neko organizirano skupino. Tako so bile organizirane različne sekcije: Sekcija za informatiko, Sekcija za šport, Sekcija za zeliščarstvo »Malina«, Aktiv žena in deklet Ravne – Bate, Sekcija za naravno in kulturno dediščino in Skupina proizvajalcev tipičnih izdelkov. Že v samem začetku so pričeli z delovanjem na področju zelišč. Vključevali so se v različne projekte, vezane na zelišča, in pričeli z rednimi izobraževanji na to temo.

H

Lokve 46 5252 Trnovo pri Gorici

* :

info@planota.si www.planota.si www.etrznica-goriske.si

'

041 655 789 Boris Kante 040 325 314 Edbin Skok

'

Organizirali so različne oglede dobrih praks, povezovali so se tudi s partnerji v tujini in animirali nekaj posameznikov, da so pričeli z gojenjem zelišč za nadaljnjo predelavo in prodajo. Oblikovana je bila tudi spletna stran www.planota.si , na kateri je predstavljena celotna Banjška in Trnovska planota.

22


NVO na območju LAS za razvoj

Foto: Arhiv Društva ljubiteljev narave Planota

Sekcija za šport je pričela z urejanjem smučarskih tekaških prog, organiziranjem v sodelovanju s TD Lokve, kolesarskim maratonom po Trnovskem gozdu. Aktiv žena je pripravljal razne predstavitve in degustacije, članice so pekle pecivo in pripravljale drugo domačo hrano za prodajo. V okviru sekcije za naravno in kulturno dediščino so sodelovali kot partnerji v projektu LJUDEM, v sodelovanju s TD Lokve so organizirali tudi tematske poletne delavnice in že kar tradicionalne forma vive, najprej iz snega, nato pa iz lesa.

23

Najbolj aktivna pa je skupina proizvajalcev tipičnih izdelkov območja. V okviru dejavnosti te skupine so postali še posebno prepoznavni, saj so se s predstavitvijo in prodajo domačih tipičnih izdelkov udeležili različnih prireditev in sejmov doma in v tujini. Izdelana je bila tudi spletna stran www.etrznica-goriske.si, na kateri so predstavljeni vsi ponudniki.

TRADICIONALNE PRIREDITVE Praznik lipe, junij Kolesarski maraton, september


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo podeželske mladine Vrsnik-Ledine

DPM VR-LE

Društvo podeželske mladine Vrsnik-Ledine združuje mlade s celotne Ledinske planote. V letu 2011 bodo praznovali 10. obletnico društva, kar potrjuje, da so mladi na tem območju povezani in vztrajni ter jih povezuje želja po

H

Ledine 13 5281 Spodnja Idrija

* :

dpm0vrle@gmail.com www.dpmvr-le.si

'

041 645 818 Janja Seljak (seljakj@gmail.com)

'

041 389 161 Timotej Čadež

druženju, zabavi, spoznavanju in navezovanju stikov z mladimi, ki vztrajajo na kmetijah, ter ljubezen

Foto: Branko Demšar 24


NVO na območju LAS za razvoj do narave, v kateri živijo. Vse, kar poteka v sklopu njihovih aktivnosti, je povezano s podeželjem, torej njihovim vsakdanjim življenjem. Zaenkrat so edino društvo podeželske mladine na Primorskem in štejejo 46 članov, število pa se iz leta v leto povečuje. Skozi vsa leta aktivno sodelujejo z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM) . Udeležujejo se raznih prireditev in tekmovanj,

TRADICIONALNE PRIREDITVE Kruha in iger, avgust Smučarska tekma za pokal 1006 na Mrzlem vrhu, konec zime Prireditev ob materinskem dnevu, konec marca Miklavževanje, začetek decembra

25

povezanih s kmetijstvom ter podeželjem, ki jih organizira ZSPM ali druga društva po celotni Sloveniji. Ne le, da se jih udeležujejo, ampak dosegajo tudi odlične rezultate, saj se člani za taka tekmovanja temeljito pripravijo. Poleg pojavljanja drugod tudi sami organizirajo športne igre »Kruha in iger« v Ledinah, smučarsko tekmo za pokal 1006 na Mrzlem vrhu ter vsako leto z najmlajšimi pripravijo miklavževanje ter prireditev ob materinskem dnevu. Seveda pa se med letom pojavijo še druge priložnosti, ki jih izkoristijo za druženje ter zabavo. So polni idej in te ideje želijo iz leta v leto nadgrajevati.


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo za medgeneracijsko povezovanje in prosti čas

Društvo Zlatorog

Društvo Zlatorog – društvo za medgeneracijsko sodelovanje in prosti čas je bilo ustanovljeno konec novembra 2009. Vrednote društva najbolje povzema povest o Zlatorogu, belem kozorogu, ki je kraljeval v alpskih gorah. V njegovem duhu se društvo posveča predvsem dvema skupinama ljudi – otrokom in starejšim, ter na eni strani poskuša s svojimi aktivnostmi dvigniti kvaliteto preživljanja njihovega prostega časa, na drugi strani pa poskuša med njimi

H

Dolje 52 5220 Tolmin

*

drustvo.zlatorog@ gmail.com

'

031 585 497 Vesna Rejc - Kazić

vzpostaviti medgeneracijsko vez. S tem namenom je znotraj društva zrasla Univerza za tretje življenjsko obdobje v Zgornjem Posočju, za otroke pa prostovoljci društva organizirajo ustvarjalne delavnice, otroške prireditve in tečaje plavanja.

26


NVO na območju LAS za razvoj

Foto: Arhiv Društva Zlatorog 27


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo za prosto letenje “Posočje” Tolmin

DPL Posočje

Letenje z jadralnimi zmaji in jadralnimi padali je v Posočju prisotno že dolgo. Posamezniki, ki so že leta 1975 prvič poleteli s Kobale z jadralnimi zmaji, so botrovali tudi nastanku Društva za prosto letenje »Posočje« Tolmin v letu 1981. Danes društvo združuje preko 50 članov in članic ter s svojimi dejavnostmi pomembno sodeluje pri razvoju tovrstnega turizma. Društvo za prosto letenje »Posočje« med drugim skrbi za množičnost in boljšo organiziranost dejavnosti prostega letenja v okolju. Za samo delovanje društva je zelo pomembna infrastruktura, s katero upravlja DPL Posočje. V letih od nastanka društva pa do danes so v društvu pridobili in uredili vzletišče na Kobali. Danes po Evropi in v svetu dobro poznano vzletišče so člani društva uredili tako, da je primerno za dostop in vzlet jadralnih zmajarjev in padalcev. Vsa infrastruktura se je do sedaj redno vzdrževala in obnavljala s

H

Dijaška ulica 12c 5220 Tolmin

* :

info.kobala@gmail.com

www.kobala.si Darjo Bozja

prostovoljnim delom članov društva in drugimi posamezniki. Poleg glavnega vzletišča Kobale so v društvu pridobili še en hitro in udobno dostopen vzletni prostor Male Vrše nad Volčami, ki je primeren predvsem za zmajarje. Za dejavnost društva je ravno tako kot dobro urejeno vzletišče pomemben tudi pristajalni prostor, ki se nahaja v neposredni bližini heliodroma na Logu. Razvoj dejavnosti prostega letenja je z leti prinesel tudi vedno večje število obiskovalcev, zato je zelo velika pridobitev v zadnjih letih parkirni prostor na Logu ter informacijska pisarna društva – Kobala info center. S poskusnim obratovanjem je informacijska pisarna pričela v letu 2007 in se kmalu izkazala kot potrebna in dobra odločitev društva. Varno letenje je njihova velika skrb, zato so v Kobala info centru 28


Levo Vzletišče Kobala. Foto: Polona Ježek Desno Foto: Matjaž Klemenčič

domačim in tujim gostom vedno na voljo informacije o splošnih vremenskih in letalnih pogojih, obiskovalcem pa je na voljo brezplačen dostop do interneta, kjer si lahko želene informacije poiščejo tudi sami. V zadnjih letih v društvu beležijo naraščanje števila domačih in tujih pilotov. Ob skrbi za infrastrukturo in goste so v društvu vedno skrbeli za članstvo, ki se je z leti povečevalo. Veliko pozornosti namenjajo izobraževanju in usposabljanju mladih, tako so v zadnjih letih v sodelovanju z vrtci in s šolami večkrat organizirali športne dneve za otroke in mladostnike ter jim prikazali jadralno padalsko in zmajarsko opremo, predstavili splošne pogoje in pravila letenja pri nas, se ukvarjali z vremenom – za jadralce vedno zanimivo temo pogovora, ter nenazadnje zainteresiranim omogočili izkusiti občutek prostega letenja.

TRADICIONALNE PRIREDITVE Dan odprtih vrat in športni dan za mlade, april-junij

29

Foto: Jani Krečič

NVO na območju LAS za razvoj

Poleg izobraževalne dejavnosti člani DPL Posočje niso ostali neopaženi na področju športnih dosežkov. Poleg državnih imajo v lasti tudi svetovni rekord v hitrostnem preletu s tandemskim jadralnim padalom, ki ga je dosegel Sergej Čujec. V letu 2007 se je Simon Čopi podal na tekmovanje X-Alps, veliko avanturo prečenja Alp z jadralnim padalom. Člani društva, zmajarji in padalci, so se vedno dobro odrezali na tekmovanjih na državni in evropski ravni. Prav odlična organizacija tekmovanj v preteklosti in izjemni letalni pogoji, ki poleg naravnih danosti vključujejo tudi urejeno vzletišče in pristanek, so pripomogli k prepoznavnosti Kobale v jadralskih logih daleč naokrog.


NVO na območju LAS za razvoj

Društvo žena in deklet Trnovo pri Gorici Društvo žena in deklet Trnovo pri Gorici deluje pet let in ima trenutno 17 članic in 3 člane. Spada v kategorijo kulturnih društev, čeprav sodeluje z drugimi društvi in organizacijami tudi na drugih področjih. Pri svojem delovanju se trudi ohranjati kulturno dediščino in jo s pridom združevati s potrebami današnjega časa. V letih delovanja prireja že kar nekaj tradicionalnih prireditev etnološkega značaja: Prevoz jambora za goriški mlaj konec aprila v sodelovanju z Goriškim muzejem Nova Gorica in Društvom za ohranjanje lokavškega izročila iz Lokavca, prireditev Tudi jesen je lahko lepa, ki je namenjena otrokom, da spoznajo otroške igre, pesmi, pravljice ... svojih starih

H

Trnovo 39 5252 Trnovo pri Gorici

* :

trnovke@gmail.com http://trnovke. nvoplanota.si

'

05 307 11 21 041 991 348 Tanja Vončina

staršev v tednu otroka v oktobru in miklavževanje v decembru. Poleg tega društvo vsako leto prireja tudi prireditev ob 8. marcu in materinskem dnevu, sodeluje ob krajevnem prazniku, prireja razne delavnice in predavanja.

30


NVO na območju LAS za razvoj Foto: Arhiv Društva žena in deklet Trnovo

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Prevoz jambora za goriški mlaj, 29. in 30. april Tudi jesen je lahko lepa, prva sobota v oktobru Miklavževanje, začetek decembra

31


NVO na območju LAS za razvoj

Folklorno društvo “Ivan LaharnarPlanota” Šentviška Gora

V Folklornem društvu »Ivan Laharnar-Planota« Šentviška Gora že več kot pol stoletja ‘gulijo’ podplate, pojejo, vriskajo in plešejo po odrih Slovenije in tujine. Planotarji so od nekdaj bili veseli ljudje, ki se radi družijo in poveselijo ob koncu napornega tedna. Dekleta, ki so leta 1957 ustanovila folklorni krožek na šoli na Šentviški Gori, so se naučila plese, ki so jih Planotarji plesali povsod, kjer je zapela harmonika. Verjetno pa ni potrebno pojasnjevati, da so bila dekleta vzrok za marsikatero podoknico pa tudi fantovski pretep. Plesalci in plesalke (v vseh teh letih jih je bilo čez 230) poskušajo skupaj ohraniti vse te lepe spomine, plese in navade iz zakladnice preteklosti. Mladi so, zato jim svežih idej ne manjka, in ko si fantje na glavo poveznejo klobuk, dekleta pa zavežejo

H

Prapetno Brdo 37 5283 Slap ob Idrijci

* :

fd.ivanlaharnar@gmail.com www.sentviskaplanota.si

'

040 670 579

'

031 226 711

'

Sonja Črv Tomaž Ozebek

041 959 141 Melita Drole

predpasnike, z veseljem in ponosom zaplešejo zibnšrit, ta potrkano, rašpo, metltac, muho in druge plese. S svojimi nastopi so v vseh teh letih poželi marsikateri aplavz na odrih

32


NVO na območju LAS za razvoj Slovenije, Italije, Avstrije in tudi Nizozemske. Društvo je dobilo ime po domačinu s Šentviške Gore, organistu, skladatelju, umnemu kmetovalcu, trgovcu, gostilničarju in županu Ivanu Laharnarju. Povprečna starost članov je 22 let. Za glasbeno spremljavo skrbita Rado Černilogar (harmonika) in Tadej Črv (bariton). Člani se ukvarjajo predvsem z obujanjem in ohranjanjem ljudskih običajev, plesov in pesmi, poleg tega pa so tudi organizator kulturnega dogajanja na Šentviški

planoti. Člani folklornega društva od leta 1993 dalje vsako leto v pomladnih mesecih organizirajo tradicionalno folklorno etnološko prireditev Ajns. Tako kot vsaka novost je tudi Ajns potreboval nekaj let, da se je med občinstvom dodobra prijel, danes pa spada prireditev med najodmevnejše v Posočju. V zasnovi prireditve je poskrbljeno prav za vsakega obiskovalca, ki je željan druženja, humorja, folklore, odrskih vložkov ali dobre glasbe.

Foto: Arhiv Folklornega društva “Ivan Laharnar- Planota” Šentviška Gora

TRADICIONALNA PRIREDITEV

Ajns, v pomladnih mesecih

33


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno društvo Folklorna skupina Razor Tolmin

Folklorna skupina Razor je bila ustanovljena leta 1985 v Tolminskih Ravnah in že 25 let uspešno deluje v Tolminu. Glavni namen društva je raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine Soške doline, predvsem Tolminske. V svojih nastopih prikazuje ljudske običaje, oblačila, pesmi, glasbo in plese, kakor so jih na tem območju plesali pred sto leti. Osnovni program folklorne skupine sestavljajo tolminski, bovški, breginjski in goriški plesi, vključujejo pa tudi plese iz Benečije

H

Trg M. Tita 8 5220 Tolmin

*

miran.klinkon@siol.net boris_laharnar@t-2.net www.kd-fsrazor.si

: ' '

031 688 954 Miran Klinkon 041 518 738 Boris Laharnar

in s Koroške. Plese spremljajo diatonična harmonika, klarinet, violina in bajs s strunami, narejenimi iz ovčjih črev. Oblačila predstavljajo praznično nošo kmečkega prebivalstva na tolminskem

34


NVO na območju LAS za razvoj

podeželju v začetku prejšnjega stoletja. Za plese spodnje Soške doline si nadenejo goriške noše. V Folklorni skupini Razor delujeta dramska in pevska skupina, ki nastopata samostojno ali med plesi v spletih. Pojejo predvsem ljudske pesmi zgornje Soške doline. Člani dramske skupine pa uprizarjajo stare ljudske običaje in dogodke iz nekdanjega vaškega okolja. Folklorna skupina Razor je zelo uspešna na območnih, regijskih in državnih srečanjih folklornih skupin. Pogosto je povabljena na mednarodne folklorne festivale v Sloveniji in v tujini, nastopa na različnih prireditvah in krajevnih praznikih. Velikokrat jo lahko vidimo tudi v televizijskih oddajah. Vsako leto v prvi polovici maja društvo v Tolminu organizira folklorno prireditev Naši ta stari pravjo tako. Prireditev je tematska, s predstavitvijo nekdanjih oblačil, kmečkih opravil, ljudskih instrumentov, zvočil in podobno. 35

Foto: Miran Klinkon

TRADICIONALNA PRIREDITEV Naši ta stari pravjo tako, v prvi polovici maja


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno društvo Grgar KD Grgar Grgar 134b 5251 Grgar

*

kdgrgar@gmail.com

'

041 214 318 Matej Čubej

novo delo. Po njeni smrti je za krajši čas nastopila kriza, a smo jo uspešno prebrodili ob pomoči igralca Janeza Starine. Za njim je režijo prevzel igralec Radoš Bolčina, ki redno deluje v društvu vse od leta 2003.

Foto: Jure Kuštrin

V Kulturnem društvu Grgar se lahko pohvalimo z več kot 25 leti neprekinjenega delovanja, kar je v goriški občini redkost. Društvo je bilo uradno ustanovljeno leta 1984, čeprav je z delovanjem pričelo že leto poprej, ko je bila leta 1983 na oder postavljena Nušičeva enodejanka Oblast. Gledališko skupino je dolga leta vodila igralka Berta Ukmar. S svojo zagnanostjo in neustavljivo energijo je uspela skoraj vsako leto na oder postaviti

H

36


NVO na območju LAS za razvoj Leta 2002 je pričel delovati Mladi oder, pod vodstvom mentorice Lilijane Humar Plesničar, ki je do sedaj uprizoril tri predstave. V letih delovanja je bilo premierno odigranih več kakor 20 celovečernih predstav, na odru so nastopili številni krajani iz Grgarja in bližnjih vasi, s sodelovanjem z ostalimi društvi so se spletle številne prijateljske vezi. Na grgarskem odru je bilo skoraj vsako leto uprizorjenih vsaj šest celovečernih predstav in kar nekaj koncertov. Poleg tega se društvo zavzeto trudi gojiti kulturo v kraju tudi

na drugih področjih, kot so filmsko in glasbeno. Tako društvo prireja vsakoleten glasbeni večer neuveljavljenih glasbenih skupin z naslovom Grgarski rock večer ter razne projekcije potovanj in dokumentarnih filmov. Leta 2006 so uresničili dolgoletne želje, saj je v okviru društva pričela delovati Vokalna skupina (sedaj Komorni zbor Grgar) pod vodstvom zborovodje Andreja Filipiča. O kakovosti njihovega dela pričajo številna pomembna državna in regijska priznanja, ki so jih prejeli kljub zelo kratkemu času od ustanovitve.

Levo Foto: Jure Kuštrin Desno Foto: Benjamin Černe

TRADICIONALNA PRIREDITEV

Grgarski rock večer, konec maja ali začetek junija 37


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno društvo MePZ Jože Srebrnič Deskle

MePZ Jože Srebrnič Deskle MePZ »Jože Srebrnič« je že 34 let nepretrgoma prisoten v kulturnem življenju Deskel in občine Kanal ob Soči. Pevci se lahko pohvalijo z bogatim repertoarjem, ki vključuje ljudske in umetne skladbe domačih in tujih avtorjev. V vseh teh letih delovanja so pevci navezali prijateljske stike z različnimi pevskimi sestavi iz domovine in tujine ter z njimi navezali nepozabna pevska srečanja. Eden od vrhuncev zadnjih let je bila izvedba Haydnove Misse brevis in hon. St. Joannis de Deo v B-duru, ki je povezala Moški

H

Srebrničeva ulica 18 5210 Deskle

*

elena.simcic@gmail.com adela.jeroncic@gmail.com

'

040 756 528 Helena Simčič 031 551 851 Adela Jerončič

'

pevski zbor Kazimir Nanut iz Kanala, Vokalno skupino Ročinj in MePZ Jože Srebrnič ter Goriški komorni ansambel, solistko Marjetko Luznik in organistko Mirjam Furlan. Maša je

Foto: Arhiv KD MePZ Jože Srebrnič Deskle 38


NVO na območju LAS za razvoj

TRADICIONALNA PRIREDITEV

Revija pevskih zborov Goriške, konec januarja

Foto: JSKD OI Nova Gorica

doživela enajst repriz. Srčika tega zbora pa je prav gotovo zborovodkinja gospa Adela Jerončič, ki od prvih pevskih vaj v marcu 1977 bdi nad pevskim sestavom in si prizadeva za njegovo rast. Na prireditvi ob 30-letnici zbora je gospa Adela Jerončič prejela Gallusovo listino. To visoko priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti naj še posebej opozori na njeno dolgoletno uspešno delo. Zveza pevskih zborov Primorske pa je ob jubileju podelila priznanje zborovodkinji in zboru (na sliki v sredini). V spomin na ta dogodek je zbor izdal bilten o svojem delovanju in spominsko zgoščenko.

Foto: Arhiv KD MePZ Jože Srebrnič Deskle 39


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno društvo MePZ Trnovo MePZ Trnovo Pevska tradicija na Trnovem sega že v čas pred drugo sv. vojno. Ljubezen do slovenske pesmi je družila pevce v pevske skupine v različnih časovnih obdobjih z različnimi imeni. Od društva Jelka, MePZ Topničar Trnovo do Kulturnega društva MePZ Trnovo. Seveda je prihajalo tudi do daljših ali krajših prekinitev, a vendar je vedno znova prevladala ljubezen do petja in druženja. Tako so nastajali novi pevski sestavi, starim pevcem so se pridruževali mladi z vse Planote in iz mesta Nova Gorica. Tudi nekaj zborovodij

H

Trnovo 39 5252 Trnovo pri Gorici

* :

vojkog@marvel.si www.planota.si

'

041 611 117 Vojko Gabrijelčič

se je zvrstilo v vseh teh letih: žal že pokojna Zdravka Mikuletič, Janez Rijavec-Gianni, ki je zbor pod današnjim imenom prevzel leta 1998, ter sedanji zborovodja Ivan

Foto: Arhiv KD MePZ Trnovo 40


NVO na območju LAS za razvoj

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Kulturni praznik, 7. februar Planota poje, april Božični koncert, december Zaključni koncert, junij Mignozzi, ki zbor vodi od leta 2010 dalje. S pesmijo in prijatelji so v vseh teh letih doživeli veliko lepega, nepozabnih uspešnih in manj uspešnih nastopov, prav tu se je kalila volja in ljubezen do petja. Foto: Arhiv KD MePZ Trnovo

Gostovali so širom po Sloveniji, v zamejstvu in v Bergamu v Italiji ter na Dunaju. Redno se udeležujejo revij Goriški zbori pojo in Primorska poje. So tudi prejemniki bronastega priznanja na regijskem tekmovanju v Postojni. Leta 2002 pa so izdali CD pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Prepevajo in s tem bogatijo svojo okolico s širokim repertoarjem domačih in tujih pesmi, različnih časovnih obdobij in različnih zvrsti, od narodno-zabavne do umetne glasbe. Posebej si prizadevajo odkrivati, ohranjati in prepevati pesmi iz domačega kraja. Pod njihovim okriljem deluje tudi sekcija »Vokalno-instrumentalna zasedba Kresnice« (kitarist in tri pevke), ki je izdala že tri zgoščenke in veliko nastopa na goriškem območju, gostovali pa so tudi v Nemčiji, na Nizozemskem in na Hrvaškem. Njihov umetniški vodja je član Slovenskega okteta Vladimir Čadež. Levo in spodaj Vokalno instrumentalna zasedba Kresnice. Foto: Arhiv Kresnice

41


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno društvo Stol Breginj KD Stol Kulturno društvo Stol Breginj že 12 let organizira dobro obiskane poletne kulturne prireditve v Breginjskem kotu. Načeloma so te prireditve v starih vaških jedrih v različnih vaseh in so brezplačne. V okviru društva deluje Ženska vokalna skupina Breginj, ki združuje pevke iz vseh vasi Kota.Dejavnost društva pa je usmerjena predvsem v ohranjanje kulturne dediščine različnih področij. To negujejo in jo ohranjajo skozi sekcije Kotarski dnevi in sekcijo Ohranimo Robidišče ter Etno skupine Vika Podgorska Sedlo. Kotarski dnevi potekajo že več kot desetletje in so pretežno etnološkega značaja, saj poleg tega, da se odvijajo v starih vaških jedrih, prikažejo različne običaje domačih krajev in tudi širše. Iz pozabe so iztrgali tudi znamenite

H

Breginj 80 5223 Breginj

*

vida.skvor@siol.net

'

05 384 98 22 041 766 376 Vida Škvor

ljudi, ki so živeli v davni preteklosti in zapustili pomemben pečat v svetu. To sta gotovo znamenita brata Josip in Nikolaj Tonkli, saj je prvi eden bolj vidnih borcev za slovenstvo na Dunaju v drugi polovici 19. stoletja. Predstavili so tudi znamenito igralko Viko Podgorsko, ki je prav tako iz tega obdobja, in ji postavili celo spominsko ploščo. V okviru Kotarskih dnevov so bile v preteklosti zanimive prireditve

42


NVO na območju LAS za razvoj na Robidišču pod naslovom Stare poti, nove vezi, kjer so skupaj s sosedi iz Benečije prikazali stavbno dediščino v fotografski razstavi, oblačilni kulturi s prikazom starih delovnih običajev. Prireditve v starih Stanoviščih, ki so jih izvajali pred leti, so prikazovale izdelovanje senenih kop po kotarsko. V starem vaškem jedru v Breginju pa so prikazali stare breginjske plese s

Foto: Arhiv KD Stol Breginj

folklorno skupino BC. Na prireditvi Legendafest, ki se je odvijala v avgustu 2010, so prikazali nekaj starih pastirskih iger, značilne običaje – krancjanje deklet, oblačilno kulturo, folklorne plese in nekatere kulinarične posebnosti. Dogajalo se je v starem vaškem jedru Breginja in ob njem. Na prireditvi pa so sodelovala kotarska društva. Poleg te prireditve izvajajo Kotarske dneve v Robidišču, Starem selu, Podbeli, Sedlu in Borjani. Delo društva sloni na posameznih entuziastih, a kažejo se svetlejši dnevi, saj je v Kotu zadnja leta dejavnih veliko mladih tako v športnem društvu kot tudi v drugih društvih.

TRADICIONALNa PRIREDITEV Kotarski dnevi, poletje

43


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno društvo Svoboda Deskle

H

Srebrničeva ulica 18 5210 Deskle

* :

kd.svoboda@siol.net Facebook

'

05 395 32 10 Danila Schilling

V DESKLAH. Pihalni orkester Salonit Anhovo pa že sedmo leto zapored organizira mednarodno srečanje pihalnih orkestrov. Prireditev je bila v letu 2010 na kratko poimenovana MUZIKFEST. Društvo že od leta 1959 upravlja s funkcionalnim Kulturnim domom v Desklah (na sliki), ki je v lasti Občine Kanal ob Soči in je center kulturnega življenja v občini. Ta stoji

Foto: Arhiv KD Svoboda Deskle

Kulturno društvo Svoboda Deskle neprekinjeno deluje od leta 1952. Je pomemben nosilec kulture v Krajevni skupnosti Anhovo - Deskle in v celotni občini Kanal ob Soči. V okviru društva delujejo naslednje sekcije: - Pihalni orkester Salonit Anhovo, v okviru tega še Godbeniška šola in Mladinski orkester - Gledališka skupina MAK - Likovna skupina - Knjižnica Društvo organizira tudi gledališki abonma za odrasle, soorganizira gledališki abonma za otroke POLŽKOV ABONMA in REVIJO PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE. V počastitev slovenskega kulturnega praznika društvo organizira več kulturnih prireditev, februarja 2010 je tako potekal 42. TEDEN KULTURE

44


NVO na območju LAS za razvoj na osrednjem trgu v Desklah in ima sodobno opremljeno gledališko dvorano, razstavni prostor, knjižnico, vadbeni prostor za pihalni orkester in veliko spremljajočih prostorov, ki nudijo odlične pogoje za delovanje ostalih sekcij društva in raznih skupin drugih društev, ki delujejo v občini Kanal ob Soči. Za minulo delo je društvo prejelo v letu 1986 odličje svobode s srebrnim listom, ki jim ga je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Leta 1999 pa je društvo prejelo priznanje Občine Kanal ob Soči. V tem času so tudi posamezne sekcije in člani društva prejeli več

Gledališka skupina MAK. Foto: Andraž Krašček

nagrad in priznanj za dosežene uspehe na področju kulturnega delovanja.

Muzikfest. Foto: Ambrož Gorjanc

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Revija pevskih zborov Goriške, zadnji vikend v januarju Teden kulture v Desklah, februar Muzikfest – mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, okoli 15. septembra

45


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno prosvetno društvo Planika Vojsko Po do sedaj znanih podatkih segajo začetki kulturniškega dela na Vojskarski planoti v prvo desetletje 20. stoletja. Na pobudo takratnega vojskarskega duhovnika Janeza Gnjezda so dekleta v okviru tedanje »Marijine družbe« pripravljala gledališka dela z nabožno vsebino. Za razvoj kulturniškega delovanja je pomemben datum 8. december 1925, ko je bilo na Vojskem ustanovljeno Napredno kulturno društvo Planinca. Pobudnika za ustanovitev sta bila Lado Božič in vojskarska učiteljica Leopoldina Kos. V okviru društva je deloval tudi pevski zbor, ki ga je sprva vodil Tone Hvala, učitelj iz Kanomlje, nato pa domačin Janez Rijavec. Društvo je delovalo le dobro leto, nato pa je zaradi vse močnejše raznarodovalne politike fašistične Italije moralo v ilegalo. V času druge svetovne vojne so se na Vojskem zadrževale številne partizanske enote. Partizanski mitingi, ki so se dogajali po planoti, niso bili le politična srečevanja, temveč tudi možnost, da so mladi Vojskarji s svojimi recitacijami pokazali, da ostajajo zvesti svojemu jeziku in narodu. Po koncu 2. svetovne vojne je kulturna dejavnost znova zaživela.

KUD Planika Vojsko H

Vojsko 16 5280 Idrija

*

ivan.sinkovec@t-2.net

'

031 249 258 Ivan Šinkovec

24. decembra 1945 je kulturno društvo dobilo novo ime: Prosvetno društvo Ludvik Kristan – po prvem padlem partizanu z Vojskega. Člani društva so pripravljali gledališka dela, proslave in pevske nastope. V kasnejših letih so kulturno dejavnost v kraju usmerjali predvsem učitelji, ki so poučevali na OŠ Vojsko. L. 1976 se je društvo preimenovalo v Kulturno prosvetno društvo Planika Vojsko. Ob pomoči učitelja iz Idrije Emila Miklavčiča so v letu 1982 na oder postavili Linhartovo »Županovo Micko«. Ta je kar celo desetletje veljala za zadnjo predstavo, ki jo je pripravilo vojskarsko kulturno društvo. Vzrok temu je bil odseljevanje mlajšega prebivalstva s planote. Člani kulturnega društva so odslej sodelovali le še ob proslavah 46


NVO na območju LAS za razvoj in drugih prireditvah v kraju. Po osamosvojitvi Slovenije so se tudi na Vojskem postopno ustvarili pogoji za ponovno oživitev kulturne dejavnosti. Dejavna je predvsem gledališka skupina KPD Planika. Delo režiserke opravlja domačinka Irena Hvala, ki je hkrati avtorica nekaterih del, ki so jih v zadnjih letih odigrali domači gledališčniki. Tako lahko spremljamo vrsto različnih prireditev in gledaliških predstav, ki uspešno predstavljajo del življenjskega utripa vojskarskega človeka. Kulturno prosvetno

društvo Planika je leta 1998 za svoje delo prejelo nagrado občine Idrija. Društvo ima okoli 25 aktivnih članov, od katerih so nekateri še osnovnošolci, nekateri pa že upokojenci. Zadnja leta je Kulturno prosvetno društvo Planika Vojsko med drugim organizator vsakoletnega ciklusa dogodkov s skupnim naslovom VOJSKO SKOZI ČAS, ki obravnava različne teme iz nekdanjega in današnjega življenja na Vojskarski planoti.

Foto: Arhiv KUD Planika Vojsko

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Gledališka predstava - premiera, nedelja po 25. juliju (Jakobova nedelja) Pri nas je pesem doma, druga nedelja v septembru Vojsko skozi čas, datum dogodka zaradi vsebinske in izvedbene raznolikosti dogodka ni vnaprej določen 47


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno pustno društvo Grapa KPD Grapa

KPD Grapa, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, deluje in pripravlja prireditev Graparski kravneval na podlagi prostovoljnega dela ter osebnih prispevkov članov društva in ostalih zainteresiranih ljudi dobre volje v Idriji, ki se v pustnem času radi poveselijo in ki se vključijo v organizacijo in pripravo prireditve. In teh v preteklih letih ni bilo malo, saj je bilo v nekatere prireditve vključenih preko 110 ljudi. Glavni cilj društva je organizacija pustne prireditve v Idriji ter oživitev pustnega dogajanja na idrijskih ulicah, poleg tega pa se društvo vključuje tudi kot soorganizator drugih projektov. KPD Grapa priredi prireditev Kravneval na pustno soboto in jo ponovi na pustni torek popoldne v središču Idrije. V zadnjih letih se je društvo predstavljalo tudi izven lokalnega okolja, in sicer na pustnem

H

p.p. 148 5280 Idrija

* :

info@kpdg-drustvo.si www.kpdg-drustvo.si

'

031 744 505 Marko Pišlar

karnevalu v Cerknici. Leta 1999 je društvo za prispevek pri ohranjanju pustnega izročila, promocijo in skrb za razgibano družabno življenje Idrijčanov prejelo nagrado Občine Idrija. Kravneval je nekakšna ljudska igra, katere glavni namen je zabava. Vsaka sodelujoča maškara ima določeno vlogo. Čeprav dobi

48


NVO na območju LAS za razvoj

TRADICIONALNA PRIREDITEV

Graparski karneval, pustna sobota in pustni torek

gledalec vtis, da dogajanje poteka spontano, je scenarij pripravljen vnaprej. Graparji v pustnem času ne koledujejo, niti ne uprizorijo pokopa pusta. So tisti glas ljudstva, ki ga je med letom moč slišati za gostilniškimi šanki, v pustnem času pa mu je dana možnost, da postane javen, in mu tega nihče ne zameri. Člani KPD Grapa poskrbijo, da politični in drugi javni dogodki čez celo leto ne ostanejo zapisani le na papirju, temveč jih ob pustu v živo uprizorijo. Vključevanje idrijskega govora, idrijskih simbolov, mestnih posebnežev pa ima izobraževalno funkcijo za mlajše generacije, in tako prispeva k ohranjanju zgodovinskega izročila. Obiskovalci pustne prireditve so vedno deležni tudi brezplačnih pustnih dobrot in tekočega okrepčila. Foto: Arhiv KPD Grapa

49


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno umetniško društvo KRN Drežnica

KUD KRN DREŽNICA Kulturno umetniško društvo KRN Drežnica je prostovoljno združenje krajanov, ki se trudijo za oživljanje in ohranjanje kulturne dediščine, predvsem ljudske umetnosti in starih običajev, predstavljanje leteh širši javnosti, vzpodbujanje in širjenje raziskovanja na kulturnem področju ter skrb za pestro kulturno dogajanje. KUD KRN je nastal spomladi leta 2003, vendar so bili njegovi člani že prej nosilci dogajanja na prej omenjenih področjih delovanja društva. Redno sodelujejo tudi pri organizaciji raznih kulturnih prireditev in strokovnih izobraževanj. Poleg redne dejavnosti je v ospredju nekaj projektov. Prvi je bil izdaja in založba knjige v nakladi 1000 izvodov o domačem kraju z naslovom »Cin, cin, cin

H

Koseč 7 5222 Kobarid

* :

info@turizem-kranjc.si http://kudkrn. awardspace.com/ index.htm

'

041 594 526 Vinko Kranjc

Drežnica«. Najpomembnejši projekt pa je večdnevna tradicionalna delavnica »Lepota v lesu in kamnu«, ki se odvija že od leta 2002. V času delavnice so organizirane različne aktivnosti, ki popestrijo celodnevno dogajanje (obujanje domačih obrti, posveti z mentorji, nastopi raznih

Foto: Jernej Humar 50


NVO na območju LAS za razvoj

TRADICIONALNA PRIREDITEV

Ustvarjalna delavnica »LEPOTA V LESU IN KAMNU«, maj

kulturnih skupin, diaprojekcije …). Ob poti iz Drežnice do Koseča, ki je bila v prvi svetovni vojni poimenovana kot »Via Exilles«, danes pa jo imenujemo Pot miru, prijateljstva in ustvarjalnosti, ustvarjajo umetniki iz Slovenije in tujine skulpture iz lesa, kamna in ostalin iz prve svetovne vojne. Umetniki, ki se jih je do sedaj zvrstilo že kar nekaj (Peter Jovanovič, Marko Drpić, Zdravko Tomazini, Branko Drekonja, Vasja Kavčič, Gorazd Prinčič, Tomaž Zarifa, Marjan Vodnik, Stanka Golob ...), pustijo najlepše izdelke na tej formi vivi kot pomnik prijateljstva, sodelovanja in človekove vztrajnosti ter njegove želje po odkrivanju drobcev lepega, dobrega in plemenitega. V letu 2010 je izdana tudi zloženka, na kateri so prikazane nastale skulpture.

Obe levo in desno zgoraj Foto: Vasja Kavčič

Foto: Marijan Lazar 51


NVO na območju LAS za razvoj

Kulturno umetniško društvo za ohranjanje starih navad in običajev Zarja Zakriž

KUD Zarja Zakriž H

Zakriž 16a 5282 Cerkno

* :

kud.zarja.zakriz@ gmail.com www.zakriz.net

'

041 201 931 Darjan Koder

delovalo do oktobra 1927. Nekoč, ko so člani društva prenašali knjige iz Ljubljane, darovane od ljubljanske Matice, so jih italijanski stražniki ustrahovali, pretepali s kopitom, jim odvzeli knjige, ki so jih potem delili mimoidočim. Oktobra 1927 je prispel dekret od prefekture z ukazom, da se mora društvo takoj razpustiti in uničiti vso lastnino. Z žalostjo so gledali člani razpad svojega, pred nekaj leti ustanovljenega društva. Nastop otrok ob materinskem dnevu.

Prosvetno delo na vasi se je pričelo z ustanovitvijo prosvetnega društva »Zarja« 29. januarja 1922. Društvo je štelo približno 45 članov (od tega 20 članic). Kulturno delo se je širilo preko čitalnice, knjižnice in kulturnih prireditev. Kakor navaja časopis »Naš čolnič« iz leta 1925 v številki 5, je bil med člani zelo aktiven štiriindvajsetletni Ivan Purgar, ki je v glavnem vodil vse delo. Na vasi je bilo tudi več dobrih pevcev. Knjižnica je štela nekaj sto knjig, ki so vedno krožile, to dokazuje, kakšno je bilo veselje do branja med vaščani. Imeli pa so tudi veliko časopisov. Odborniki so se redno udeleževali sestankov Prosvetne zveze v Gorici. Prirejali so razne kmetijske in mlekarske tečaje. Niso zaostajali, pridno in vztrajno so sledili svetovnemu napredku. Veliko so se zanimali za kulturne prireditve, ki so jih prirejali, kadar jim je čas dopuščal. Že v prvem letu so si priskrbeli oder, kulise in potrebnejše reči. Uprizorili so: V Ljubljano jo dajmo, Ženin Jakob, Tihotapec, Domen, Trije ptički, Čašica kave, Ne kliči vraga, Boj za doto, Čevljar in še druge igre. Prva javna prireditev se je vršila 14. januarja 1923 z zelo dobrim uspehom. Društvo Zarja je vztrajno

52


NVO na območju LAS za razvoj Knjige in društveno opremo so razdelili med družine. Ukinilo se je prosvetno delo, a ostala je zavest slovenske narodnosti. Tajno so krožile slovenske knjige ter vzbujale ljubezen do slovenske besede in matere domovine. Javno kulturno delo je bilo med italijansko okupacijo prekinjeno več let po razpustitvi prosvetnega društva. Oživelo je ponovno med osvobodilno vojno. Partizani so večkrat uprizorili kakšno igro, deklamacijo in petje. Po približno 75 letih je bil decembra 2002 ponovno sklican ustanovni občni zbor z namenom oživitve društva. Tako je nastalo sedanje Kulturno umetniško društvo za ohranjanje starih navad in običajev Zarja Zakriž. Prvi predsednik društva do leta 2008 je bil Joško Klavžar. Med ponovnim oživljanjem je bil eden od glavnih akterjev, da je društvo ponovno začelo delovati. Na začetku je imelo društvo 27 članov. Velika zahvala za tako uspešno delovanje društva gre vsem požrtvovalnim članom in še posebej Doroteji Prezelj in Reziki Rejc. Delovanje društva je usmerjeno v ohranjanje starih navad in običajev, to pa dosega s pripravo dramskih iger, kulturnih prireditev, organizacijo delavnic itd. Najvažnejši cilj članov društva je, da se znotraj njega družijo in zabavajo.

Zgoraj Jejdaw somn, v sredini Dramska igra, spodaj Pestrna. Foto: Darjan Koder 53

TRADICIONALNA PRIREDITEV “Jejdaw somn”, četrta nedelja v oktobru


NVO na območju LAS za razvoj

Moto klub “Soča”

Moto klub ‘’SOČA’’ je bil ustanovljen leta 2006 z idejo ustanoviti moto klub, katerega glavni cilj je zbrati posoške in ostale motoriste v eno skupnost, ki se bo družila na raznih srečanjih, izletih in podobno, da bo skrbela za varnost in preventivo v cestnem prometu, poučevala mlade voznike motoriste o nevarnostih in pasteh na cesti, ter ustanoviti vzajemno člansko pomoč. Članstvo v klubu se giblje med 130 in 170 rednih in podpornih članov, ki se zbirajo na raznih srečanjih, izletih in dnevih varne vožnje ter varovanjih kolesarskih dirk. Imajo tudi pet častnih članov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z avto moto športom. Članstvo je pokazatelj, da je njihovo delo uspešno, saj si klub prizadeva vzpostaviti večjo varnost motoristov in ostalih udeležencev

H

Volče 25 5220 Tolmin

* :

lebanboris2@gmail.com

'

041 231 968 Boris Leban

www.mk-soca.com

v cestnem prometu in tudi dvig ekološke zavesti motoristov; promovira, ščiti in ohranja motoristično kulturo in šport, prenaša izkušnje in znanje na mlajše motoriste ter organizira potovanja z motorji in prireja srečanja ter ekskurzije z namenom ogleda

Skupinska slika pred odhodom na Mali Lošinj 54


NVO na območju LAS za razvoj različnih kulturnih znamenitosti in motorističnih novosti. Njihov moto je tudi sodelovanje in združevanje z drugimi društvi, saj sodelujejo z mnogimi motorističnimi, kulturnimi, turističnimi društvi, pa tudi s

svetom za preventivo, policijo, krajevnimi skupnostmi, z občino itd. V svoje društvo vabijo vse, ki jih vsaj malo zanima motoristični svet, to so lahko motoristi, sopotniki, ljubitelji motociklov in mopedov ter starodobnikov, in vse tiste, ki si želijo dvigniti raven prometne kulture v Sloveniji in nasploh, ter s tem izboljšati varnost na naših cestah.

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Otvoritev sezone, dan varne vožnje, Čerinov memorial, prvomajsko srečanje z izletom, prvomajska budnica, varovanje kolesarske dirke, moto zbor, zaključek sezone, od marca do oktobra

Levo zgoraj Inštruktor varne vožnje AMZS Vojko Safran podaja navodila, levo v sredini Na Malem Lošinju, levo spodaj Na poligonu desno Uvajanje mladih v motorizem. Foto: Aleš Mulič

55


NVO na območju LAS za razvoj

Planinsko društvo Tolmin PD Tolmin Trg maršala Tita 16A 5220 Tolmin

* :

pdtolmin@gmail.com www.pdtolmin.si

'

05 38 83 211 vsak četrtek od 17. do 19. ure

Podmladek PD Tolmin

Planinsko društvo Tolmin je kot dedič Soške podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena davnega leta 1896, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje približno 700 članov, ki se ukvarjajo s planinstvom, z alpinizmom, s plezanjem v različnih okoljih, z raziskovanjem podzemnega sveta, s turnim smučanjem, turnim kolesarjenjem, z varovanjem gorske narave, s preventivo in z gorskim reševanjem. Društvo deluje v javnem interesu in uresničuje tudi humanitarno poslanstvo na različnih področjih svoje dejavnosti. Društvo upravlja tudi kočo na planini Razor (spodnja fotografija), ki leži na nadmorski višini 1315 metrov ob vznožju TolminskoBohinjskih gora in je odprta v

H

letni sezoni od 20. junija do 20. septembra, izven sezone pa ob novoletnih in prvomajskih praznikih, v primeru lepega vremena po sezoni pa tudi ob vikendih do konca meseca oktobra. V koči se vam bodo oglasili na telefonski številki 051 632 720. Za izvajanje vseh naštetih dejavnosti je delo v društvu porazdeljeno na posamezne odseke in sekcije. 56


NVO na območju LAS za razvoj Dosedanjim sedmim, to so: gospodarski odsek, vodniški odsek, mladinski odsek, markacijski odsek, Soški alpinistični odsek, jamarska sekcija in Postaja Tolmin Gorske reševalne zveze, sta se v zadnjem letu pridružila tudi varuha narave. Osnovna dejavnost društva so seveda pohodi in ture, enodnevni pa tudi dvodnevni, enkrat letno tudi daljši oziroma v tujino, že tradicionalno pa društvo organizira vsakoletno srečanje planincev na planini Sleme pod Rdečim robom v

mesecu maju in v juliju pri koči na planini Razor. Društvo ima svoje pisarniške prostore v Tolminu. Ob uradnih urah tam člani lahko poravnajo članarino in dobijo tudi vse potrebne informacije glede pohodov in planinskih tur. Seveda pa je pisarna za razne informacije dosegljiva tudi po telefonu. V letu 2000 je luč zagledala prva številka društvenega glasila Krpelj. Ime je dobilo po ilegalnem planinskem klubu Krpelj, 57

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Srečanje planincev na planini Sleme pod Rdečim robom, maj Srečanje planincev pri koči na planini Razor, julij ustanovljenem leta 1924. Glasilo izhaja enkrat ali dvakrat letno in je namenjeno seznanjanju članov pa tudi drugih o delu in sploh dogajanju v društvu, posega pa tudi v dogodke iz preteklosti.

Zgoraj od leve proti desni Jamarska sekcija, Soški alpinistični odsek, Markacisti v akciji, desno Društven izlet v Visoke Tatre 2009. Foto: Arhiv PD Tolmin


NVO na območju LAS za razvoj

Plesni klub Idrija Plesni klub Idrija je bil ustanovljen leta 2006 z namenom obogatiti kulturno in športno življenje v Idriji ter spodbuditi plesno dejavnost vseh generacij. Od Občine Idrija so dobili v najem prostore nad Mestno knjižnico in čitalnico, ki so jih člani kluba s prostovoljnim delom uredili v prijeten dom za vse, ki si želijo plesne sprostitve. Že v prvem letu delovanja so razpisali najrazličnejše plesne programe za otroke od 3. leta dalje, za osnovnošolce, dijake in ostalo mladino ter za odrasle. Odziv je bil presenetljiv. Povezali so se z URŠKO – s plesnim centrom Ljubljana, ki jim je zagotovil odlične trenerje, in delo je

H

Grilčeva 13 5280 Idrija

* :

info@plesniklubidrija.org

'

www.plesniklubidrija.org

041 434 443 Lidija Kleindienst

steklo. Po dveh letih treningov so se člani začeli udeleževati tekmovanj in doseženi rezultati so pokazali, da imajo ogromno nadarjenih otrok in kakovostne trenerje. V tretjem letu delovanja so že posegli po odličnih rezultatih – zmage in vidna mesta

58


NVO na območju LAS za razvoj na državnih prvenstvih ter drugo, tretje, četrto, šesto mesto na evropskih in svetovnih prvenstvih v hip hopu in street show dancu. Vsi ti uspehi so seveda spodbudili še večji vpis v njihove programe. Foto: Arhiv Plesnega kluba Idrija

59

Kljub temu pa pri delu kluba ne gre le za odmevne tekmovalne uspehe. Plesalci Plesnega kluba Idrija so močno prisotni tudi na raznih kulturnih in športnih prireditvah v Idriji in izven nje. Plesni klub Idrija pripravi vsako leto vsaj dve odmevni samostojni prireditvi – plesno produkcijo v mesecu decembru in veliko plesno prireditev IDRIJA PLEŠE v sredini meseca maja. Prav slednja s kakovostnim in pestrim programom privabi vsako leto več gledalcev, ljubiteljev plesa. Letos so odlično celovečerno prireditev v aprilu pripravile plesalke skupine za orientalski ples. Nedvomno je Plesni klub Idrija s svojimi programi zapolnil vrzel v ponudbi športnega udejstvovanja v občini, saj se vsako leto vanje vključi preko 200 otrok in odraslih. Pri tem ne gre pozabiti, kako pomembno je aktivno preživljanje prostega časa za zdravje in osebnostni razvoj pri otrocih in mladih, ki nas navdušujejo z odličnim plesnim znanjem, pa tudi za oblikovanje pozitivne samopodobe. Plesni klub Idrija sprejema pod svojo streho vse, ki jim glasba, gibanje, ples prinašajo sprostitev, zabavo, druženje in še kaj.


NVO na območju LAS za razvoj

Popotno rekreativno društvo Poprek Popotno društvo POPREK H

Rutarjeva ulica 13 5220 Tolmin

* :

poprek@gmail.com www.poprek.org

'

041 906 626 Lojze Beguš

Popotno društvo POPREK je maloštevilčno društvo, ki se ukvarja s popotnimi projekti, filmom, humanitarno dejavnostjo in z zeliščarstvom.

60


NVO na območju LAS za razvoj

Fotografije so nastale v okviru projektov Africatmin - humanitarno popotniški projekt in Asiatmin - padalski projekt. Foto: Tadej Beguš 61


NVO na območju LAS za razvoj

Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja Trebuša

PGD Dolenja Trebuša PGD Dolenja Trebuša je bilo ustanovljeno leta 1980 v prostorih stare šole pri Rijavcu. Ob skromnih začetkih, ko je ustanovitelja gnala predvsem potreba in želja po samo organiziranosti, da bi lahko ob požarih in drugih elementarnih nesrečah pomagali ljudem v stiski in reševali premoženje, pa do danes, je društvo doseglo ogromen napredek. PGD Dolenja Trebuša preventivno in operativno pokriva območje KS Dolenja Trebuša – Stopnik in KS Gorenja Trebuša na površini 54km2, ki je demografsko ogrožena. To, kar nudi sicer lepa in slikovita narava, mora na območju Dolenje in Gorenje Trebuše ter Stopnika s svojo iznajdljivostjo na področju infrastrukture nadomestiti človek. Društvo se izpopolnjuje kadrovsko in materialno s pomočjo GZ Tolmin, donatorjev, prostovoljstva in veliko prostovoljnega dela. Za uspešno opravljanje preventivnega in operativnega dela so neprecenljivega pomena strokovni in požrtvovalni kadri. Na tem področju so se stalno vključevali v izobraževalne programe GZ Tolmin tako za strokovne nazive kot tudi pri pridobivanju specialnih znanj in

H

Dolenja Trebuša 70H 5283 Slap ob Idrijci

* :

pgd.trebusa@gmail.com

'

www.pgd.dolenjatrebusa.si 05 380 16 52 041 390 729 Zoran Černilogar

62


NVO na območju LAS za razvoj taktičnih izkušenj. Usposobljeni in vedno bolj opremljeni s sodobno zaščitno opremo so uspešno sodelovali pri gašenju požarov in odstranjevanju posledic naravnih nesreč na območju društva, Krasa, na kobariškem Stolu, na Bovškem, v Logu pod Mangartom, Železnikih

… Sodelovali so tudi na različnih gasilskih tekmovanjih članov, mladincev in pionirjev. PGD Dolenja Trebuša šteje 136 članov. Od tega je 26 članov mladincev, 19 članov pripravnikov, 5 podpornih članov, 1 častni član, 10 veteranov ter 75 prostovoljnih gasilcev. Od tega je 6 članov, ki so rezerve, ter 34 operativnih članov društva. Usposobljenost članstva in mladine ob dobrem sodelovanju s krajem je trajna garancija za nadaljnje uspešno izvajanje njihovega poslanstva.

Foto: Matjaž Rejc 63


NVO na območju LAS za razvoj

Prosvetno društvo “Justin Kogoj” Dolenja Trebuša

Korenine ljubiteljske kulture v Dolenji Trebuši segajo v leto 1912, ko je bilo ustanovljeno bralno društvo Vodnica. Na začetku so bile dejavnosti društva: čitalništvo, uprizarjanje gledaliških iger, petje ter organiziranje kulturno družabnih srečanj. Prisotno je bilo tudi godčevstvo. Po II. svetovni vojni se je kulturno društvo preimenovalo v Prosvetno društvo »Justin Kogoj«, kakor se imenuje tudi danes. V društvu so danes aktivne štiri sekcije: moški pevski zbor, ženski pevski zbor, mešani pevski zbor in folklorna skupina. Do pred kratkim je delovala tudi dramska sekcija in nekaj časa kvartet ljudskih godcev pod imenom Deseti brat.

H

Dolenja Trebuša 70 5283 Slap ob Idrijci

'

05 380 50 26 031 703 516 Lucijan Pirih

Letno organizirajo več prireditev. Tradicionalna je prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer nastopajo z vsemi zbori in s folklorno skupino. Na prireditvi so vedno prisotni tudi otroci iz podružnične šole, v goste pa povabijo še kakšen pevski zbor iz okoliških društev. Organizirajo tudi vse koncerte ob obletnicah zborov ter folklorne skupine. Tako so imeli pred kratkim koncert ob 50-letnem delovanju moškega pevskega zbora, koncert ob 30-letnici ženskega pevskega zbora ter praznik ob 15-letnici folklorne skupine. Začeli pa so že s pripravami na proslavo ob 100-letnici društva, ki bo leta 2012. Ob vseh proslavah in koncertih gostijo v domači dvorani tudi več tujih gledaliških skupin. Kot skrbniki kulturnega doma in vseh pripadajočih prostorov pomagajo na vseh ostalih prireditvah, veselicah, plesih ter družabnih dogodkih v kraju. 64


NVO na območju LAS za razvoj

Mešani pevski zbor »Justin Kogoj« je sestavljen iz pevcev in pevk moškega in ženskega zbora. Zborovsko petje v mešanem sestavu ima v Dolenji Trebuši najdaljšo tradicijo, saj je bil takšen pevski zbor prvi v društvu (med obema vojnama), in so ga sestavljali pevci cerkvenega pevskega zbora in tudi drugi ljubitelji petja. Mešani sestav žal ne deluje neprekinjeno, ker pa je delo v takem sestavu zelo zanimivo in nikoli ne manjka dobre volje ter družabnosti na vajah in nastopih, se trudijo ohranjati delovanje zbora, ki ga vodi Matej Kavčič.

TRADICIONALNA PRIREDITEV

Slovenski kulturni praznik, februar 65

Folklorna skupina »Justin Kogoj« je najmlajša sekcija društva, zato pa tudi najbolj živahna. Ustanovljena je bila leta 1995 kot sestav ljudskih pevk in ljudskih godcev. Leta 1997 so se skupini pridružili tudi fantje. Živahnost folklorne sekcije spodbuja mladost članov in pogoste menjave. Danes v skupin pleše deset parov ob spremljavi ljudskih godcev. Na nastopih se predstavljajo s štajerskimi, z gorenjskimi in s primorskimi plesi. V CerkljanskoIdrijski regiji so edina folklorna skupina, zato raziskujejo gradivo za ohranjanje ljudskih plesov, melodij, pesmi in običajev predvsem s tega območja. Za potrebe delovanja so za vse člane sešili trebuške noše, ki so prvič zaživele leta 2001, ko so ob petju, ljudski glasbi, plesih in običajih celovito prikazali del ljudskega izročila območja. Mentor skupine je Lucijan Pirih.

Foto: Arhiv PD “Justin Kogoj” Dolenja Trebuša

Moški pevski zbor »Justin Kogoj« deluje neprekinjeno od leta 1954 vse do danes. V zboru prepeva 18 pevcev, zborovodja pa je Matej Kavčič. Ženski pevski zbor »Justin Kogoj« deluje od leta 1978. Danes v zboru prepeva 17 pevk, zbor pa vodi Slavica Zanin.


NVO na območju LAS za razvoj

Prosvetno društvo “Soča” Kanal PD “SOČA” Kanal

PD »SOČA« Kanal je društvo, ki ima za sabo eno najdaljših obdobij neprekinjenega delovanja v Sloveniji, saj je bilo ustanovljeno v Kanalu davnega leta 1867, tj. v obdobju prebujanja narodnostnega gibanja v takratni Avstro-Ogrski. Člani društva so takrat prirejali znane večere v čitalnici, imenovane »besede«, in druženja, na katerih so bili izpostavljeni predvsem nastopi z narodnobuditeljsko vsebino. Čitalnica je tako uspešno delovala v Kanalu do prve svetovne vojne, ko so nekateri njeni vidni člani odšli na bojišča in je bilo njeno delo okrnjeno. Vendar je čitalnica delovala naprej, vse do najhujšega obdobja fašizma, ko so italijanske

Letna produkcija plesne sekcije ‘Dih Orienta’

H

Pionirska 8 5213 Kanal

*

tic.kanal@siol.net

'

milica.zimic@gmail.com

051 636 930 Milica Zimic

oblasti z dekretom prepovedale delovanje takih društev, vendar so člani kljub temu ves knjižni fond tedanje čitalnice poskrili v svojih privatnih prostorih. Do pričetka druge svetovne vojne so nato člani društva delovali bolj ilegalno in se dobivali po različnih prostorih v Kanalu. Delo čitalnice je dobilo večji zagon po koncu druge svetovne vojne, ko se je tudi preimenovalo v Prosvetno društvo »Soča« Kanal. Od druge svetovne vojne dalje deluje društvo organizacijsko po sekcijah, v katerih se združujejo ljudje iz Kanala in okolice z različnimi interesi. Tako ima društvo trenutno sedem sekcij, ki bi lahko organizacijsko delovale vsaka kot posebno društvo, vendar so z dolgoletnim zglednim organizacijskim delom kot neprofitna organizacija pridobili veliko izkušenj in raje ohranili sistem dela pod enim patronatom. 66


NVO na območju LAS za razvoj

Letna razstava Kluba keramikov v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu

Nastop Irene Grafenauer na Kogojevih dnevih v Kanalu leta 2008

Sekcije: Knjižnica »Josipa Kocijančiča« Kanal, Moški pevski zbor »Kazimir Nanut« Kanal, Galerija »Rika Debenjaka« Kanal, Mednarodni festival sodobne glasbe »Kogojevi dnevi«, Klub keramikov Kanal, Plesna skupina, Glasbena skupina »UP«. Vsaka izmed sekcij ima svojo popolno ustvarjalno svobodo in jo organizacijsko vodi vodja sekcije, ki je hkrati član izvršnega odbora društva. V vseh sekcijah zadovoljuje svoje interese preko 500 rednih članov društva, ki na svojih področjih v Sloveniji in tujini dosegajo vrhunske dosežke, hkrati pa zadovoljujejo dodatno potrebo po kvalitetnem druženju v domačem okolju. Tak dolgoletni način dela ima v sebi zagotovo tudi določene prednosti, saj je ustvaril dolgoletno tradicijo, ki v marsikaterem bolj petičnem okolju manjka. PD »Soča« Kanal pridobiva za svoje programe sredstva po sistemu projektnega delovanja in nastopa kot samostojni nosilec programov tako na občinskem, republiškem in evropskem nivoju. Društvo prireja številne prireditve samostojno ter v soorganizaciji z drugimi društvi in ustanovami na vseh področjih delovanja v občinskem, primorskem, slovenskem in širšem evropskem ter mednarodnem kulturnem prostoru. V sredini Ciril Zlobec, predsednik sveta Kogojevih dnevov, na Večeru poezije in glasbe. Foto: Toni Dugorepec 67


NVO na območju LAS za razvoj

Ribiška družina Tolmin

Ribiška družina Tolmin, društvo ustanovljeno leta 1947, trenutno v svojih vrstah združuje 430 članov in 40 mladincev iz vse Slovenije pa tudi iz tujine. Ti se v velikem številu zberejo na čistilni akciji pred začetkom ribolovne sezone, vrhunec druženja pa predstavlja družabno in tekmovalno srečanje ob otvoritvi sezone 1. aprila. Dejavnost Ribiške družine Tolmin je predvsem naravovarstvena, saj skrbi za zaščito in pospeševanje avtohtonih ribjih vrst. Vzreja teh poteka v dveh ribogojnih obratih – vališču Modrej in ribogojnici na Tolminki. Z namenom ohranjanja biodiverzitete že vrsto let uspešno izvaja projekta repopulacije soške postrvi in soškega lipana, ki pritegujeta mednarodno pozornost. Pred sto in več leti je v vodah Soče in pritokov živela od postrvjih vrst samo soška postrv. Ta je omejena poleg Posočja še na severno Italijo in je tako ena izmed postrvjih vrst z najmanjšo razširjenostjo, in tako tudi zelo ogrožena. Po drugi strani pa je to največja evropska postrvja vrsta, saj doseže neverjetno težo

H

Trg 1. maja 7 5220 Tolmin

*

info@ribiska-druzinatolmin.si www.ribiska-druzinatolmin.si

: '

05 381 17 10 Lucijan Rejec Anka Zuza

do preko 25 kg in dolžino nad 1,2 metra. Leta 1906 je bila v Sočo prvič vnešena potočna postrv, ki se jo je zaradi popestritve ribolova nato vlagalo vse do leta 1996. To dejanje pa je postalo skoraj usodno za preživetje soške postrvi. Obe vrsti se namreč med seboj križata

Foto: Michel Roggo 68


NVO na območju LAS za razvoj

Foto:Tatjana Šalej Faletič

in tudi križanci so plodni. Tako se je populacija v desetletjih povsem skrižala in praktično čistih soških postrvi ni bilo več. Genetska analiza, izvršena sredi 90-ih let prejšnjega stoletja, je pokazala, da je v tej postrvji populaciji povprečno samo še 33 % genov soške postrvi. V 80. letih je bilo na pobudo tolminskih ribičev ugotovljeno, da v potoku Zadlaščica še vedno

živijo čiste soške postrvi. To je pokazala genetska analiza, ki so jo opravili francoski raziskovalci. V ta odmaknjeni potok se namreč nikoli ni vlagalo potočnih postrvi, slapovi, ki prekinjajo njen tok, pa so preprečili dostop ribam iz Tolminke in Soče. Zadeva je zelo zanimala raziskovalce iz privatnega francoskega inštituta Tour du Valat, in tako se je začelo leta 1993 plodno sodelovanje med njimi in RD Tolmin. Obsežne raziskave soške postrvi tako trajajo že 17 let, RD Tolmin Foto: Michel Roggo 69

pa je začela z vzrejo in vlaganjem genetsko čiste soške postrvi. Poleg tega se tudi z ribolovnim režimom ščiti soško postrv, tako da se je njena številčnost v Soči in pritokih zelo povečala, in lahko rečemo, da je rešena pred izumrtjem. Ribiška družina Tolmin upravlja 140 km ribolovnih voda reke Soče in Idrijce s pritoki ter ponuja svojim gostom najbolj zahtevno obliko ribolova – muharjenje. Ribolovna sezona traja od 1. aprila do 31. oktobra. Večina gostov je tujcev, predvsem Francozov, Italijanov, Angležev, Belgijcev, Nizozemcev in Skandinavcev. Navdušeni so nad neokrnjeno naravo, prijaznostjo ljudi, gastronomsko ponudbo, seveda pa jim največji izziv predstavlja ribolov na soško postrv in lipana.

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Ribiško srečanje ob otvoritvi ribiške sezone, 1. april Srečanje mladih ribičev ZRD Primorske, maj in september


NVO na območju LAS za razvoj

Rokodelsko društvo DRIKLC

Rokodelsko društvo DRIKLC Cerkno je bilo ustanovljeno leta 2009 z namenom ohranjanja kulturne dediščine in spodbujanja rokodelstva, ki izhaja iz značilnih domačih obrti preteklosti in odslikuje značilnosti lokalnega okolja ter njegovih prebivalcev.

H

Močnikova ulica 8 5282 Cerkno

*

marko.obid@siol.net

:

www.rokodelci-cerkno.si

'

041 784 441 Marko Obid

je pomembna dejavnost društva organizacija delavnic in prireditev, skozi katere se izobražujejo in predstavljajo svojo ustvarjalnost in izdelke. Najodmevnejša prireditev je vsakoletna razstava članov društva v mesecu decembru in Anin sejem. Potujoča razstava je že odmevna tudi izven lokalnih okvirov občine Cerkno.

Namen delovanja društva je predvsem ohranjanje domače in umetnostne obrti kot pomembnega dela lokalne identitete, ki pospešeno izgublja svoj pomen. Da izdelki ne ostajajo zgolj v delovnih in bivalnih prostorih izdelovalcev, 70


NVO na območju LAS za razvoj Društvo s svojimi izdelki sodeluje tudi na drugih razstavah in prireditvah, kot so »Čar lesa« v Ljubljani, razstava v Idriji in druge. Društvo želi v prihodnosti prispevati k razvoju tovrstne dejavnosti, ki je na Cerkljanskem, z izjemo klekljanih čipk, v razvojnem smislu še nedotaknjeno področje. Z delovanjem članov društva rokodelstvo na novo odkrivajo in spoznavajo tudi mlajše generacije, kar je za njihovo delo največje priznanje.

71

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Razstava članov društva, december Anin sejem

Foto: Arhiv Rokodelskega društva Driklc


NVO na območju LAS za razvoj

Športno društvo AKTIV Gore Dole nad Idrijo

ŠD AKTIV H

Dole 1 5280 Idrija

* :

info@sd-aktiv.com www.sd-aktiv.com Klemen Petrič

Športno društvo AKTIV Gore Dole nad Idrijo je bilo ustanovljeno konec leta 2007. Društvo je prevzelo vse dotedanje naloge športne sekcije Kulturnega društva Jurko Gore nad Idrijo in aktivno skrbi za organizacijo športnih prireditev v Krajevni skupnosti Dole. Poslanstvo društva in hkrati tudi temeljni razlog za njegov obstoj je, da bodo predvsem mladi znali preživljati svoj prosti čas na zdrav

in športen način. Med pomembnimi projekti, ki jih je društvo tekom svojega delovanja izpeljalo, sta zlasti dva. Prvi je vsakoletna organizacija Teka Gore nad Idrijo, ki je uvrščen na koledar pokala Slovenije v gorskih tekih in je do sedaj še vedno štel tudi kot izbirna tekma za sestavo slovenske reprezentance za nastop na svetovnem oz. evropskem prvenstvu. Prireditev vsako leto gosti

72


NVO na območju LAS za razvoj preko 100 najboljših slovenskih gorskih tekačev in tekačic, ki se na krožni progi tipa gor-dol pomerijo v vseh starostnih kategorijah. Drugi veliki društveni projekt je obnova nogometnega igrišča »Star Zewnk«, ki se zadnji dve leti iz malega travnatega igrišča z dvema že dotrajanima goloma postopoma spreminja v pravi, sodobno opremljen športni park z vso potrebno infrastrukturo. Adaptacija igrišča ne bi bila mogoča brez pomoči Občine Idrija, ki je prevzela

investitorstvo v ta za društvo pomemben športni objekt, ter brez finančne spodbude Fundacije za šport RS, ki delno sofinancira obnovo. Seveda člani društva z nesebičnimi prostovoljnimi delovnimi akcijami skrbijo za to, da je strošek obnove čim nižji ter da bodo dela končana kar se da hitro, da bo igrišče čim prej služilo svojemu namenu. Poleg omenjenih dveh glavnih projektov, ki sta za mlado ekipo športnega društva velik izziv, se v društvu trudijo, da čim bolj 73

popestrijo športno dogajanje v domačem kraju. Vsako leto okrog prvega maja organizirajo pohod po poteh in stezah njihove krajevne skupnosti, organizirajo najmanj tri nogometne turnirje letno, člani se aktivno udeležujejo kolesarskih in tekaških tekmovanj, pozimi organizirajo do dva smučarska izleta, kar nekaj parov pa se je pod njihovim okriljem naučilo prvih plesnih korakov. Vedno pa sledijo svojemu osnovnemu motu »AKTIVNO NAPREJ!«

Foto: Arhiv ŠD Aktiv Gore Dole nad Idrijo

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Tek Gore nad Idrijo, junij ali avgust – odvisno od koledarja pokala Slovenije v gorskih tekih Prvomajski turnir trojk v malem nogometu, 1. maj Nogometni turnir »Star Zewnk«, poletni meseci Tradicionalni turnir generacij, jesenski meseci Pohod okoli vasi Dole, okrog 1. maja


NVO na območju LAS za razvoj

Športno-kulturno-turistično društvo Avče

ŠKTD Avče

Športno-kulturno-turistično društvo Avče je bilo ustanovljeno leta 2004 na pobudo fantov, ki so pripravljali progo za spust z gorskimi kolesi (downhill). Društvo skrbi za udejstvovanje na področju športa, kulture in turizma. Sprva je bilo ustanovljeno zgolj v podporo tekmovalcem iz kraja, vendar danes še zdaleč ni več tako. Tekma v Avčah postaja iz leta v leto odmevnejša, zato so se v društvu odločili, da vsem, ki se želijo ukvarjati s tem športom, omogočijo, da se včlanijo v društvo

H

Avče 26 5213 Kanal

* :

vojko.jakopic@yahoo.com

'

041 720 016 Vojko Jakopič

www.avce.si

in tudi nastopijo v okviru društva. Tako za društvo poleg domačinov tekmujejo tudi fantje in eno dekle iz Kanala, Deskel, Brd, Nove Gorice in Tolmina. Proga v Avčah je ena izmed atraktivnejših v Sloveniji, hvalijo jo

74


NVO na območju LAS za razvoj tudi tuji tekmovalci. Dolga je 2150 m, višinska razlika znaša 420 m, rekord proge je dosegel Nejc Rutar in znaša 03:20:67. Poleg že tradicionalne tekme v spustu z gorskimi kolesi je ŠKTD Avče leta 2008 obeležilo tudi stoletnico padca meteorita v bližino vasi Avče. Gre za prvi meteorit, ki je padel na slovenska tla, zato se je ta dogodek še posebej vtisnil v spomin. Meteorit hranijo v naravoslovnem muzeju na Dunaju, na mestu padca pa si je mogoče ogledati manjše obeležje. Celotna pot iz Avč do kraja padca meteorita je označena s tablami.

TRADICIONALNA PRIREDITEV

Foto: Arhiv ŠKTD Avče

Downhill Avče, zadnji teden v aprilu

75


NVO na območju LAS za razvoj

Tekaško smučarski klub Idrija

TSK Idrija Tekaško smučarski klub Idrija je bil ustanovljen leta 2000 na pobudo nekaterih ljubiteljev teka iz idrijske občine. Danes klub šteje več kot 150 članov. Področja delovanja kluba so smučarski tek in pohodništvo, tek in gorsko kolesarjenje, rolkanje in rolanje ter nordijska hoja. TSK Idrija je na Vojskarski planoti, ki leži na nadmorski višini 10001200 m, do danes uredil Tekaško smučarski center Vojsko, ki ima urejene proge v dolžini 2,5 km, 5 km, 7,5 km in 12 km. V centru so zgradili večnamenski klubski objekt ter v letu 2009 kupili nov teptalec snega. V centru imajo izposojevalnico tekaške opreme in lastno šolo

H

Ulica zmage 30 p.p. 138 5280 Idrija

*

bogdan.rupnik@tskidrija.si www.tsk-idrija.si

: '

031 703 517 Bogdan Rupnik

teka na smučeh, kjer deluje deset usposobljenih učiteljev s potrjeno licenco in deset sodnikov. TSK Idrija je v zadnjih dveh letih izvedel obširno obnovo tekaških prog. S tem so uredili stadion oz. startno-ciljni prostor, zgradili parkirišče za okoli 200 osebnih vozil, vse proge razširili na 6 m širine, in s tem izpolnili pogoje za izvedbo

76


NVO na območju LAS za razvoj tekmovanj najvišjega nivoja, ter zgradili plato za postavitev pomožnega objekta za obiskovalce ob množičnih prireditvah. V TSK Idrija se zavedajo, da so naravne danosti Vojskarske planote enkratne za razvoj turistične destinacije, ki naj bi se v prihodnosti nadaljevala skozi Trnovski gozd, mimo Predmeje do Lokvi. Zaradi nadaljnjega razvoja TSC Vojsko in kluba samega so si v klubu zastavili realizacijo naslednjih ciljev: - V sklopu urejanja športnega parka v Mejci v Idriji so bili pred časom pobudniki ureditve krožne večnamenske steze. V ta namen so že bila rezervirana določena sredstva v proračunu za urejanje prostorskega akta za področje Mejce. - Na TSC Vojsko oz. v celi občini je potrebno urediti celostno podobo označevanja športno-rekreativne infrastrukture. - V TSK Idrija še vedno verjamejo v možnost realizacije povezave Vojskarske planote z Lokvami v

sklopu izdelave celostnega projekta razvoja turizma na tem delu Severne Primorske, točneje obrobju Trnovskega gozda. Tudi regionalni razvojni program Severne Primorske regije za obdobje 2007-2013 daje te možnosti. - Še naprej bodo organizirali prireditve: Memorialni tek Andreja Erjavca, SLOvenSKI maraton in pokal Slovenije, Vzpon v kolesarjenju in teku na Hleviško planino, Zimski pohod po Trnovskem gozdu.

Dosedanje delo in rezultati kažejo, da so v TSK Idrija tudi v bodoče pripravljeni vztrajati na poti izboljšanja turistične in športnorekreativne ponudbe občine Idrija in celotne Severne Primorske.

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Foto: Arhiv TSK Idrija 77

Memorialni tek Andreja Erjavca, SLOvenSKI maraton in tekma za pokal Slovenije, februar Vzpon na Hleviško planino, zadnja sobota v septembru Pohod po Trnovskem gozdu, februar-marec Gorsko kolesarjenje, maj-oktober


NVO na območju LAS za razvoj

Turistična zveza Gornjega Posočja TZGP

Turistična zveza Gornjega Posočja deluje od leta 1990. Nastala je iz potrebe po povezanem in ciljno usmerjenem delovanju na področju razvoja turizma in turistične promocije. Članstvo

H

Tumov drevored 4 p.p. 67 5220 Tolmin

* :

tzgp.info@gmail.com http://www.dolinasoce.com/tzgp.html

'

051 352 357 Barbara Jesenšek

članom nudi strokovno oporo, spodbuja kreativnost in inovativnost, spodbuja prostovoljstvo in razvija enakopravno sodelovanje društev pri načrtovanju in razvoju destinacije, turističnega območja zgornjega Posočja. Spodbuja delovanje turističnih podmladkov in snovanje turističnih projektov mladih, saj brez njih ni bodočega turističnega kadra ne v društvih, ne v turističnih v TZGP je od njene ustanovitve dalje naraščalo. Ob nastanku je zveza štela 22 turističnih in drugih društev, do danes pa je število naraslo na kar 36 članov – društev, ki pokrivajo območje občin Tolmin, Kobarid in Bovec. Deluje kot krovna območna turistična zveza, kot prostovoljno združenje turističnih in drugih društev, povezanih s turizmom. Društvom 78


NVO na območju LAS za razvoj gospodarskih subjektih, ne v zavodih za pospeševanje turizma. TZGP deluje v smeri čim učinkovitejšega razvoja turistične društvene organizacije, za uveljavljanje njenega pomena in vloge ter za družbeno vrednotenje prostovoljnega dela. Zavzema se za vrednote ohranjanja kulturne, naravne in drugih vrst dediščine, njihovo valorizacijo in promocijo, njihovo ustrezno vključevanje v turistično ponudbo in oblikovanje integralnih turističnih proizvodov. Prizadeva si za sodobne in avtentične integralne turistične proizvode, ki naj temeljijo na doživetjih in zgodbah ter za njihovo trajnostno rabo. TZGP skrbi za kakovost društvenih aktivnosti in za strokovnost dela. Zato veliko skrb posveča razvoju človeških virov v turističnih društvenih organizacijah, sodeluje pri izobraževanju in

usposabljanju, ga organizira in koordinira. Zveza je aktivna tudi pri organizaciji različnih dogodkov in prireditev, med drugim tudi pri kulturno-etnoloških prireditvah; tako vsako leto pomaga pri organizaciji in izvedbi EKO praznika v Tolminu, Bukvarne (sejem rabljenih knjig in turistične literature ob svetovnem tednu knjige) ter Sejma domače obrti, starin in ljudskih običajev v Kobaridu. Po dolgoletnem vodenju Mojce Rutar je leta 2009 vodstvo zveze prevzela Mateja Čujec.

Foto: Mihael Uršič 79


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično društvo Bovec TD Bovec Turistično društvo Bovec deluje dobro stoletje. V teh letih je seveda izpeljalo nemalo prireditev in projektov. Trenutno je delovanje TD Bovec omejeno na skrb za lepo urejen Bovec, Plužno in KalKoritnico, sodelovanje z okoliškimi društvi, ohranjanje tradicionalnih prireditev in organizacijo različnih predavanj ter delavnic. Zadnje čase pa si na vso moč prizadeva urediti etnološko tematsko pot, ki bo vsem dala lepši vtis na Bovec. TD Bovec pri organizaciji prireditev in ostalih dogodkov poveže člane in nečlane društva, izkušene in mlade, domačine in turiste. Pri svojem delovanju pa sledi času in se vedno prilagaja okoliščinam ter vedno dobrodošlim novim idejam. Bovški pust –Towkr, vsako leto z izvirnimi idejami na pustno nedeljo poskrbi, da so vsa usta nasmejana. Pustna povorka po sprevodu skozi Bovec predstavi skupinske maske. Župan Towkrju na placu povzame vse dobro in slabo na Bovškem v prejšnjem letu. Po stari tradiciji pa Bovčani Towkrja na pustno sredo – pepelnico – pokopljejo. Tako, kot je Towkr izviren s skupinskimi maskami, tako so Bovčani izvirni z načinom pokopa. Zato je tudi pokop pusta vsakič znova zanimiv.

H

Trg golobarskih žrtev 8 5230 Bovec

* :

tdbovec@gmail.com www.td-bovec.si

'

040 348 160 Metka Belingar

Pred nekaj leti je zaživela za Bovec nova prireditev. Zgodnejše ure je v poletnih mesecih najbolje izkoristiti za pohod v hribe. Za prijeten pohod vsako leto poskrbi Turistično društvo Soča – Lepena s projektom »7 dni 7 poti«. Pohoda željni se tako pridružijo pohodnikom TD Soča – Lepena. Za tiste, ki se bolje počutijo med množico ljudi, je poskrbljeno s pestro ponudbo na najrazličnejših

Foto: Arhiv TD Bovec 80


NVO na območju LAS za razvoj stojnicah, za otroke pa z zabavo in otroškimi delavnicami. V popoldanskem času, ko poletna vročina nekoliko popusti, se pričnejo različni etnološki prikazi. Med njimi je zelo zanimiv prikaz »od ovce do izdelka«. V večernih urah pa je poskrbljeno za zabavo in ples ob živi glasbi. Na Čomparsko noč je osrednja prireditev s kulturno-etnološkim programom, ki ob melodijah glasbenih skupin in plesu traja dolgo v noč. Naslednji dan pa se lahko mirno sprehodite med zanimivimi stojnicami s starimi predmeti. Obiskovalci prireditve lahko intenzivno doživijo etnologijo Bovca in njegove okolice. Prireditev nudi bogat program na stojnicah, raznoliko kulinarično ponudbo, prikaz rokodelskih spretnosti (sirjenje, striženje ovce, pletenje, prešanje sadja, kovanje …), prikaz Soške fronte, folklore, narečne besede in drugo. Prireditev je namenjena odraslim in otrokom, tujim in slovenskim turistom, ki lahko aktivno sodelujejo pri pohodu, delavnicah in uživajo v

81

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Pustni sprevod in pokop pusta, pustna nedelja in pepelnična sreda Buški dan, najbližja sobota 4. juliju Čomparska noč, najbližja sobota 15. avgustu Hoja po buških stezah, prva sobota v oktobru pristni kulinarični ponudbi (čompa an skuta, čompa an zaseka, buški krafi, frika ...). Prireditev nudi obiskovalcu bogato in nepozabno izkušnjo doživetja bovškega. Škoda bi bilo, če toplih jesenskih dni ne bi izkoristili za pohod v naravo. Eden izmed takšnih pohodov je v Bovcu organiziran vsako prvo soboto v oktobru. Med pohodom, ki ni zahteven, vsak udeleženec obišče postojanke s kulinarično, zgodovinsko in kulturno vsebino. Organizirana je tudi krajša steza z različnimi aktivnostmi, namenjena otrokom. Za lepši končni vtis pohoda pa poskrbi krajše druženje pohodnikov ob domači malici – »čompe an skuta«.


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično društvo Kobarid TD Kobarid TD Kobarid je društvo, ki je bilo registrirano že leta 1976 in v svojih vrstah združuje ljubitelje zgodovine in narave. S skupnimi močmi in skozi programe za društva, ki jih podpira tudi Občina Kobarid, so nastali čudoviti projekti: temelji Kobariškega muzeja in Kobariška zgodovinska pot. Prav slednja velja za turistično najbolj obiskano pot na Kobariškem, saj povezuje največje zgodovinske in naravne znamenitosti (italijansko kostnico, slap Kozjak …). TD Kobarid pa poleg vzdrževanja Kobariške zgodovinske poti vsako leto k tej turistični ponudbi doda nove vsebine. V letu 2010 smo tako otvorili športno plezališče Škratovo skalo v samem Kobaridu, v kratkem pa bo odprta nova pot, ki bo obiskovalce popeljala ob najlepših tolmunih

H

Gregorčičeva 10 5222 Kobarid

*

tatjana@softdata.si

'

031 658 303 Tatjana Humar

reke Soče. TD Kobarid z otroci OŠ Simon Gregorčič iz Kobarida pripravi delavnico »Izdelovanje adventnih venčkov« in Miklavževo tržnico, ki se odvija vsako leto v decembru na kobariškem trgu na Miklavža.

82


NVO na območju LAS za razvoj

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Delavnica »Izdelovanje adventnih venčkov« in Miklavževa tržnica, začetek decembra Foto: Željko Cimprič

83


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično društvo KUK Grgarske Ravne - Bate

TD KUK

Društvo deluje že od začetka devetdesetih let. V tem času je zamenjalo naziv in podobo. Najprej je bil to Mladinski klub, ki se je pred nekaj leti preimenoval v Turistično društvo KUK Grgarske Ravne Bate. Cilji društva so popestriti dogajanja v kraju čez vse leto ter ohranjati kulturne dediščine in tako izboljšati turistično zanimivost okoliških krajev. Člani s sredstvi, ki jih naberejo s pridnim delom čez leto, urejajo okolico ter vlagajo v

H

Grgarske Ravne 29 5251 Grgar

*

marko.jevscek@gmail. com

'

031 667 749 Marko Jevšček

ohranjanje kulturnih ter etnoloških znamenitosti. Med bolj pomembne dolgoročne projekte društva spada ohranitev običaja pustovanja, kakršno je bilo nekoč, z značilnimi maskami za njihove kraje ter obredi, povezanimi

84


NVO na območju LAS za razvoj z njim. Maske predstavljajo tudi drugje po Sloveniji in tujini z namenom izboljšanja prepoznavnosti. Tako so se leta 2009 prestavili publiki v Tržiču v Italiji, leta 2010 pa na ptujski povorki. Že nekaj let zapored pripravljajo tedensko prireditev Teden zabave, športa in kulture. Vsako leto jo skušajo popestriti z novostmi, zabavnimi igrami ter s kulturnimi dogodki. Želijo si, da bi v programu vsakdo našel nekaj zase in se z veseljem ter s pričakovanjem vrnil naslednje leto. Pohod po batovški krožni poti že nekaj let privablja množico pohodnikov s

prelepim razgledom vse od Alp pa tja do morja. Na poti se pohodniki povzpnejo na hribe, ki obkrožajo vasico Bate. Med njimi je tudi Sveti Lovrec z lepo urejeno razgledno točko, kjer si pohodniki med počitkom na informacijski tabli lahko preberejo nekaj o zgodovini hriba in bližnje okolice. Vsako leto imajo nove zamisli, ki bi jih bilo vredno izpeljati, a žal velikokrat primanjkuje časa ter sredstev za njihovo izvedbo. Z željo povečanja števila aktivnih članov vabijo medse vsakogar, ki bi želel pripomoči k ustvarjanju in izvedbi programa društva.

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Pustovanje s tradicionalnimi etnološkimi maskam, pustna sobota in pustni torek Pohod po batovški krožni poti, maj Teden zabave, športa in kulture, junij Vaški turnir v malem nogometu na travnatem igrišču, avgust Foto: Arhiv TD KUK Grgarske Ravne - Bate 85


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično društvo Lokovec

Kovaštvo prenašajo tudi na mlade. Foto: Miroslav Šuligoj Bremec

TD Lokovec TD Lokovec združuje domačine in ljubitelje kraja, ki se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine prostora. Kovaštvo je bilo tista dejavnost, ki je zaznamovala kraj, zato so v Srednjem Lokovcu postavili Mali muzej kovaštva. Poleg kovaštva se je na tem območju ohranilo veliko zgodb in pričevanj ljudi, ki jih člani društva skrbno zbirajo in izdajajo v glasilu Pro loko Lokovec. Posebno pozornost posvečajo ljudski pesmi, ki je bila v tem prostoru

H

Lokovec 80 5253 Čepovan

*

miroslav.suligoj@ gmail.com http://turisticno drustvolokovec.si

: '

031 459 343 Miroslav Šuligoj Bremec

zelo živa. Imajo poustvarjalno skupino ljudskega petja Domači pevci iz Lokovca in skupino Vesel Garejnkančane. Prisluhnete jim lahko na zgoščenki »Poslušam kovača«, ki jo je društvo izdalo ob pomoči Ljobe Jenče. Z vsakoletnim koncertom »Nekoč je bila pesem«

V malem muzeju kovaštva. Foto: Martin Vončina 86


NVO na območju LAS za razvoj

TRADICIONALNI PRIREDITVI

Velikonočni pohod na Lašček, april Koncert ljudskega petja »Nekoč je bila pesem«, junij

ljudsko pesem približajo ljudem, z nastopom Faruške Roze pa tudi ljudsko narečje. Lokovec obiščete lahko v vseh letnih časih, na velikonočni ponedeljek, ko poteka pohod na Lašček, ali pa na dan sv. Petra in Pavla, ko poteka Lokovški shod, vam ponudijo nepozabno druženje. Ob obisku si lahko še ogledate razstavo »Od pastirčka do škofa – božji pastir iz Lokovca«, ki jo je društvo postavilo na ogled v župnišču. Desno zgoraj Domači pevci iz Lokovca, spodaj levo Velikonočni pohod na Lašček. Foto: Martin Vončina Desno v sredini Stalna razstava o življenju in delu koprskega škofa Metoda Piriha. Foto: Pavšič Zavadlav

87


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično društvo Most na Soči TD Most na Soči

Olepševalno društvo pri Sv. Luciji, današnjem Mostu na Soči, je bilo ustanovljeno že daljnega leta 1905. Pobudnik in ustanovitelj je bil tedanji župan, posestnik in gostilničar Anton Mikuž, ki je čutil tako gospodarski kot zasebni interes, da se kraj olepša. Leta 1908 je olepševalno društvo pod vodstvom Lucijana Kovačiča postalo tudi pogozdovalno. Po prvi svetovni vojni je za društveno krmilo poprijel Anton Vuga. Od leta 1947 dalje je društvo vodil legendarni Valentin Taljat – Tinčk. V tem času so nastale prve plesne prireditve na splavu na gladini jezera, ki so jih poimenovali »Beneška noč«. Ta je bila kasneje preimenovana v »Noč na jezeru«. Do leta 2000 so društvo vodili še: Ivan Štulc, Ivan Mavrič, Rajko Skrt, Egon Obid, Bogomil Kovačič in Rajko Leban, nekateri krajše, drugi daljše obdobje. V njihovem času se je začelo z

H

Most na Soči 95 5216 Kanal

*

danica.taljat@gmail.com

'

041 337 537 041 743 646 Darij Vouk

nasaditvijo vrb žalujk in drugimi večjimi posegi na jezerskem nabrežju ter naselitvijo vodnih ptic. Sčasoma so postavili tudi prve turistične in usmerjevalne table ter pričeli z urejevanjem sprehajalnih poti ob jezeru in bližnji okolici. Ob jezerski obali je danes urejena in razsvetljena sprehajalna pot, popestrena s skulpturami umetnikov, udeležencev vsakoletne likovne kolonije. Od preloma tisočletja dalje vodi Turistično društvo Most na Soči Rado Taljat. Danes so pomembnejše točke programa društva še organizacija prireditev, urejanje širšega okolja, olajšanje dostopov obiskovalcem naravnih in kulturnih znamenitosti, 88


NVO na območju LAS za razvoj predstavitev bogatih kulturnozgodovinskih in naravnih znamenitosti ter širitev možnosti za fizično in duhovno rekreacijo. Mreža pešpoti se še vedno širi in danes sega že na vse okoliške razgledne vrhove. Z odprtjem kulturnozgodovinske poti z imenom Čez Most po modrost ter vodnoenergijske poti Na most po krepkost postaja kraj pravi muzej na prostem. S projektom je predstavljena predvsem izjemna

TRADICIONALNA PRIREDITEV

NOČ NA JEZERU (Likovna kolonija Posočje, srečanje članov ZB za vrednote NOB in upokojencev Posočja, srečanje gospodarstvenikov Primorske, kulinarični rekordi, tradicionalni skoki z mostu v Sočo ter ostale zabavne prireditve), junij

arheološka dediščina železnodobne svetolucijske kulture. Zanimiva spominska obeležja nas opominjajo na pomembne krajane, pot pa bogatijo tudi sakralni in etnološki spomeniki ter pomniki krvave prve svetovne vojne. Turistično društvo ostaja gibalo splošnega dogajanja v kraju, ki predstavlja hkrati zunanja vrata v Triglavski narodni park. Zadnja leta se naselje tudi po njegovi zaslugi spreminja v zanimivo turistično območje z nenehno rastočimi prenočitvenimi zmogljivostmi. Vse to je v prid eni glavnih usmeritev turističnega društva, da poskuša gosta ali obiskovalca v kraju zadržati čim dlje. Ponovna oživitev hortikulturne dejavnosti nas navdaja z optimizmom. Tako postajajo zamisli ustanovitelja Olepševalnega društva, Antona Mikuža, spočete daljnega leta 1905, del dragocenega izročila, ki naj bo pomembno vodilo za delo društva tudi v prihodnje. Desno zgoraj Kulinarični rekord - največja goveja salama in spodaj Likovna kolonija Posočje. Foto: Jernej Vouk Srečanje članov ZB za vrednote NOB in upokojencev Posočja. Foto: Nataša Rutar

89


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično društvo Novaki TD Novaki Dolenji Novaki 26 5282 Cerkno

*

jure.purgar@kolektor. com www.tdnovaki.com

: '

051 689 206 Jure Purgar

samega. Ekipa se lahko pohvali z dosežki na tekmovanjih doma in v tujini, saj je osvojila veliko kolajn in pohval. Novaška lok smučka pa je dobila prostor tudi v avstrijskem smučarskem muzeju v Murzzuschlagerju. TD Novaki vsako leto pripravi srečanje in tekmovanje smučarjev po starem (na sliki levo) na SC Cerkno.

Foto: Arhiv TD Novaki

Turistično društvo Novaki je bilo ustanovljeno leta 2001. Takrat je štelo 27 članov. Pobuda za ustanovitev je nastala v času, ko se je v vasi odvijal projekt CRPOV. Glavni nameni društva so predvsem spodbujanje razvoja turizma, krepitev turistične kulture in uresničevanje skupnih ciljev turističnega razvoja v KS Novaki ter širši okolici. Zaradi svoje širine dejavnosti so leta 2004 ustanovili štiri sekcije, ki delujejo v okviru turističnega društva. Najbolj dejavna je sekcija »novaški lok smučar«, ki skrbi za promocijo novaške lok smučke (na sliki desno) ter s tem tudi kraja

H

90


NVO na območju LAS za razvoj

TRADICIONALNI PRIREDITVI

Smučanje po starem, februar Srečanje pod Črnim vrhom, junij

Na vrhu Pogled na Novake s Škofja. Foto: Arhiv TD Novaki V sredini Pohod na Kopo in desno Pokrivanje slamnate strehe na Srečanju pod Črnim vrhom. Foto: mag. Ivan Ambrožič 91

TD Novaki je v letu 2004 uredilo in označilo sprehajalo-razgledno pot na Kopo in je tudi njen skrbnik. Pohod na Kopo organizirajo vsako leto, pridružita pa se jim tudi dva domačina botanika, dr. Jože Bavcon in mag. Gabrijel Seljak, ki pohodnikom predstavita rastlinstvo tega posebnega območja. O sprehajalni poti je TD pripravilo tudi zgibanko. Vsako leto organizirajo čistilno akcijo »Dan brez pločevink« in pri tem k sodelovanju povabijo osnovno šolo, PGD Novaki, akcijo pa podpreta tudi Občina Cerkno in Hotel Cerkno. Z udeležbo so zadovoljni, z nabranimi odpadki pa ne (velika količina odpadkov, ki jih obiskovalci mečejo v naravo, je zaskrbljujoča), akcija zelo pozitivno deluje na mlade, kar je poleg čiste narave tudi njihov osnovni namen. Vsako leto organizirajo kulturno etnološko prireditev »Srečanje pod Črnim vrhom« , kjer je poudarek na prikazu domače obrti in rokodelstva, ki so ga ljudje še vešči. Glavna nit vsakoletne prireditve je slama in njena uporabnost na različne načine.


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično društvo Soča Trenta TD Soča Trenta

Turistično društvo Soča Trenta deluje od leta 1988 dalje in je glavno gibalo razvoja doline na področju turizma. Poleg promocije in organizacije ponudnikov v dolini Trenta, TD prireja številne prireditve, od katerih velja posebej omeniti dve tradicionalni in zelo odmevni prireditvi, in sicer Trentarski senjem - sklop kulturnih, etnoloških in drugih prireditev ob praznovanju godu zavetnice Trente sv. Ane (26. julija), ter Mednarodni glasbeni forum, poletno šolo najbolj nadarjenih mladih glasbenikov iz celega sveta, ki jih v Trenti poučujejo profesorji Dunajske filharmonije. Študentje priredijo dva zaključna koncerta, ki se odvijeta v INFO središču TNP v Trenti. Od izvira Soče do korit na Kršovcu ob izteku doline so posejane značilne hiše z lesenimi strehami in s tipičnimi stopnišči. V dolini so tri vasi: Soča in Lepena, ki sta dobili ime po rekah, in Trenta, ki daje ime celotni dolini.

H

Trenta 31 5232 Soča

* :

info@trenta-soca.si www.trenta-soca.si

'

05 388 93 06 Marko Pretner

Lepo Špičje Foto: Dan Briški 92


NVO na območju LAS za razvoj Območje doline Trenta v celoti leži v Triglavskem narodnem parku in predstavlja 17 % njegove površine. Turistične zmogljivosti doline Trente: - 5 kampov, 505 šotorišč - 3 turistične kmetije, 44 ležišč, 115 sedežev - 4 gostišča, 165 sedežev - 2 okrepčevalnici, 70 sedežev - 1 hotelsko naselje, 50 ležišč, 70 sedežev - 2 kongresni dvorani, 140 sedežev - 12 ponudnikov apartmajev, 165 ležišč - 13 ponudnikov sob, 146 ležišč - 7 planinskih koč

93

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Trentarski senjem, med 20. in 30. julijem Mednarodni glasbeni forum, med 15. in 31. julijem Trenta Ars (bienale), zadnji teden v juniju

Ovce v Trenti Foto: Dan Briški


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično društvo Šentviška planota TD Šentviška planota

Foto: Arhiv TD Šentviška planota

Turistično društvo Šentviška planota je eno izmed številnih športnih, kulturnih in drugih organizacij na območju Šentviške planote. Ustanovljeno je bilo leta 1993, prvi in doslej najzahtevnejši cilj pa je doseglo ob finančni podpori večletnega projekta CRPOV – Celovit razvoj podeželja in obnova vasi. Leta 1996 je bila namreč dokončana več let trajajoča ureditev kolesarske poti in pešpoti prek Šentviške planote, ki povezuje vsa večja naselja in vodi mimo vseh najpomembnejših naravnih in kulturnih znamenitosti. Celotna okrog 35 km dolga pot je označena z usmerjevalnimi in informativnimi tablami, s predstavitvenimi tablami pa so opremljena tudi najpomembnejša

H

Pečine 30b 5283 Slap ob Idrijci

*

tdsentviskaplanota@ gmail.com

:

www.sentviskaplanota.si

'

041 689 935 Aleš Poljak 041 214 935 Milena Pirih

mesta naravne in kulturne dediščine. Med njimi še posebej izstopajo tri: cerkev na Ponikvah, ki je edino večje delo arhitekta Jožeta Plečnika na Primorskem, kompleks mlina in žage na vodni pogon pod vasjo Daber ter slikovita struga potoka Kostanjevec s kraškimi jamami pod vasjo Pečine. Ob otvoritvi poti je društvo izdalo tudi vodnik in turistični prospekt ter par razglednic vasi na Šentviški planoti. Ob ureditvi okolice Plečnikove cerkve na Ponikvah leta 1998 pa so v cerkvi postavili stalno razstavo o zgodovini tega pomembnega kulturnega spomenika ter izdali prospekt v štirih jezikih. V šestnajstih letih delovanja torej TD Šentviška planota, ki šteje okrog 90 članov, sledi nalogam, ki si jih je zadalo ob svoji ustanovitvi, in jih 94


NVO na območju LAS za razvoj korak za korakom uresničuje. Z organizacijo različnih akcij seznanjajo domačine in druge obiskovalce z bogato in pestro naravno ter kulturno dediščino in jih spodbujajo k njenemu varovanju. Sami ali skupaj z drugimi organizacijami organizirajo raznovrstne prireditve ter tako skrbijo za popestritev turistične ponudbe in promocijo območja. Skrbijo za urejenost krajev in javnih površin (čistilne akcije, izbor najlepše urejene domačije, urejanje zelenic) ter spodbujajo k zavestnemu in odgovornemu varovanju okolja. Z ureditvijo učno-rekreativne kolesarske poti in pešpoti, z

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Nočni pohod na Črvov vrh, prva polna luna v januarju Pozdrav jeseni, zadnja nedelja v avgustu Čistilna akcija, april

95

urejanjem zanimivih turističnih točk, z izdajanjem propagandnega materiala in drugimi promocijskimi akcijami promovirajo Šentviško planoto kot zanimivo turistično destinacijo, ki poleg številnih možnosti rekreacije in sprostitve nudi tudi številne kulturne in druge zanimivosti. Vsako leto se v organizaciji društva zvrstijo tudi različne kulturne in športne prireditve. Kolesarjenje po Šentviški planoti – Pozdrav jeseni je najstarejša in doslej najbolj množična prireditev. Kolesarskemu maratonu, ki je še vedno osrednji del prireditve, so dodali še druge športne in zabavne igre, ki vsako leto pritegnejo številne obiskovalce. Nočni (zimski) vzpon na Črvov vrh je mlajšega nastanka in vsako leto privablja več pohodnikov iz bližnje in daljne okolice. Čistilno delovno akcijo – Čista Planota – pripravijo v sodelovanju z učenci oddelka OŠ Šentviška Gora, s krajevnimi skupnostmi in z društvi na Planoti ter s Komunalo Tolmin.


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično kulturno društvo Kanomlja TKD Kanomlja Turistično kulturno društvo Kanomlja je bilo ustanovljeno leta 2007 v Kanomlji s ciljem oživiti družabno življenje v kraju ter predstaviti in promovirati kraj in njegove zanimivosti in znamenitosti tudi navzven. Člani društva imajo izkušnje s področja vodenja, organizacije, varovanja kulturne dediščine. Društvo skrbi za izobraževanje članov. V tem času so pridobili štiri turistične vodnike, dve članici sta vključeni v izobraževanje za vodjo NVO in projektnega vodjo v NVO. Predvsem jim je v veliko pomoč sodelovanje s Fundacijo BiT Planota in z Občino Idrija. V okviru društva se je na pobudo krajanov ustanovil ženski pevski zbor. Ustanovila se je tudi skupina Kanomeljskih punc, ki izvaja glasbo na kmečkih orodjih. Predvsem zelo aktivni so Klavžeki, njihovi najmlajši, saj skozi sekcijo povezujejo in krepijo stike med starejšimi in mlajšimi člani. Za obveščenost pa poskrbijo z izdajanjem časopisa Kanuomlc. V času delovanja je bilo izvedenih več projektov, kot so letne prireditve v kraju, dobrodelna akcija in več manjših srečanj krajanov ob različnih priložnostih, predvsem s ciljem krepitve

H

Srednja Kanomlja 20 5281 Spodnja Idrija

*

tkdkanomlja@gmail. com Facebook

: ' '

05 374 23 77 031 341 409 Danica Markič 041 766 179 Nada Golja Vastič

socialnih stikov in družabnosti v kraju. Rezultati delovanja v kraju so dobri, kar se kaže tudi s povečanjem števila članov društva. Društvo zadnji dve leti tudi aktivno sodeluje na razpisih in si na ta način poskuša zagotoviti sredstva za izpeljavo zastavljenih ciljev.

96


NVO na območju LAS za razvoj

Foto: Arhiv TKD Kanomlja

Velik izziv predstavlja oživitev kmečke hiše v Šturmajcah. Domačija stoji v prelepem okolju, stisnjena pod Vojskarsko planoto. Na mogočni stavbi so lepo ohranjene freske, ki so nastale v času, ko so Kanomljo zasedli Francozi, okrog leta 1802. V njej je še ohranjena črna kuhinja in na ogled je veliko predmetov zgodovinske vrednosti, ki so se ohranili vse do danes. Freske so se lepo ohranile še na nekaj kmetijah po celotni vasi. Avtor, ljudski umetnik Frančišek Kobau, je na širšem območju, kjer so njegove freske, povsod naslikal še višarsko Mater Božjo. Veriga teh fresk se vleče iz Idrijskih Krnic čez Kanomljo, Gorenjo Trebušo in Šentviško planoto. Po pisnih in ustnih izročilih naj bi čez Kanomljo iz Škofje Loke potekala tudi romarska pot naprej v Čedad. Romarska pot na Sveto Goro po teh krajih poteka tudi dandanes. V začetku 19. stoletja pa se na tem območju ni gradilo samo individualno, v tem času so 97

zgradili tudi velik gospodarski objekt Ovčjaške klavže za potrebe spravila lesa za idrijski rudnik živega srebra. Na kamniti plošči, ki je dandanes še prislonjena na breg v višini prehoda čez klavže, je napis: Sub imperio Napoleonis anno 1813. Namen vsakega društva je predvsem druženje in povezovanje in prav slednje je rdeča nit poslanstva KTD Kanomlja. Združiti čim večje število krajanov v sodelovanje, da vsak po svojih močeh prispeva k razvoju in prepoznavanju kraja. Prav tako je velikega pomena povezovanje med ostalimi društvi na širšem območju. Pravijo, da so “Samo združeni lahko uspešni!”

TRADICIONALNI PRIREDITVI

Praznik Kanomlje, julij Pohod na Lakvarski vrh – TDK Kanomlja, TD Krnice in TD Šebrelje, oktober


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično rekreacijsko društvo Globočak

TR društvo Globočak Kambreško 12 5215 Ročinj

*

natalija.melink@gmail. com http://trd-globocak. nvoplanota.si

: '

031 511 896 Natalija Melink

postavili sedem gledaliških iger, med njimi tudi »Kontrabant čez Idrijo«, ki je na tragikomičen način prikazovala prehajanje meje, ki jo je v petdesetih letih postavila nova država Jugoslavija. Ime skupine so

Foto: Simon Prinčič

Turistično rekreacijsko društvo Globočak Kambreško je bilo ustanovljeno leta 1999 z namenom oživitve športno rekreativne dejavnosti med mladimi, dvigom kulturnega življenja, sodelovanja s sorodnimi društvi po občini, regiji in v zamejstvu. Društvo se trudi z združevanjem ljudi in ohranjanjem kulturne dediščine. V okviru TR društva Globočak deluje tudi kulturno gledališka sekcija (na sliki) – Etnološka skupina Kontrabant čez Idrijo, ki je bila ustanovljena leta 2002. V teh letih delovanja so na oder

H

98


NVO na območju LAS za razvoj zamenjali v Gledališka skupina Globočak Kambreško prav zaradi zamenjavanja imena igre in imena skupine. Na kulturnih dnevih pod Globočakom se vsako leto srečajo z domačimi in zamejskimi društvi od Rezije in Benečije do tržaškega Krasa. Predstavijo dela po starem, petje in ples v nošah. TR društvo Globočak se predstavlja doma in tudi v zamejstvu ter ohranja etnološko dediščino.

Zgoraj Predstavitev društva. Foto: Miran Melink Levo in desno Ohranjanje etnološke dediščine. Foto: Mojca Ravnik 99

TRADICIONALNI PRIREDITVI

Kulturni dnevi pod Globočakom, maj in junij Spominski pohod na Globočak, oktober


NVO na območju LAS za razvoj

Turistično, športno in kulturno društvo LO-KO

Društvo “LO-KO”

Turistično, športno in kulturno društvo “LO-KO” je bilo ustanovljeno leta 2006 in v svojih vrstah združuje člane, ki si prizadevajo obuditi male dogodke s področja turizma, športa in kulturne dediščine, ki so v preteklosti zaznamovali tradicijo vasi Lokve, hkrati pa si v sodelovanju z domačini prizadeva ohraniti krajevne oz. lokalne značilnosti vasi Lokve in

H

Lokve 22 5252 Trnovo pri Gorici

* :

drustvo.loko@gmail.com

'

05 307 40 51 05 302 32 83 041 852 975 Rajmund Kolenc

http://lo-ko. nvoplanota.si

njene bližnje okolice. V svoj program je društvo sprejelo primarne smernice delovanja: sodelovati s sorodnimi društvi, klubi in organizacijami na Lokvah ter širše na področju Banjške in Trnovske planote (v sodelovanju s Smučarskim klubom Lokve poskusiti

Otvoritev razstave o škafarstvu 100


NVO na območju LAS za razvoj obuditi tekmovanje za Iztokov pokal v VSL, tekme v skokih za pokal »Poldanovec«); v zimskih mesecih izvajati tečaje smučarskih skokov za otroke; organizirati tekme najmlajših v skokih na otroški skakalnici; organizirati zimske športne dneve za najmlajše v sodelovanju z vzgojno-varstvenimi zavodi; vključiti Galerijo LO-KO v turistično ponudbo vasi Lokve (posebna pozornost na obujanju nekdaj razvite škafarske obrti pintarstva s postavitvijo stalne razstave ter poletnimi tematskimi prireditvami Škafarstvo na Lokvah, “Spoznajmo škafarja”, v sodelovanju z Goriškim muzejem); nadaljevati z organizacijo tradicionalnih šahovskih turnirjev v pospešenem šahu.

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Škafarstvo na Lokvah, junij-avgust Turnir v igranju šaha, avgust Tekma smučarski skoki za najmlajše, december

Zgoraj desno Prikaz sušenja in oblanja dog na pintarski babi. Levo in spodaj Tradicionalni turnir v igranju šaha. Foto: Arhiv Društva LO-KO 101


NVO na območju LAS za razvoj

Ustanova Fundacija BiT Planota

Ustanova Fundacija BiT Planota je bila ustanovljena leta 2006 kot Lokalna razvojna fundacija Banjške in Trnovske planote, s sedežem v Grgarskih Ravnah. Že prvotno ime pove, da je funkcija fundacije razvoj območja Banjške in Trnovske planote. Kasneje se je delovanje fundacije razširilo na širše območje Goriške statistične regije, ime pa je skrajšano predvsem zaradi poenostavitve. Osnovni namen fundacije je pridobivanje sredstev za razvoj območja. Že od samega začetka je bila prisotna želja po povezovanju in motiviranju nevladnih organizacij (NVO) za dosego osnovnega cilja. Prvi uspešno izveden projekt je bil Ureditev počivališč na Banjški in

H

Grgarske Ravne 30 5251 Grgar Pisarna Lokve Lokve 30 5252 Trnovo pri Gorici

* :

info@planota.si www.nvoplanota.si

'

05 307 40 40 040 288 097 05 307 29 35

7

Trnovski planoti. Pripravljen je bil razpis in na osnovi njega razdeljena sredstva posameznim društvom, da so v svojem okolju uredili različne prostore, primerne za počivališča. V nadaljevanju so v fundaciji začeli zaposlovati posameznike preko javnih del in kandidirati na posamezne razpise. Vključili so se tudi v delovanje Lokalne akcijske skupine LAS za razvoj, ki deluje na območju od Banjške in Trnovske planote pa do Bovca. Na razpisu Ministrstva za javno upravo so leta 2008 prejeli sredstva za projekt Regionalno stičišče NVO Planota za celotno Goriško statistično regijo, ki traja pet let, na razpisu Norveških finančnih 102


Foto: Arhiv Fundacije BiT Planota

NVO na območju LAS za razvoj

mehanizmov pa so prejeli sredstva za izvedbo projekta LJUDEM, ki je namenjen raziskovanju domačih obrti na Banjški in Trnovski planoti. V okviru razpisov pri LAS so pridobili več sredstev za večje in manjše projekte, ki se nanašajo na razvoj podeželja. Od leta 2008 izdaja fundacija informator Planota, ki ga

103

brezplačno štirikrat letno prejemajo vsa gospodinjstva na Banjški in Trnovski planoti in v katerem so zbrani dogodki iz območja, ki so vredni, da ostanejo zapisani za prihodnje rodove. Primarna dejavnost fundacije, ki se je izoblikovala do danes, je pomoč NVO na naslednjih področjih: * svetovanja na področjih finančnega poslovanja, pravnih zadev in drugih organizacijskih področij * pomoč pri pripravi spletnih strani in njihovo gostovanje na lastnem strežniku * nudenje informacij o razpisih in drugih za NVO pomembnih zadevah * izvedba predavanj za različne teme, ki zanimajo člane NVO (oblikovanje promocijskih gradiv, retorika, priprava prijav na razpise, organiziranje prireditev ...) * pomoč pri pripravi prijav na razpise * povezovanje med NVO zaradi prijav in vodenja skupnih projektov * povezovanje z lokalnimi oblastmi z namenom spodbujanja civilnega dialoga.


NVO na območju LAS za razvoj

Ustanova “Fundacija Poti miru v Posočju” Območje Zgornjega Posočja je bilo v prvi svetovni vojni del soške fronte. Ob Soči so se bojevali, trpeli in umirali pripadniki številnih narodov. Postali so del slovenske zemlje, saj jih samo med gorami ob zgornjem toku Soče počiva več kot dvajset tisoč. Iz tega obdobja so se ohranili strelski jarki, utrdbe, kaverne, kapele, cerkvica Svetega Duha na Javorci, italijanska in nemška kostnica, vojaška pokopališča ter druga obeležja. To je pomembna nacionalna in mednarodna dediščina. Da bi to kulturno-zgodovinsko dediščino zaščitili in ohranili, je bila leta 2000 ustanovljena Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«. Že pred njeno ustanovitvijo so nekatera zgodovinska in turistična društva iz občin Bovec, Kobarid in Tolmin obnavljala in urejala dele frontne

H

Gregorčičeva 8 5222 Kobarid

*

fundacija.potimiru@ siol.net www.potmiru.si

: '

05 389 01 66 05 389 01 67

črte. Fundacija se je vključila v pobude teh društev in skupaj z njimi začela urejati šest muzejev na prostem ter obnavljati druga spominska obeležja. V zadnjem času se veliko povezuje z Beneško Slovenijo. Sicer pa dobro sodeluje z različnimi organizacijami in institucijami doma in v tujini. Ustanova daje velik poudarek tudi študijsko-raziskovalni in vzgojno-

Muzej na prostem Kolovrat in Mengore. Foto: Tamino Petelinšek 104


NVO na območju LAS za razvoj

izobraževalni dejavnosti ter založništvu, kjer dobro sodeluje s Kobariškim in Tolminskim muzejem. Vzpostavljen je študijski center in urejena zgodovinska knjižnica, vsako leto fundacija izda različno turistično ali strokovno gradivo, opravljen je bil popis padlih vojakov na območju Zgornjega Posočja v prvi svetovni vojni. V svojih prostorih vsako leto organizira več dogodkov za različne ciljne skupine. V letu 2007 so bili muzeji na prostem, druga obeležja soške fronte in naravne znamenitosti v Zgornjem Posočju povezani v Pot miru. Posvečena je spominu na številne žrtve prve svetovne vojne. Pot miru se začne v Logu

Foto: Arhiv Fundacije Poti miru v Posočju 105

pod Mangartom pri vhodu v rudniški jašek Štoln, konča pa pri muzeju na prostem na Mengorah v bližini Mosta na Soči. Njen namen je obiskovalcu predstaviti kulturnozgodovinsko dediščino in druge lepote Zgornjega Posočja. Fundacija ima tudi svoj informacijski center (zgoraj levo), kjer so obiskovalcem na voljo informacije o Poti miru in drugi kulturnozgodovinski dediščini, turistični ponudbi, spominki, turistično in strokovno gradivo, brezplačen dostop do interneta, stalna razstava o Poti miru in druge začasne razstave. Za ogled posameznih muzejev na prostem, Poti miru in drugih lepot Posočja so na voljo turistični vodniki. Na tak način spodbuja razvoj zgodovinskega turizma in s tem širi turistično ponudbo, sezono in čas bivanja turistov. Zaradi svojega uspešnega delovanja je v zadnjih letih prejela več priznanj in nagrad, kar daje mladim zaposlenim in njeni upravi spodbudo za nadaljnjo odgovorno delo in nove ideje.


NVO na območju LAS za razvoj

Zavod za gostinstvo in turizem Na Planoti

Zavod GOST na Planoti

Zasebni Zavod GOST na Planoti je bil ustanovljen leta 2008. Ustanovitelji so Euroinvest d.o.o., RRA Nova Gorica, Gostišče Martina Gojan Sulič s.p. in Društvo Planota. Namen zavoda je pospeševanje in razvoj turizma na območju Banjške in Trnovske planote. Za pridobivanje potrebnih sredstev za delovanje je zavod najel objekt, v katerem opravlja gostinsko dejavnost – Restavracija Na Planoti. Poleg klasične gostinske dejavnosti je v prostorih restavracije Na Planoti urejena manjša trgovinica z domačimi tipičnimi izdelki, ki jih izdelujejo posamezniki na širšem območju. Predvsem prehrambene

H

Lokve 23 5252 Trnovo pri Gorici

* :

zavod@planota.si http://zavod-gost. nvoplanota.si

'

041 655 789 Boris Kante

izdelke, ki so naprodaj v trgovini, se uporablja tudi za pripravo hrane v kuhinji restavracije. To je nekakšen pilotni preizkus prodaje domačih izdelkov v gostinskem lokalu pri tem, da le-te gostinec uporablja tudi v

106


NVO na območju LAS za razvoj lastni kuhinji. Poleg tega iz izdelkov v trgovini v zavodu lahko pripravijo različna protokolarna darila. V prostorih restavracije je postavljena stalna razstava na temo spoznavanja življenja v Trnovskem gozdu, in sicer o spoznavanju lesa in živali v Trnovskem gozdu, ki jo je postavilo Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov. Razstava je zastavljena tako, da bo na njej mogoče organizirati tudi kvize in drugačne sisteme aktivnega prepoznavanja Trnovskega gozda.

Zavod v sodelovanju z lokalnimi društvi organizira različne prireditve, namenjene popestritvi bivanja obiskovalcev Lokvi in širšega okolja. V zadnjem času zavod organizira enodnevne izlete po Banjški in Trnovski planoti, za katere je vse več zanimanja. Zavod se vključuje tudi v različne projekte za pridobivanje sredstev za popestritev delovanja. Poseben poudarek daje predvsem projektom, namenjenim socialnemu podjetništvu, s ciljem popestritve

proizvodnje in prodaje domačih tipičnih izdelkov. V celoten sistem želijo vključiti čim več lokalnih prebivalcev, ki se že ukvarjajo z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi ali bi v bodoče v to želeli.

Foto: Arhiv Zavoda GOST na Planoti 107


NVO na območju LAS za razvoj

Zveza prijateljev mladine Idrija ZPM Idrija Zveza prijateljev mladine Idrija je nevladna, prostovoljna, humanitarna in nepridobitna društvena organizacija, ki deluje na območju občin Idrija in Cerkno. Temeljni cilj delovanja je dvig kakovosti življenja otrok in mladostnikov, zastopanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. ZPM Idrija skrbi za kakovostno preživljanje časa otrok in mladostnikov, zato pripravlja bogat program aktivnosti, ki potekajo med šolskimi in letnimi počitnicami (zimske, prvomajske in jesenske počitnice, Počitnikarija med

H

Mestni trg 1 5280 Idrija

* :

zpmidrija@gmail.com www.zpm-idrija.si

'

05 374 36 92 041 427 925 Barbara Pfeifer

poletnimi počitnicami). V poletnih mesecih organizirajo poletna letovanja, ki so namenjena vsem otrokom, letujejo lahko tudi otroci z zdravstvenimi težavami, zveza pa

Foto: Arhiv ZPM Idrija 108


NVO na območju LAS za razvoj vedno poskrbi, da se na letovanje po bistveno nižji ceni lahko odpravijo tudi otroci iz socialno šibkejših družin. Med letnimi počitnicami organizirajo počitniško varstvo za otroke do vključno 4. razreda osnovne šole. ZPM Idrija je koordinator in izvajalec otroškega parlamenta, ki se najprej odvija na osnovnih šolah, nato na nivoju obeh občin, zatem na regijskem in na koncu še na državnem nivoju. Zveza prijateljev mladine Idrija in njeni prostovoljci so aktivni tudi na TOM telefonu, tj. telefon za pomoč otrokom in mladostnikom. Skupaj z društvi, s šolami, z vrtci in aktivnimi posamezniki vsako leto pripravi tudi pester program Veselega decembra, ki pričara čarobne dni. Sodelujejo tudi na ostalih prireditvah, kot so Cvetlični sejem, Eko dan, Dan KS Mesto Idrija, Kmečka tržnica. O tekočih in preteklih dogodkih pa ciljno javnost obveščajo preko lastne spletne strani, preko javnih medijev (radio in časopis ter internetni mediji) in z obvestili (vsak otrok ga prejme v šoli, na plakatnih mestih).

109

TRADICIONALNE PRIREDITVE

Otroški parlament, januar Zimske počitnice, februar Pustovanje za otroke, februar Predavanja za starše, januar-marec Spomladanske gledališke predstave, marec ali april Prvomajske počitnice, april Počitnikarija, junij-avgust Počitniško varstvo, junij-julij Letovanja, julij-avgust Teden otroka, oktober Jesenske počitnice, oktober Veseli december, december


NVO na območju LAS za razvoj

BELEŽKE !

110


NVO na območju LAS za razvoj

BELEŽKE !

111


NVO na območju LAS za razvoj

LEGENDA ŠPORT IN REKREACIJA

KULTURA

TURIZEM

KULTURNA DEDIŠČINA

GASILSTVO

MLADI

NARAVNA DEDIŠČINA

DRUGO

112


NVO na obmoÄ?ju LAS za razvoj

Ustanova Fundacija BiT Planota Grgarske Ravne 30 5251 Grgar Pisarna Lokve Lokve 30 5252 Trnovo pri Gorici tel. 05 307 40 40 mob. 040 288 097 fax. 05 307 29 35 info@planota.si www.nvoplanota.si www.planota.si

113


NVO na obmoÄ?ju LAS za razvoj

114

NeVladne Organizacije na območju LAS za razvoj  
NeVladne Organizacije na območju LAS za razvoj  

Brošura je katalog 51 nevladnih organizacij na območju LAS za razvoj, ki predstavljajo svoje dejavnosti, projekte ...

Advertisement