Issuu on Google+

Seznam del

Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in v tujini, med njimi:

Elenco delle opere

Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private, tra le quali: ALEXANDRIE Musée des Beux-Arts BEOGRAD Muzej savremene umetnosti BRUXELLES Collection de la Communante pançiase CAIRO Museum of modern egyptian art CHAMALIÈRE Musée d’Art Contemporain CINCINNATI Cincinnati Art Museum KLAGENFURT Sammlung Drankraft-Werke KLAGENFURT Landes Museum KOPER Zbirka družine Žbona KRAKOW Muzeum Narodowe LA LOUVIÈRE Centre de la gravure et l’image de imprimée A.S.B.L. LJUBLJANA Moderna galerija LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center LUGANO Museo Villa Ciani, Bianco e nero MONTREAL Musee des Beux-Arts MOSTAR Muzej Hercegovine NOVA GORICA Goriški muzej Slovensko narodno gledališče - vitrail (18m2) na stropu gledališke dvorane NOVI SAD Galerija Matice Srpske PRAHA Národní galerie PRILEP Narodni muzej TORINO Museo Civico SKOPJE Muzej na savremenata umetnost WARSZAWA Muzeum Narodowe WASHINGTON The Library of Congress WIEN Albertina ZAGREB Galerija suvremene umjetnosti Kabinet grafike Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti

MAKUC

1.

Kormorana v solinah .

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2005

21,0 x 29,7 cm

2.

Phalacrocorax carbo.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2005

29,6 x 20,9 cm

3. Pokrajina s hudournikoma.

.

.

.

.

.

.

.

4.

. 2003 29,7 x 21,1 cm

Polje. . . . . . . . . . . . . . . 2005 29,6 x 20,9 cm

5.

Polje s pticama. . . . . . . . . . . . 2005 25,9 x 22,0 cm

6.

Poloj s slikarjem . .

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2006

35,0 x 26,0 cm

7.

Polojnik. . . . . . . . . . . . . . 2005 23,9 x 23,9 cm

8.

Ptiča v vinogradu .

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2005

29,6 x 20,9 cm

9.

Rumenonogi galeb. . . . . . . . . . . 2005 32,4 x 24,9 cm

10. Soline s kormoranom . . . . . . . . . . 2005 32,1 x 25,9 cm

11. Soline s sireno . . . . . . . . . . . . 2005 34,3 x 25,3 cm

12. Temne soline .

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2005

25,1 x 35,1 cm

Čevljarska 8, Koper 041 600 120

13. Vinogradi s škrjancem. . . . . . . . . . 2005 29,7 x 21,1 cm

: ZO EZ T PR SI A/ 2 N .98 0 € CE 11 5


Seznam del Elenco delle opere

¡­ê

r’•’•„‘„ê™ê–’Œ‘„‹ êê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ¢ªª¥ 21,0 x 29,7 cm

¢­ê

w‹„„†•’†’•„›ê†„•…’êêê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê ꢪª¥ 29,6 x 20,9 cm

£­ê

w ê ’Ž•„Œ‘„ê–ꋘ‡’˜•‘ŒŽ’„êêêêê­ êêêê­ êêêê­ êêêê­ êêêê­ êêêê­ êêêê­ êêêê­ êêꢪª£ 29,7 x 21,1 cm

¤­ê

w’ˆê­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêꢪª¥ 29,6 x 20,9 cm

¥­ê

w’ˆê–ê“—Œ†„„ê­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêꢪª¥ 25,9 x 22,0 cm

¦­ê

w’’ê–ꖏŒŽ„•ˆ êêêê­ê êêê­ê êêê­ê êêê­ê êêê­ê êêê­ê êêê­ê êêê­ê êêê­ê êêê­ê êêê­ê êꢪª¦ 35,0 x 26,0 cm

§­ê

w’’‘ŒŽê­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêꢪª¥ 23,9 x 23,9 cm

¨­ê

w—Œ:„ê™ê™Œ‘’Š•„‡˜ êê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ê­êêê ¢ªª¥ 29,6 x 20,9 cm

©­ê

y˜ˆ‘’‘’ŠŒêŠ„ˆ…ê­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêꢪª¥ 32,4 x 24,9 cm

¡ª­ê z’Œ‘ˆê–ꎒ•’•„‘’ ê­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêꢪª¥ 32,1 x 25,9 cm

¡¡­ê z’Œ‘ˆê–ê–Œ•ˆ‘’ ê­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêꢪª¥ 34,3 x 25,3 cm

¡¢­ê {ˆ‘ˆê–’Œ‘ˆ êêê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê êê­êê ꢪª¥ 25,1 x 35,1 cm

¡£­ê }Œ‘’Š•„‡Œê–êOŽ•„‘†ˆê­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêê ­êêêꢪª¥ 29,7 x 21,1 cm


Makuc Vladimir

d e l a n a papirju opere su car ta

Koper, november 2006


V razstavljenem ciklu Makučevih risb prepoznamo vse tiste

Makučevem delu vseskozi navzoč, na pričujoči razstavi pa se

značilnosti, s katerimi se avtor vpisuje kot klasik slovenske

zdi očitnejši kot običajno, namreč način obravnave slikovnega

risarske in grafične umetnost. Navsezadnje lahko njegovo ce-

polja, čigar z robovi zamejeni operativni prostor avtor ‘krši’.

lotno delo z modificiranjem ustaljenih podob in vračanjem k

Meyer Schapiro je slikovno polje opredelil kot civilizacijski

istemu motivnemu svetu, ki se navdihuje v primorsko-kraški

produkt in napreden artefakt, katerega običajno pravokotna

krajini in mu dominira svet ptic, označimo za ciklično. Gov-

(ali kvadratna) oblika funkcionira kot nevtralna površina za

orim o tistih specifičnih značilnostih, ki jih Makuc izmojstri v

vnos potencialnih možnosti. Makuc si osnovno slikovno polje

skoraj da obrednem obravnavanju izbrane snovi: o virtuoznos-

praviloma začrta in označi s posebno barvo, da izpostavi nje-

ti risbe in njenem semantičnem potencialu, ki izhaja iz variacij

gov jasno določen prostor, nato pa ga z izhodi iz njega širi

med debelino, položajem, smerjo, sunkovitostjo, počasnostjo,

in tako tudi simbolično ukinja njegove umetno vzpostavljene

prekinjenostjo, odločno trdnostjo in tresljaji roke, ki zaznamu-

zamejitve. Elementi podobe v obliki kontinuiranih črt ali zna-

jejo linijo in iz nje potegnejo maksimalne izrazne možnosti, v

kov, ki so navsezadnje tudi sami sintetizirani iz združevanja črt

katerih se, kot opaža Smrekar v enem od spremnih besedil, iz-

v najosnovnejše konfiguracije – krožne, trikotniške in križ,

razi »bogastvo skromnosti«; o značilnem emblematičnem zna-

segajo čez začrtan okvir osnovnega polja v belino za njim,

kovnem sistemu, ki je posledica reduciranih mimetičnih oblik

ki predstavlja nov virtualen prostor. Ta v smislu gestalt psi-

in njihovega trka z abstraktnimi znaki, kot so puščice, križi,

hologije osnovno polje vzpostavi kot figuro in obenem ustvarja

glagoljaške pismenke, številke in črke (ali besede), ki pravilo-

njeno slikovno okolje. Seganje prek okvira je, kot ugotavlja

ma pričajo o datumu nastanka in so del avtorjeve signature;

Schapiro, ekspresiven pripomoček, pogost v srednjeveških

o Makučevi hoteni, vendar popolnoma naravno izpeljani formi

iluminiranih rokopisih in plastiki in, kot je opozoril že Vignjević,

kot posledici naštetega, v kateri je ohranjen del skupnega iz-

artikulacija srednjeveškega prostora vpliva na Makučevo ust-

kustva otroške neposrednosti in človekovega avtentičnega,

varjanje. Tako se na teh risbah oblikujeta dve (včasih tudi več)

prvobitnega srečanja s podobo kot povzetkom videnega.

povezani, vendar distancirani prostorski mreži, ki problematizirata prostorska razmerja in na metaforični ravni sugerirata

Vendar se vsemu temu niti Makučevi v mitično zazrti, vendar

dva svetova – svet ptic kot svet neba in prostor nedoumljiv

stvarni ikonografiji glede na obstoječa besedila, posvečena

človekovi izkušnji, in svet zemlje, ki ju nakazuje prevladujoči

tovrstni avtorjevi problematiki, v sledečem razmišljanju

modro-rjavi kolorit. Ostra diagonala in horizontala, ki se na eni

ne bom vračala. Ustavila se bom ob problemu, ki je sicer v

od podob križata prav v torišču čela Makučevega avtoportre-




ta, kot v nekakšni gesti ‘prečrtavanja’ sekata slikovno polje.

polja obstala ptica. Zdi se, da je njen pogled usmerjen nekam

Zdi se, kot da prihajata od drugod, z nekega drugega pogleda

v daljavo, sama pa je pristala na tleh; pod njenimi tankimi, na

– zornega kota ptičje perspektive in se v svojem dinamičnem

videz šibkimi, vendar trdnimi nožicami nas naenkrat zbodejo

preletu usmerjata v prostor zunaj ‘koordinatnega sistema’ pri-

koničaste trikotniške oblike, ki se ogrožujoče konfrontirajo s

marnega polja. Tudi besede, pisane z leve proti desni, pri svo-

skoraj prosojno krhkostjo živali. Makučeva lahkost postane

jem razbiranju sprevračajo zorni kot pogleda, kajti pravilno jih

neznosna v Kunderovem smislu – zavest o krhki in minljivi,

lahko preberemo le, če smo postavljeni pod njih (tako se zdi,

kot senca breztežni posameznikovi eksistenci in ugotovitev o

kot da napis polje lebdi nad njegovo upodobitvijo). Vzpostavi

njeni neizogibni trpkosti in težkosti. Tako Makučevo lahkost

se prostor anamorfične globinske razdalje, ki nastaja med

vidim v eksistencialni funkciji, podobno kot jo v kontekstu

različnima perspektivama.

svojega pisanja o literaturi opisuje Italo Calvino – lahkost »kot reakcijo na težo življenja«.

V prepletu mrež, ki aktivirajo slikovni prostor v nenehno Nadja Gnamuš

gibanje, v njihovih vmesnih prosojnostih, v pretanjenem odnosu med teksturo papirja in avtorjevo risarsko intervencijo, v krhkosti form, katerih gravitacijo vzdržujejo subtilne linearne prostorske koordinate, se oblikuje tisto občutje Makučevih podob, ki ga morda najbolj ustrezno opisuje izraz lahkosti. Ne samo ptica, ki simbolizira tako lahkost in osvoboditev zemeljske teže kot lik duše, ampak tudi celotna podoba podaja fizičnost sveta s krhanjem njegove kompaktne materialnosti na drobne, eterične entitete, ki povzamejo njegove temeljne obrise. Vendar lahkost Makučeve ustvarjalnosti ni odraz njegovega zaznavanja sveta; v letu in čemenju ptic, v bolščečih in čuječih pogledih in nenazadnje v sestavu mrež, v katere so vpeti njegovi protagonisti, je vedno slutiti nekaj zamolklega in stoično čakajočega. Spomnim se na Makučevo risbo iz leta 1984, ki jo imam sama. Na njej je na horizontu




Nel ciclo esposto dei disegni di Makuc si possono riconoscere

blematica sul autore, non ritornerò nella seguente riflessione.

tutte quelle caratteristiche con le quali l’autore si colloca tra i

Mi soffermerò sul problema, che è anzi costantemente pre-

classici dell’arte slovena di disegno e grafica. Dopotutto, pos-

sente nei lavori di Makuc, ma nella presente mostra sembra

siamo ritenere il suo lavoro complessivo, con il modificarsi di

ancor più manifestarsi del solito, è cioè il modo da qui trattare

figure consolidate ed il ritorno ai stessi motivi, che traggono

campo di pittura, del quale, dai margini determinato campo

ispirazione dal paesaggio litoral-carsico, dominato dal mondo

operativo viene “violato” dall’autore. Meyer Schapito ha defi-

dei volatili, denotato come ciclico. Parliamo di quelle caratteri-

nito il campo di pittura come prodotto della civilizzazione e ar-

stiche specifiche, che vengono plasmate da Makuc in un quasi

tefatto progredito, del quale la ordinaria forma rettangolare (o

ritualesco trattamento del tema scelto: di disegni virtuosi e dei

quadrata) funziona come una superficie per l’inserimento di

suoi potenziali semantici, derivanti dalle variazioni tra spesso-

potenziali possibilità. Solitamente Makuc traccia e disegna il

re, posizione, direzione, urtamento, lentezza, interruzione, du-

campo di pittura di base con un colore specifico, cioè crea una

rezza determinata e vibrazione della mano, che determinano

campitura, per esporre il proprio spazio chiaramente stabilito,

la linea e da essa traggono alternative espressive massimali,

dopodiché, con “uscite” lo estende, per cosi anche simbolica-

nelle quali, come osserva Smrekar in uno dei testi, esprime “la

mente estinguere le sue artificialmente istituite limitazioni. Ele-

ricchezza della modestia”; del distintivo sistema simbolico em-

menti figurativi in forma di linee continuate o simboli, che oltre

blematico, che è la conseguenza delle forme mimetiche ridotte

tutto sono anche essi stessi sintetizzati dal congiungimento di

e del loro scontro con segni astratti, come frecce, croci, lettere

linee in configurazioni basilari – rotonde, triangolari e croci,

glagolitiche, numeri e lettere (o parole), che solitamente testi-

giungono oltre il margine delineato del campo di base, nella

moniano la data di nascita del quadro e sono parte della firma

bianchezza dietro di esso, che rappresenta un nuovo spazio

d’autore; della forma, da Makuc voluta, ma derivata comple-

virtuale. Questo, in senso della psicologia gestalt, stabilisce il

tamente naturalmente come conseguenza dell’ elencato, nella

campo di base come figura e nello stesso tempo crea di essa

quale è preservata parte del empirismo comune della imme-

il suo campo di pittura. Lo sconfinamento oltre il margine è,

diatezza fanciullesca e dell’ autentico, primordiale incontro del-

come lo constata Schapiro, mezzo espressivo, sovente usato

l’uomo con l’immagine, come riassunto del veduto.

in manoscritti e scultura medievale, e, come accennato già da Vignjević, l’ articolazione dello spazio medievale influenza

Tuttavia a tutto ciò e alla miticamente orientata, eppure reale

il creare di Makuc. In questi disegni, si modellano cosi due

iconografia, in relazione ai testi esistenti, dedicati alla tale pro-

(talvolta anche più) unite, nonché distanziate reti spaziali, che




espongono il problema del rapporto spaziale e metaforica-

Non soltanto il volatile che simboleggia cosi la leggerezza e la

mente suggeriscono due mondi – il mondo ornitologico come

libertà della gravitazione terrestre come rappresentazione del-

mondo del cielo e spazio imperscrutabile alle esperienze del-

l’anima, bensì anche l’immagine intera offre la fisicità terrestre

l’uomo, ed il mondo della terra, sottinteso dalle predominanti

comprensiva dello spezzettarsi della sua materialità compat-

tonalità azzurro -marroni.

ta in minuscole, eteree entità, che riassumano i suoi contorni basilari. Tuttavia la leggerezza della creatività di Makuc non è

La diagonale e l’orizzontale marcata, incrociate sopra una

il riflesso della sua percezione del mondo; nel volo e nel cin-

delle figure, proprio nel fulcro della fronte dell’ autoritratto di

guettare degli uccelli, negli sguardi stralunati e vigili, e non in

Makuc, come in un gesto di cancellare, intersecano il campo

fine nella composizione delle retaggio, nelle quali sono sospe-

di pittura. Sembra come se provengano da altrove, da un altro

si i suoi protagonisti, si può sempre intravedere qualcosa di

punto di vista della prospettiva dei volatili e si orientano col

cupo (e) stoicamente in presagio. Mi rammento del disegno di

loro sorvolo dinamico verso lo spazio al di fuori del »sistema

Makuc del 1984, che possiedo. In esso un uccello si è fermato

cartesiano« dello spazio concepito all’inizio. Anche le parole

sull’ orizzonte dello campo. Sembra come se il suo sguardo

scritte da sinistra a destra, con la loro lettura rovesciano la

sia orientato verso un punto in lontananza, mentre è atterrato;

prospettiva, poiché si possono leggere solo se siamo immagi-

sotto le sue, sottili, apparentemente fragili, ma forti zampine

nariamente posti sotto di esse (cosi sembra la scritta »polje«

ci pungono all’ improvviso le spigolose forme triangolari, che

come sospesa sopra la propria raffigurazione). Si instaura

si confrontano con la quasi diafana fragilità dell’animale. La

cosi uno spazio di distanza anamorficamente profondo, che

leggerezza di Makuc diventa quasi insopportabile in senso

nasce tra prospettive differenti.

Kunderico – la consapevolezza della fragile e fugace, come ombra impercettibile esistenza individuale e la constatazione

Nel aggrovigliarsi del retaggio che attiva lo spazio di pittura

della sua inevitabile asprezza e pesantezza. Cosi vediamo la

in movimento perenne, nelle trasparenze intermezze, nel rap-

leggerezza di Makuc in funzione esistenziale, simile a quella

porto sottile tra la struttura della carta e l’intervento di dise-

descritta nel contesto del suo scrivere relativo alla letteratura

gnatori dell’ autore, nella fragilità delle forme, la gravitazione

di Italo Calvino – leggerezza ”come reazione alla pesantezza

delle quali è sostenuta dalle sottili coordinate lineari spaziali,

della vita”.

si plasma quella percezione delle figure di Makuc, che è forse Nadja Gnamuš

descritta nel modo più appropriato con il termine leggerezza.




dela opere


Kormorana v solinah

2005

10


11


Phalacrocorax carbo

2005

12


13


Pokrajina s hudournikoma

2003

14


15


Polje

2005

16


17


Polje s pticama

2005

18


19


Lenovo 3000 N100

Lepši kot slika.

20


prava umetnina.


Poloj s slikarjem

2006

22


23


Polojnik

2005

24


25


PtiÄ?a v vinogradu

2005

26


27


Rumenonogi galeb

2005

28


29


Soline s kormoranom

2005

30


31


Soline s sireno

2005

32


33


Temne soline

2005

34


35


Vinogradi s škrjancem

2005

36


37


Samostojne razstave Mostre personali

1962

Mala galerija, Ljubljana

1982

Gallery Ichizan, Tokio

1963

Salon Moderne galerije, Beograd

Atlas Art agencija Sebastian, Varaždin

Galerie 61, Celovec

1983

Galerija DSLU, Ljubljana

Pokrajinski muzej za Pomurje, Murska Sobota

Galerija Šivčeva hiša, Radovljica

Umetnostna gaerija, Maribor

1985

Gallery Ichizan, Tokio

1963/64

Kabinet grafike JAZU, Zagreb

Goriški muzej (retrospektivna razstava), Nova Gorica;Galerija

1964

Robotnički dom, Skopje

Loža in Meduza, Koper;Mestna galerija, Piran;Razstavni salon

Avla upravne stavbe, Nova Gorica

Rotovž, Maribor;Moderna galerija, Ljubljana;Galerija v Mestni

SM 13, Studio d’Arte Margutta, Rim

hiši, Kranj;Dolenjska galerija, Novo Mesto (1986)

1965

Galleria Pro Loco, Gorica

1986

Keio-Shinjuku, Tokio

Studio Internazionale d’Arte Grafica, L’Arco, Macerata

Sala consigliare, San Benedetto del Tronto

Galerie Zygos, Atene

1987

Palazzo degli Anziani, Ancona

Festivalna dvorana, Bled

Moderna galerija, Ljubljana

1965/66

Likovni salon, Celje

Galleria Sele Arte 1, Padova

1966

Delavski klub, Velenje

Gallery Ichizan, Tokio

Likovni salon, Kočevje

1988

Circolo Acli-Centro universitario, Urbino

1968

Izložbeni salon, Dom kulture, Banja Luka

1989

Dolenjski muzej, Novo Mesto

Galerie Mokum, Amsterdam

1990

Galerija Equrna, Ljubljana

1969

Sala d’Arte Guglielmi, San Benedetto del Tronto

Galleria Dedalos, San Severo

Foyer Mestnega kina, Ajdovščina

Galerija Karas, Zagreb

Galerija Grafički kolektiv, Beograd

1991

Galerie Slama, Celovec

1970

Galleria d’Arte La Lanterna, Trst

Galerija Tržaška knjigarna, Trst

Galleria La Robinia, Palermo

1992

Likovni salon, Celje

1971

Galerija salona Meblo, Nova Gorica

Galerija Insula, Ljubljana

Galleria d’Arte Il Vicolo, Genova

1993

Beneška galerija, Špeter/S.Pietro al Natisone

Galleria Il Segnapassi, Genova

1993/94 1. egiptovski mednarodni trienale grafike (osebna razstava-

1972

Libreria-Galleria Feltrinelli, Bologna

1973

Sala d’Arte Guglielmi, San Benedetto del Tronto

1994

Galerija Meduza, Koper

1974

Galleria d’Arte La Loggia, Videm

Gallery Ichizan, Kamakura City

Galerija Ars, Ljubljana

Gallery Tenkikan, Gunma

Galerija Loža, Koper

1995

Tamaya, GALOU, Tokio

Kleine Galerie, Celovec

1995/96 Galerija Tivoli, MGLC, (sto grafičnih listov 1957-1995), Ljubljana

1975

Arte al Borgo, Palermo

1997

Galerija Hest, Ljubljana

Galerija Sebastian, Dubrovnik

Poslovni center Mercator, Ljubljana

Studio d’Arte Margutta, Rim

Preddverje ISKRATEL, Kranj

Galerija Labirint, Ljubljana

Centre Culturel Pomel, Issoire

1977

Galerie Ortner, Beljak

1978

Galerija Osnovne šole Solkan, Solkan

Mala galerija, Ljubljana

1998

Galerie Schloss Porcia, Spittal

Dvorec Zemono, Zemono pri Vipavi

1999

Atrij ZZZS, Ljubljana

1978/79

Stevens Gallery, Padova

2002

Galerija Tivoli, MGLC, Ljubljana

1979

Savinov salon, Žalec

2003

Mestna galerija, Nova Gorica

1980

Razstavni salon hotela Radin, Radenci

MUO, Zagreb

Galerija Ars, Ljubljana

Obalne galerije, Piran

Galleria d’Arte La Bottega, Gorica

Galerija Murska Sobota, Murska Sobota

1981

Galerija Sebastian, Dubrovnik

2006

Galerija Žbona, Koper

sponzorji

gli sponsor

častni gost), Kairo

(ob IV. Trienalu v Chamalieru kot nagrajenec III. trienala v Chamalieru, 1994)

38


sponzorji gli sponsor


BMW Serije 3 coupe: 325i (160 kW) poraba - kombiniran način vožnje: 8,4l/100 km. Emisija CO2: 203g/km.

Ljubezen do detajlov lahko prekosi le eno.

Ljubezen do celote.

Novi BMW Serije 3 coupé ve kako zapeljati voznika, ki goji strast do čiste športnosti. Zahvaljujoč odlični uravnoteženosti vozila (50:50) kot rezultat izjemno lahke konstrukcije in precizno izdelane šasije, je novi BMW Serije 3 coupé tako dinamičen, kot to kaže na prvi pogled. En pogled je dovolj, da opazimo njegovo večno eleganco. Gladkemu pokrovu motorja daje značaj nezamenljiva maska v obliki ‘ledvičke’ in lično zaobljeni žarometi z izredno domišljenim detajlom. Z inteligentnim štirikolesnim pogonom xDrive in inovativno HPI tehnologijo vbrizga goriva bo vaša slika o zapeljivem športniku popolna. Vse informacije so na voljo pri pooblaščenih prodajalcih BMW: Avto Aktiv d.o.o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana, tel.: 01 28 03 150; Avto Aktiv PE, Tržaška 133, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 45 870; Avto Aktiv Trzin, Ljubljanska cesta 24, 1236 Trzin, tel.: 01 56 05 800; Avto Aktiv d.o.o., PE Maribor, Zagrebška cesta 38, 2000 Maribor, tel.: 02 46 01 000; Avto Motiv d.o.o., PE Koper, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05 62 50 333; Avto Select d.o.o., Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 33 06 060; Makoma d.o.o., Bršljin 2, 8000 Novo mesto, tel.: 07 39 34 215; Selmar d.o.o., Mariborska 119, 3000 Celje, tel.: 03 42 44 000.

Novi BMW Serije 3 coupé

www.bmw.si

Veselje do vožnje


Kaj çaka¹, praznuj nekaj ?IJ;D?¶U`` 4V]`g¢\R(#D=@"!!!=[fS][R_REV]+$)' " &"&())&&"*%&(" 7Ri+$)' " &"&())!`WWZTV1ZdeV_ZTdZhhhZdeV_ZTdZ

>:?:DE6CK2K5C2G;6@A@K2C;2+AC6<@>6C?@A:E;62=<@9@=2™<@5F;6K5C2G;F


OM

OF E N T

ER T A I N

GD

IN

M

E

T N

T H E

080 13 19 ali www.kongo-hc.com

K

!

K

R O V T Z S A E J BA L V A

E


cRk\`¢[Vg\fYZ_[Z

>]Z_Rc>]Z_Rc >ZV]VTV_eVc faR_ÎZÎVgR")"!!!=[fS][R_R E!"#%"'&#!•7!"%#&"#$$

>]Z_Rc>]Z_Rc :_UfdecZ[d\R""V '$"!:k`]R E!&'%"&&!&

CVdacRg`cRk\`¢[V GV]Z\`ac`de`cRgcYf_d\ReVY_`]`XZ[Racg`gcde_Z ^ReVcZR]ZZkgZc_Ra`deRgZeVgZ_ÎfU`gZeZkX]VUAcRga` _R¢ZY¥V][RYacZ]RX`[V_`_R¢V^f_RÎZ_f¥Zg][V_[RCRUZ _R^cVÎ\fYR^`cRUZdVUcf¥Z^``Sd]Rde_ZY[VUVYÎVk UR_kUcf¥Z_``SgVÎVcZYaRdacZ[ReV][Z?R¢R\fYZ_[R[V gVU_`a`]_R¥Zg][V_[R

6Z_W`1^]Z_Rc^]Z_RcdZ

hhh^]Z_Rc^]Z_RcdZ


ššš­†„–Œ‘’­–Œ

n y h u k ê j h z p u v w v y { v y v %

n y h u k ê j h z p u v s p w p j h

n y h u k ê j h z p u v s p k v ¾  h{ l %

z s v { ê j s | i % | z { l y u h

j„–Œ‘’êw’•—’•’Wꇭ‡­êìêv…„„ꧥ„êìꦣ¢ªêw’•—’•’Wê¾êw’•—’•’–ˆêìz’™ˆ‘Œ„êìê{®êУ¨¦ê¥ê¦§¦êªê¤¥ªêìêl®ê„•Žˆ—Œ‘Š­“’•—’•’Í†„–Œ‘’­–Œ


Prva pecˇica z vgrajenim dvigalom na svetu.

BSH Hi‰ni aparati, Nazarje d.o.o.

s

Stenska peãica liftMatic: svetovna novost z revolucionarnim naãinom odpiranja! Pritrjena na steno omogoãa peko v vi‰ini oãi. S pritiskom na gumb se spusti celotno dno peãice – s tem so pekaãi dostopni s treh strani in to v vi‰ini rok. Skupaj z mnogimi drugimi inovacijami predstavlja LiftMatic vrhunsko re‰itev za nepozabna doÏivetja.


Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in v tujini, med njimi: Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private, tra le quali: hslhukypl Musée des Beux-Arts ilvnyhk t˜ˆê–„™•ˆˆ‘ˆê˜ˆ—‘’–—Œ iy|lsslz j’ˆ†—Œ’‘ꇈꏄêj’˜‘„‘—ˆê“„‘;Œ„–ˆ jhpyv t˜–ˆ˜ê’‰ê’‡ˆ•‘ꈊœ“—Œ„‘ê„•— johthspÈyl t˜–>ˆê‡Øh•—êj’‘—ˆ“’•„Œ‘ jpujpuuh{p jŒ‘†Œ‘‘„—Œêh•—êt˜–ˆ˜ rshnlum|y{ z„˜‘Šêk•„‘Ž•„‰—¾~ˆ•Žˆ rshnlum|y{ s„‘‡ˆ–êt˜–ˆ˜ rvwly …Œ•Ž„ꇕ˜WŒ‘ˆê%…’‘„ ryhrv~ t˜ˆ˜êu„•’‡’šˆ shêsv|}pÈyl jˆ‘—•ˆê‡ˆê„ꊕ„™˜•ˆêˆ—êØŒ„Šˆê‡ˆêŒ“•Œ>ˆêh­z­i­s­ sq|isqhuh t’‡ˆ•‘„ꊄˆ•Œ„ sq|isqhuh tˆ‡‘„•’‡‘ŒêŠ•„‰Œ:‘ŒêŒŽ’™‘Œê†ˆ‘—ˆ• s|nhuv t˜–ˆ’ê}Œ„êjŒ„‘Œ±êiŒ„‘†’êˆê‘ˆ•’ tvu{ylhs t˜–ˆˆê‡ˆ–êiˆ˜›¾h•—– tvz{hy t˜ˆêoˆ•†ˆŠ’™Œ‘ˆ uv}hênvypjh n’•ŒOŽŒê˜ˆ z’™ˆ‘–Ž’ê‘„•’‡‘’ꊏˆ‡„ŒO:ˆê¾ê™Œ—•„Œê¡¨¢Ãꑄꖗ•’“˜êŠˆ‡„ŒOŽˆê‡™’•„‘ˆ uv}pêzhk n„ˆ•Œ„êt„—Œ†ˆêz•“–Žˆ wyhoh u5•’‡‘Bꊄˆ•Œˆ wypslw u„•’‡‘Œê˜ˆ {vypuv t˜–ˆ’êjŒ™Œ†’ zrvwql t˜ˆê‘„ê–„™•ˆˆ‘„—„ꘐˆ—‘’–— ~hyzh~h t˜ˆ˜êu„•’‡’šˆ ~hzopun{vu {‹ˆêsŒ…•„•œê’‰êj’‘Š•ˆ–– ~plu h…ˆ•—Œ‘„ hnyli n„ˆ•Œ„ê–˜™•ˆˆ‘ˆê˜ˆ—‘’–—Œ r„…Œ‘ˆ—ꊕ„‰ŒŽˆêq˜Š’–„™ˆ‘–Žˆê„Ž„‡ˆŒˆê‘„‘’–—ŒêŒê˜ˆ—‘’–—Œ

: ZO EZ T PR SI A/ 2 N .98 0 € CE 11 5


Seznam del

Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in v tujini, med njimi:

Elenco delle opere

Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private, tra le quali: ALEXANDRIE Musée des Beux-Arts BEOGRAD Muzej savremene umetnosti BRUXELLES Collection de la Communante pançiase CAIRO Museum of modern egyptian art CHAMALIÈRE Musée d’Art Contemporain CINCINNATI Cincinnati Art Museum KLAGENFURT Sammlung Drankraft-Werke KLAGENFURT Landes Museum KOPER Zbirka družine Žbona KRAKOW Muzeum Narodowe LA LOUVIÈRE Centre de la gravure et l’image de imprimée A.S.B.L. LJUBLJANA Moderna galerija LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center LUGANO Museo Villa Ciani, Bianco e nero MONTREAL Musee des Beux-Arts MOSTAR Muzej Hercegovine NOVA GORICA Goriški muzej Slovensko narodno gledališče - vitrail (18m2) na stropu gledališke dvorane NOVI SAD Galerija Matice Srpske PRAHA Národní galerie PRILEP Narodni muzej TORINO Museo Civico SKOPJE Muzej na savremenata umetnost WARSZAWA Muzeum Narodowe WASHINGTON The Library of Congress WIEN Albertina ZAGREB Galerija suvremene umjetnosti Kabinet grafike Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti

MAKUC

1.

Kormorana v solinah .

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2005

21,0 x 29,7 cm

2.

Phalacrocorax carbo.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2005

29,6 x 20,9 cm

3. Pokrajina s hudournikoma.

.

.

.

.

.

.

.

4.

. 2003 29,7 x 21,1 cm

Polje. . . . . . . . . . . . . . . 2005 29,6 x 20,9 cm

5.

Polje s pticama. . . . . . . . . . . . 2005 25,9 x 22,0 cm

6.

Poloj s slikarjem . .

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2006

35,0 x 26,0 cm

7.

Polojnik. . . . . . . . . . . . . . 2005 23,9 x 23,9 cm

8.

Ptiča v vinogradu .

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2005

29,6 x 20,9 cm

9.

Rumenonogi galeb. . . . . . . . . . . 2005 32,4 x 24,9 cm

10. Soline s kormoranom . . . . . . . . . . 2005 32,1 x 25,9 cm

11. Soline s sireno . . . . . . . . . . . . 2005 34,3 x 25,3 cm

12. Temne soline .

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

. 2005

25,1 x 35,1 cm

Čevljarska 8, Koper 041 600 120

13. Vinogradi s škrjancem. . . . . . . . . . 2005 29,7 x 21,1 cm

: ZO EZ T PR SI A/ 2 N .98 0 € CE 11 5


Vladimir Makuc