Kultura Promocija i afirmacija na makedonskata kultura vo Amerika e pri~inata vo 1991 g. Pavlina Proevska da go inicira sozdavaweto na Makedonskiot sovet na umetnosti vo Wujork. Ovaa asocijacija e rakovodena od odbor vo koj ~lenuvaat vidni Amerikanci so ili bez makedonsko poteklo kako Majk Zafirovski, Tom Spirof, Vilijam Hensi, a na veb-stranicata na Sovetot se staveni linkovi od zna~ajni makedonski umetnici, me|u koi Kiro Urdin, Igor To{evski i Duke Bojaxiev. Vo izminative godini Sovetot realiziral pove}e proekti vo polza na makedonskata kultura i postojano istra`uva za da go najde idealniot na~in za prezentacija na Makedonija, preku nastani i proekti koi }e imaat dolgotrajno informativno vlijanie vo Amerika. Denovive Proevska e dojdena vo svojata matica od koja se oddale~ila pred pove}e od tri decenii, za da gi finalizira podgotovkite na golemata izlo`ba na makedonski narodni nosii koja }e se slu~i idnata godina vo Muzejot za folklor i umetnost vo Santa Fe, vo dr`avata Novo Meksiko (New Mexico). Prestojot, me|u drugoto, }e go iskoristi za da najde doma{ni umetnici na koi }e im ovozmo`i profesionalna promocija vo Wujork. Zasega e poznato deka }e se obide da gi izveze Atanas Botev i Robert Dandarov. Osnovnata dejnost so koja se zanimava Proevska e filmskata produkcija, pa mo`ebi naskoro }e zapo~ne i filmski proekt za makedonska prikazna so globalen kontekst. Multidisciplinarnata profesionalnost na Proevska e proizvod na nejzinoto obrazovanie. Taa diplomirala novinarstvo vo Amerika, pa potoa specijalizirala odnosi so javnost (public relation) vo Pariz. Rabotela vo amerikanskiot televiziski kanal Si-Bi-Es, sè do 1986 g. koga oformila svoja producentska ku}a. Na po~etokot na na{iot razgovor se povika na sentencata na filozofot Volter, deka istorijata e paket od zbir odnapred spakuvani lagi, na koja taa replicira deka saka da otpakuva barem nekolku od istoriskite lagi koi ja zagrozuvaat nejzinata tatkovina.
50
Forum: Makedonskiot sovet na umetnosti go formiravte za da ja afirmirate makedonskata kultura vo SAD. Dali smetate deka Makedonija pravi dovolno za da ja prezentira svojata kultura vo svetot i voedno da se sprotistavi na silnite propagandni lagi koi gi plasiraat nejzinite neprijateli? Proevska: Tokmu poradi faktot {to smetam deka Makedonija ne pravi dovolno ili barem ne go nao|a vistinskiot na~in za da lobira vo svetot preku svojata kultura, go oformiv Makedonskiot sovet na umetnostite vo Wujork. Motivirana sum da gi otpakuvam istoriskite lagi {to se kreirani za da go osporat na{eto postoewe i kako dr`ava i kako narod. Sfativ deka Makedoncite odamna go napravile pogre{niot ~ekor koga ne se gri`ele za dokumentirawe na svojata istorija. So toa ostavile {iroko pole po koe igra fudbal koj }e stigne i ja potturnuva topkata na istorijata tamu kade {to mu odgovara. Taa odgovornost e kolektivna. Nie ne razbirame kolkava e mo}ta na dokumentacijata na kulturnoto nasledstvo i zatoa sega nemame mo} na odbrana na dokumentite. Na primer, da go zememe Marko Cepenkov: negovite zapisi se univerzalno filozofski, no nikoj ne se setil kako takvi da mu gi pretstavi na svetot. Ne znam dali nie ne znaeme, ili dali ne sme zabele`ale kako drugite go pravat toa ili, pak, imame vroden samodestruktiven element vo na{ata kolektivna slika. I sega treba da odime po svetot i da gi kupuvame kulturnite nasledstva koi odovde bile iznesuvani. Toa e ogromno tro{ewe energija i sredstva. ...no sepak, imame kulturni centri niz svetot i primenuvame sovremeni metodi vo odnosite so javnost. Zo{to smetate deka toa nema efekt? Vo edna prigoda vo Wujork, mu sugerirav na aktuelniot premier Nikola Gruevski deka vo makedonskiot jazik nema soodveten prevod na toa {to ozna~uva public relation, odnosi so javnost ne go ozna~uva istoto. Ako pojdeme od toa deka nie ne razbirame to~no {to zna~i toa, normalno deka ne mo`ete pravilno da go primenuvate. Se razbira deka i kulturnite centri si imaat svoja uloga, no ne se dokraj na visina na zada~ata. Ne e dovolno samo da se organiziraat nastani ako za niv ne se primeni agresiven marketing. Koj e efektot od toa {to nekoja izlo`ba vo Wujork }e ja vidat dvaesetina Makedonci. Na umetnicite im se pravi lo{a usluga ako nivnata izlo`ba ne e kvalitetno plasirana. Voobi~aeno se nosat nekolku nivni platna, ne im se organiziraat sostanoci so proda`ni agenti, kontakti so galerii, seto toa pominuva bez izdr`ani monografii, a za objavi vo vesnicite da ne zboruvame. Zatoa, Sovetot }e se obide prestojot na umetnicite Atanas Botev i Robert Dandarov da ne bide protokolaren, tuku polezen. Ako tie uspeat, }e uspee i Makedonija.
Kakov e va{iot vpe~atok okolu informiranosta na Amerikancite za makedonskata kultura? Pred da po~ne rabotata na Sovetot, napraviv eden videospot nasloven Kade se nao|a Makedonija? Odgovorite na anketata {to ja sprovedov dadoa o~aen rezultat. Nikoj ne mo`e{e nitu geografski da ja odredi Makedonija. Se iznenadiv koga eden Afrikanec, taksi-voza~, mi re~e deka znae za Makedonija, kako del od Jugoslavija. Problemot e {to nie, naj~esto, makedonskata kultura vo Amerika im ja promovirame na Makedoncite {to `iveat vo etni~kite geta i sè se vrti okolu na{ite crkvi koi se nao|aat vo predgradijata. Tie lu|e se tolku naviknati na me|usebna promocija, {to zaboravaat deka nema cel vo toa da se u~ime samite za na{ata kultura. Koi proekti na Sovetot bi gi izdvoile? Kako {to minuvaat godinite, i Sovetot u~i na svoite gre{ki. Na po~etokot se obidovme so pe~atewe edna publikacija za koja pi{uvaa vidni makedonski intelektualci i istata ja distribuiravme na mnogu adresi. Toga{ sfativ deka bugarskoto lobi e mnogu silno i ~esto pre-
25 april 2008