Issuu on Google+

Grcija ja potkopuva EU Godina IV

broj 137 9.5.2008. cena 50 denari

Qube i Johan na sloboda !?

VMRO DPMNE

SDSM DUI DPA

62 28 20 10

pratenika

Del Ponte falsifikuvala dokazi !


Sodr`ina

13

IZLITENO RENOVIRAWE

26

PRI^INITE ZA NEUSPEHOT LE@AT KAJ NAS

37

VIE SEKOGA[ ]E BIDETE MAKEDONCI

Intervju

Politika 9 IZBOREN BAROMETAR

42 VASIL BABAMOV, PRETSEDATEL NA ASOCIJACIJATA ZA MAKEDONSKO -AMERIKANSKO PARTNERSTVO: NE SME SILNI KAKO GRCITE, AMA SEPAK GI POBEDUVAME

14 VISTINSKI REFORMI DURI NA KRAJOT OD 2009!? 18 DA NE SE POVTORI

Kultura

20 RE@IJA I PRITISOCI ZA SLU^AJOT "QUBOTEN"!

47 GTC - MA[INA ZA @IVEEWE

22 GRCIJA JA MINIRA EU

51 OD KADE DOA\A OVOJ TEKST... 52 NOVA SLIKA I PRILIKA NA MAKEDONSKIOT FILM

Ekonomija 31 RUTAS DEL PASIFIKO

@ivot

32 SVETOT PRED CUNAMI

59 KAMENOT [TO NOSI DECA

Svet

63 ^UVARI NA PASIJATA VO PERIOD NA LOVOSTOJ

35 KOSOVO GO RASTOPI ZAMRZNATIOT KONFLIKT

66 OD EGZIT NULTA, DO FAKTOR ZA EU

38 SRBIJA: DOGOVOROT SO EU - NADE@ ZA PRESVRT

Glaven i odgovoren urednik Slobodan ^a{ule Pomo{nici na glavniot urednik Aleksandar Jankovi} (grafika/dizajn) Sa{ko Ratkovi} (media proekti) Vlatko Galevski (kultura/`ivot)

72 PRVITE AKROBATI I KOMI^ARI

Redakcija Irena Radovanovi}, Katerina Ne{kova (politika), Serjo`a Nedelkoski (hronika), Petre Dimitrov, Andreja Serafimovski (ekonomija), Sla|an Penev (nadvore{na politika), Stojan Sinadinov, Ana Vasilevska (kultura, umetnost), Vasko Markovski, Rexep Pampur (`ivot) Dizajn Jasmina Arsova Zoran Gulevski

Dopisnici Kostas Kalergis (Atina) Stojana Georgieva (Sofija) Ilinka Iqoska (Pri{tina) Boris Kam~ev (Sankt Peterburg) Fotografija Milan Strezovski Lektor Violeta Karaxovska-Stojanova

Izdava Forum plus DOOEL. „Ilindenska“ 9, 1000 Skopje Republika Makedonija tel: 02 / 32 30 940 32 30 941 faks: 32 30 942 e-mail: info@forum.com.mk Upravitel Davor Pa{oski


Nata{a KOSTOVSKA

Administracija Julija Petrovska

Grcija ja potkopuva EU Godina IV

broj 137 9.5.2008. cena 50 denari

Del Ponte falsifikuvala dokazi !

VMRO DPMNE

SDSM

Pe~ati Grafi~ki Centar Skopje

Qube i Johan na sloboda !?

DUI DPA

62 28 20 10

pratenika

Marketing Elefterija Ilievska

Naslovna stranica: A. Jankovi}

Pretplata Za Makedonija: 2.400,00 denari godi{no (plus po{tenski tro{oci), 1.350,00 den. za {estmese~na pretplata (plus po{tenski tro{oci) Na smetka: Forum plus - DOOEL. Skopje, Republika Makedonija Tutunska banka AD Skopje, smetka br. 210060041050180 so naglasok: (Godi{na pretplata) Za stranstvo: 90 evra godi{no (plus po{tenski tro{oci za soodvetnata zemja). 55 evra za {estmese~na pretplata na smetka: Forum plus - DOOEL Skopje, Republika Makedonija Tutunska banka AD Skopje, smetka br. 210300000299595 Swift: TUTNMK22, IBAN code MK 07 210300000299595 (Godi{na pretplata)


ȻɈȳȺɌȺ ɇȺ ɌɂɊɄɂɁɈɌ ȼȿ ɉɈȼɂɄɍȼȺ

ĦĬ ijIJĵĤĮķĦĤ ĨIJĥĴĩĨIJĜĨĩ www.thy.com www. ww w th thy. y.co com m

ĵŒņʼnŖőŌŜŖņŒ ĵŒņʼn ĵŒ ņʼnŖŖőŌŜŖņŒ Ŗ ŌŜŖņ ŖőŌŜ Ŗő ŖņŒ Œ ŋń ŎŗŏŖŗŔń Ŏŗŏ Ŏ ŗ ŖŗŔń ŗŏŖŗ ŗŔń Ŕ Ō ŌőŘŒŔŐńŚŌŌ ŌőŘ Ō őŘŒŔ ŘŒŔŐń ŔŐńŚŌ ŚŌŌ Ō ĵŎŒœŬʼn,Ķʼnŏ: Ķʼnŏ:: 02 32 27 914 914, key.c ĵŎŒœ ĵŎ ŒœŬʼn Ŭʼn,Ķʼnŏ: Ŭʼn,Ķ ʼn,Ķ ,Ķʼnŏ 32 2 914 14,, www.goturkey.com www. ww w.go .gotu g turk go rkey y.com com om uskupkulturtanitma@hotmail.com usku us kupk pkul ultu turt rtan anit itma ma@h @hot otma m il.c com m


VOVEDNIK

SLOBODAN ^A[ULE

stite surati }e sedat na italijanskite fotelji vo Sobranieto! Za neverojatno skapa cena, koja ne se meri samo so 4 milioni evra kolku {to }e ~ini samiot “izboren bal”, tuku i po zaostanuvaweto na reformite i, sledstveno, poradi izolacijata na na{eto stopanstvo i toa srede svetska ekonomska recesija. Vo uslovi koga naftata dostignuva astronomski iznosi, koga vo svetot lu|e se ubivaat za hrana, nie kako uvoznici i na ednoto i drugoto, uceneti od sosedite i plenici na ma|epsan krug vo koj ja branime so gubewe dr`avata - odime na glasawe za da go dobieme istoto {to go imavme, so nekoj procent pove}e ili pomalku! Spored ispituvaweto na makedonskata javnost {to za nas go izvr{i agencijata Rejting, nema da ima krupni kvalitetni prestrojuvawa. Mnozinstvoto }e se konsolidira vo “makedonskiot del”, no }e se problematizira do kraj vo “albanskiot del” od elektoratot.

Ne li imate vpe~atok na ve}e videno? Deja vu. Mnozinstvoto od 62 pratenika za koalicijata predvodena od VMRO-DPMNE, spored na{ata anketa, }e ja stabilizira Vladata, koja so mali isklu~oci, nema ve}e da bide spoj na nespoivi partiski proekti i interesi. Od druga strana, predominacijata na DUI nad DPA, i toa po vtorpat, sega ve}e so soodnos od 2 sprema 1, }e ja stavi ideolo{ki konsolidiranata Vlada so poposlu{no mnozinstvo - vo situacija da mora da se nagoduva so DUI. Nivnite maksimalni barawa }e se koncentriraat na toa tie po sekoja cena, i toa kako “pobednici”, da bidat del od Vladata, vo sprotivno }e prodol`at so blokadite, koi bea glavnata argumentacija, me|u drugoto, za predvremenite izbori! Vladata }e mo`e da vladee so stopanstvoto, so biznisite, so tenderite, 9 maj 2008

no ne i so reformite. Toa i ne ì e i ne treba da e cel na koja i da e grupacija vo izvr{nata vlast, no zatoa mnogu te{ko i po cena na manipulacija na takanare~enoto "Badenterovo glasawe" }e se obide da go turka reformskiot brod po blatoto na makedonskata politika. Takviot zabaven ôd samo }e go izostri ma|epsaniot krug vo koj se vrti Makedonija. Za da ne se ispu{ti vozot za EU i sepak da go fatime posledniot vagon vo kompozicijata na NATO, Vladata }e mora da vodi dijalog vo koj, bez razlika na solidnoto mnozinstvo, }e ima tvrd sopernik koj, pokraj apetitite za vlast, }e saka celosna federalizacija na dr`avata. I toa vo izbrzani ~ekori po~nuvaj}i od celosnata dvojazi~nost, do etni~ka kantonizacija i regionalizacija, sè do sozdavawe dvonacionalna dr`ava, kondominium na albanskata zaednica so makedonskiot narod. Se sveduva na toa da ja davame dr`avata za da ja so~uvame dr`avata?! Apsurdot da bide pogolem, takvite vnatre{ni koncesii ne gi zapira etni~koto {arenilo na koalicijata na VMRO-DPMNE. Naprotiv, gi zabrzuva. To~no e deka pratenicite Turci, Srbi, Romi, Bo{waci, Vlasi i drugi }e go zgolemat cenzusot za dvojnoto kvalifikuvano glasawe, no sepak pogolemiot del od toa mnozinstvo bi mu pripa|al na DUI. Tie so edno izleguvawe od Sobranieto }e nè vratat vo dene{ninata na zastoi i otsustvo na dijalog. Za na kraj, no ne i posledna cena e imeto. So vakov deja vu parlament Makedonija nema da dobie nova sila za gradewe zrela i dalekuse`na strategija za gr~kiot problem so na{eto ime. Energijata, za `al, }e se crpi na razgradbata na Republika Makedonija, onaa za~natata na 8 septemvri 1991 g., koja definitivno nema da bide ista po ovie izbori so vakov mo`en ishod. Vo takvi uslovi gr~kiot diktat, kolku i da nema logika i poddr{ka, }e dobiva na sila od samata paralizacija na na{ata demokratija i nejzinite procesi. Vo op{toto redefinirawe na supstancata na dr`avata, tie }e go dokladat i svoeto barawe - za nov identitet! F

7


IZBOREN BAROMETAR

HRONIKA

FORUM I AGENCIJA "REJTING"

Bez golemi promeni vo rejtingot po objavenite izborni koalicii

Strate{ki dogovor me|u Va{ington i Skopje

N

ajnovata anekta na Agencijata "Rejting" napravena od 4-7 maj za ~itatelite na Forum vrz reprezentativen primerok od 1.200 ispitanici, poka`uva deka se namaluva brojot na neopredelenite glasa~i, no ne se slu~uva dramati~na promena vo rejtinzite na partiite i koaliciite.

Na pra{aweto: Dokolku utre se odr`uvaat izborite za koja partija bi glasale? Dobieni se slednite odgovori maj

april razl.

1. Za Koalicijata "Za podobra Makedonija" predvodena od VMRO DPMNE

37

33

+4

2. Za Koalicijata "Sonce" predvodena od SDSM

18

16

+2

3. DUI

11

12

-1

4. DPA

6

6

0

5. Drugi partii i koalicii zaedno

2

4

-2

6. SĂŠ u{te ne znae

26

29

-3

Analizata na rezultatite po izborni edinici upatuva na toa deka me|u koaliciite najmala e razlikata vo izbornata edinica 4, kade {to e pomala od odnosot 2:1 i vo izbornata edinica 3, a najgolema vo izbornata edinica 2 verojtno zaradi koalicijata na VMRO DPMNE so partiite na Romite, Srbite i Turcite. F

9 maj 2008

Vo sredata vo Va{ington be{e potpi{ana Deklaracija za strate{ko partnerstvo me|u RM i SAD. Ovoj dokument go potpi{aa amerikanskata dr`avna sekretarka Kondoliza Rajs i ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski. So ovoj dogovor se planira prodlabo~uvawe na sorabotkata me|u dvete dr`avi za konkretni proekti vo tri oblasti: bezbednost, ekonomija i obrazovanie. Toj se odnesuva na zajaknuvawe na sorabotkata vo odnos na trgovijata i ekonomijata, na zgolemuvawe na sorabotkata vo ramkite na bezbednosnata sfera, kako i za iznao|awe delotvoren na~in za dobli`uvawe i pointenzivni kontakti na visoko nivo me|u Makedonija i Amerika. Strate{kiot dogovor me|u Skopje i Va{ington doa|a po neuspehot na zemjata za za~lenuvawe vo NATO na samitot vo Bukure{t i e izraz na silnata poddr{ka {to SAD ĂŹ ja davaat na Republika Makedonija vo ovoj proces. F

Istraga za listata na SDPM Skopskoto javno obvinitelstvo }e otvori postapka za slu~ajot so "dublerite" na SDPM, zatoa {to nekolkumina od kandidatite negiraa deka politi~ki se aktivni i voop{to ne znaele deka se predlo`eni na kandidatski listi kako nositeli. Vo poslednite denovi kandidatite na partijata na Branko Janevski stanuvaat nedostapni za objasnuvawata dali nivnite potpisi se falsifikuvan pri kandidaturata vo DIK. Procedurata vo DIK e slo`ena, a eden od uslovite za kandidatura e kandidatot da e svoera~no potpi{an na izjavata za prifa}awe na kandidaturata, za {to vo komisijata se prilo`uva i fotokopija od li~na karta ili paso{. Od tamu objasnuvaat deka za verodostojnosta na podatocite vo dokumentite {to se podnesuvaat za kandidaturi odgovara predlaga~ot i toj }e ja ponese odgovornosta za nivnata to~nost. F

9


Izbori 2008

Najnov rejting na partiite

P

o~nuvaj}i od ovoj broj, u{te pred startot na izbornata kampawa, pa sè do glasaweto, Forum preku svoeviden izboren barometar redovno }e informira za raspolo`enieto na izbira~koto telo. Izborniot barometar do krajot na izborite }e go zazema mestoto na redovnata rubrika Hronika, bidej}i sme ubedeni deka raspolo`enieto na gra|anite i negovite promeni }e bidat najaktuelniot nastan na nedelata. Dene{niot barometar e napraven dva dena pred izleguvaweto na Forum i e odraz na misleweto na gra|anite po objavuvaweto na izbornite koalicii i listi. Inaku, vo ovoj broj ja objavuvame sonda`ata podgotvena od agencijata Rejting sprovedena po pat na telefonsko javuvawe na 4.800 ispitanici vo period od 14. do 24 april, odnosno, pred objavuvaweto na izbornite koalicii i listi. Taa donekade se razlikuva od barometarot, koj e posve`, no trendot na doverbata po sè izgleda ostanuva ist. Anketata poka`uva deka VMRO-DPMNE ima dvojno pogolem rejting od SDSM, odnosno 33% nasproti 16%. Vo albanskiot politi~ki blok DUI e vo golema prednost pred DPA, pa taka, partijata na Ali Ahmeti ima 12%, a partijata na Menduh Ta~i 6% od vkupniot broj ispitanici.

10

VMRO-DPMNE i DUI imaat prednost pred svoite konkurenti vo sekoja izborna edinica. Dokolku sega{nata sonda`a se odr`i nepromeneta i na samite izbori, vo noviot sostav na parlamentot VMRO-DPMNE }e ima 62 pratenici, SDSM 28, DUI - 20, a DPA - 10. Ova merewe na pulsot kaj gra|anite poka`uva deka odzivot na glasa~ite }e bide pogolem vo odnos na parlamentarnite izbori koi se odr`aa vo 2006 g. Se o~ekuva na 1 juni da izlezat 60 otsto od izbira~ite, a na prethodnite izbori toj procent iznesuva{e 56 otsto. Sonda`ata poka`uva razlika me|u Makedoncite i Albancite okolu toa kako Makedonija be{e politi~ki vodena. Pa taka, pove}e od polovina od Makedoncite se zadovolni, a isto tolku Albanci se nezadovolni. Pri~inite za odr`uvawe predvremeni izbori se prifatlivi za 44 otsto od Makedoncite, no neprifatlivi za 62 procenti kaj Albancite. Agencijata Rejting go ispituva{e zadovolstvoto na gra|anite od toa kako Makedonija be{e politi~ki vodena vo izminatite dve godini. Prifatlivosta na pri~inite za predvremenite partiski izbori i izbornoto opredeluvawe po raspi{uvaweto na izborite.

9 maj 2008


1.Zadovolstvo od na~inot na koj Makedonija be{e politi~ki vodena.

Stepenot na zadovolstvo od na~inot na koj Makedonija e politi~ki vodena vo golema mera vlijae vrz izbornoto opredeluvawe. Vo ovaa smisla, odgovorot na ova pra{awe e pokazatel deka zadovolnite }e glasaat vo pogolem broj za partiite na vlast, a nezadovolnite za partiite vo opozicija. 2.Prifatlivosta na pri~inite za odr`uvawe predvremenite izbori.

Makedonija

Za brojot na mestata vo parlamentot od najgolema va`nost e sekako procentot na glasovi {to sekoja partija }e gi dobie vo sekoja od izbornite edinici. Spored naodite na Agencijata, VMRO-DPMNE i DUI imaat prednost pred svoite konkurenti i vo sekoja od izbornite edinici, kako {to mo`e da se vidi vo slednite grafikoni. Izborna edinica br. 1

Graf br. 2

Izborna edinica broj 2

Od odgovorite na ova pra{awe stanuva jasno deka idejata za predvremeni izbori te{ko bi pominala na referendum kaj Makedoncite, no Albancite ja poddr`uvaat so ogled na toa {to dvete nivni najgolemi partii vo parlamentot glasaa za novi izbori vo mnozinstvo. 3.Izbornoto opredeluvawe na gra|anite po raspi{uvaweto na izborite Na pra{aweto dali }e izlezete da glasate na ovie izbori, duri 75 otsto od anketiranite odgovaraat potvrdno. No, imaj}i predvid deka vo izbira~kite spisoci najmalku 15 otsto od zapi{anite izbira~i se dr`avjani na Makedonija so pravo na glas koi odamna ne `iveat vo Makedonija, tuku se iselenici vo prekuokeanskite zemji ili se na privremena rabota vo stranstvo i nikoga{ ne se pojavuvaat na izborite vo Makedonija. Se o~ekuva odzivot na izbira~ite da iznesuva okolu 60 otsto od zapi{anite vo izbira~kiot spisok, odnosno ne{to pove}e od 2006 g. koga iznesuva{e 56 otsto. Od onie {to }e izlezat na glasawe, izbornoto opredeluvawe na gra|anite vo vtorata polovina na april izgleda{e vaka:

Izborna edinica broj 3

 9 maj 2008

11


Izbori 2008 Izborna edinica broj 4

3.1 Mandati vo idniot parlament Vrz osnova na Dontoviot model, ako partiite go osvojat gorenavedeniot procent glasovi vo sekoja od izbornite edinici, tie bi gi osvoile slednite mandati vo sekoja od izbornite edinici:

Izborna edinica broj 5

Izborna edinica br.6

No ova e sostojba neposredno po raspi{anite izbori, odnosno vo vreme koga partiite startuvaat vo izbornata trka so svoite rejtinzi od vremeto neposredno po nivnoto raspi{uvawe. Toa e vreme u{te pred formiraweto na koaliciite i pred po~nuvaweto na izbornata kampawa. Brojot na neopredelenite vo sekoja od izbornite edinici sè u{te e visok i ostanuva da se vidi kolku partiite }e gi motiviraat da izlezat na izbori i da se opredelat za nekoja od niv. Ako ovie odnosi ne se promenat, toga{ liderot na VMRO-DPMNE ima golemi mo`nosti da ja ostvari svojata cel so raspi{anite predvremeni izbori. F


FOTO: MILAN STREZOVSKI

PROEKCIJA NA NOVIOT PARLAMENT

PI{UVA: IRENA RADOVANOVI]

I noviot parlamentaren sostav }e bide glasa~ka ma{inerija pratenicite }e mo`at da mislat slobodno, no }e glasaat kako {to im e naredeno...

Izliteno renovirawe

O

vie izbori nema da donesat kadrovsko osve`uvawe vo parlamentot. Partiite se odlu~ija da ponudat lica koi se ve}e poznati na po{irokata javnost i koi imale {ansa da sedat vo prateni~kite klupi vo prethodnite sostavi, a nekoi duri i vo prviot konstitutiven parlament. Spored anketata napravena od Agencijata Rejting specijalno za Forum, ako sega ima izbori, VMRO-DPMNE }e ima 62 pretstavnici vo Sobranieto, SDSM - 28, DUI - 20, a DPA - 10. No, so ogled na promenlivoto raspolo`enie na neopredelenite glasa~i koi osciliraat od izbori do izbori, i ovie sonda`i treba da se zemat so rezerva, a najverodostojnata anketa }e bide napravena na 1 juli. Koalicijata za Podobra Makedonija koja ja so~inuvaat 20 partii predvodeni od VMRO-DPMNE gi ponudi re~isi istite kadri od prethodniot parlamentaren sostav, a go vra}a Amdi Bajram na politi~kata scena koj ima dobitno petto mesto vo Vtorata izborna edinica. [ansi da vleze vo Sobranieto ima i Esma Rexepova-Teodosievska, koja so godini ~lenuva{e vo Demokratskata alternativa, a na ovie izbori se najde na 15 mesto na listata vo Prvata izborna edinica. Dobitno mesto ima i Ne`det Mustafa. Toa zna~i deka od {este romski partii koi ĂŹ se priklu~ija na koalicijata, mo`no e dvajca, eventualno trojca da sednat vo sobraniskite klupi.

9 maj 2008

Iako se o~ekuva{e site partii od frontot na Nikola Gruevski da dobijat zagarantirani mesta vo parlamentot, sepak najgolemata vladeja~ka partija o~igledno vodela smetka za interesite na svoeto ~lenstvo, oti spored sonda`ata, za pomalite partii }e pripadnat okolu deset mesta vo Sobranieto. Del od {estiot parlamentaren sostav }e bidat: Vlatko \or~ev, Oliver [ambevski, Silvana Boneva, Trajko Veljanovski, Blagorodna Duli}, Pavle Trajanov, Liljana Popovska, Ivan Stoiqkovi}, Kenan Hasipi, kako i Qubisav Ivanov - Yingo, koj po {esti pat }e vleze vo parlamentot. Koalicijata go vra}a i Boris Stojmenov na politi~kata scena, a kako novi lica vo sobraniskite klupi od VMRO-DPMNE }e sednat Ivica Georgievski i Kosana Nikoli}- Maznova. Na listite gi nema Vesna Janevska, Valentina Bo`inovska, Mirjana Sekulovska i Jagnula Kunovska. Go nema nitu pretsedatelot na Sobranieto Qubi{a Georgievski, koj navodno sam posakal da se povle~e. Liderot na VMRO-DPMNE, Gruevski, na ovie izbori }e ja ispravi gre{kata od prethodnite izbori koga ima{e problem da obezbedi Badenterovo mnozinstvo. Vo negovata koalicija, site malcinstva }e dobijat barem po eden pretstavnik vo parlamentot. Nitu opozicijata ne ponudi nekoi novi li~nosti. Spored anketata, SDSM treba da osvoi 28 mesta, od koi okolu osum bi trebalo da pripadnat na drugite poma-

li partii. Vo parlamentot stavovite na opozicijata }e gi branat Radmila [e}erinska, Jovan Manasievski, Jani Makraduli, Igor Ivanovski, Risto Penov, Vlado Bu~kovski... Vo parlamentot se vra}a gradona~alnikot na Strumica Zoran Zaev, za kogo mnogumina tipuvaat deka }e bide naslednikot na [e}erinska koja najverojatno }e treba da zamine od liderskata pozicija po odr`uvaweto na predvremenite izbori. Golema e verojatnosta vo Sobranieto da vleze i Andrej Petrov, koj e na pettoto mesto vo Prvata izborna edinica. I od redovite na opozicijata }e ima pretstavnici koi vo parlamentot se ve}e 18 godini, Tito Petkovski i Stojan Andov. Nitu vo albanskiot politi~ki blok nema da ima nekoe pogolemo osve`uvawe na kadrite. Od DUI, iako najavija kadrovski promeni, povtorno }e gi gledame Ali Ahmeti, Teuta Arifi, Fazli Veliu, Rafiz Aliti, Talat Xaferi, Xevad Ademi... Vo ovoj sostav }e vleze i portparolkata na DUI, Ermira Mehmeti. Vo redovite na DPA povtorno }e bidat Menduh Ta~i, Besim Dogani, Arben Xaferi, Flora Kadriu, Daut Rexepi - Leka... Vo ovaa anketa ne se zemeni predvid malite partii koi }e istr~aat na ovie izbori, a za koi se pretpostavuva deka }e osvojat barem po edno mesto, kako, na primer, partijata PEI na Fiat Canovski ili, pak, DUA kaj Albancite. F

13


Politika CENA NA IZBORITE

Vistinski reformi na krajot od 2009!? Nepopularnite, pred sè socijalnite i ekonomskite reformi }e dojdat na red duri na krajot od slednata godina. Niedna politi~ka opcija vo zemjata ne e tolku hrabra da sproveduva vakvi reformi pred izbori. Osven vo juni, izbori nè ~ekaat i vo tekot na slednata godina. I lokalni i pretsedatelski. Negativniot udar po ekonomijata od vakviot tek na rabotite najsilno }e go po~uvstvuvaat gra|anite i firmite. Vistinski pobednici povtorno }e bidat grupata biznismeni, t.n. oligarsi, koi ve}e na golemo go igraat i }e go igraat izbornoto tango so politi~kite partii

P

retstojnite vonredni parlamentarni izbori }e bidat nepotreben {ok za i onaka krevkata makedonska ekonomija. Nepi{ano pravilo e deka pred, za vreme i po izbori ekonomijata e poslednoto dup~e na sviraloto, osven se razbira deklarativno, za glas plus. Izborite zna~at tro{ewe dr`avni pari (ovie izbori dr`avata }e ja ~inat 4 milioni evra, sredstva sosema dovolni za re{avawe na problemot so ste~ajcite), zastoj na reformite, pred sè ekonomskite i socijalnite (sve` primer e odlagaweto na Zakonot za platen promet vo de-

14

lot za nelikvidnite firmi), stop za donesuvawe va`ni ekonomski zakoni (na usvojuvawe ~eka Zakonot za grade`ni{tvo koj treba da go re{i problemot so urbanata mafija kako i Zakonot za energetika so koj se planira liberalizacija vo energetikata), odlagawe tenderi za najrazli~ni zna~ajni proekti (kako {to se, na primer, tenderite za izgradba na malite hidrocentrali), pa|awe na ekonomskiot rast. Pred izvesno vreme Me|unarodniot monetaren fond izleze so procenka deka godinava }e ja zavr{ime so rast od 4,2%, za okolu 2% pomalku otkolku {to proektira{e dosega{nata vlada. Najserioznoto predupreduvawe od strana na ekspertite koe mo`e da nè pre~eka po formiraweto na novata vlada (najdocna do septem-

vri) e pogolemata inflacija, koja spored poslednite statistiki e povtorno dvocifrena i iznesuva 10,1%. Porane{nata vlada ve}e najavi nejzina korekcija, od planiranite 3% na 6%. Za finansirawe na izbornite kampawi vo optek }e vlezat golemi sumi (spored slobodni procenki i do tripati pove}e od sumata {to ja izdvojuva dr`avata, mnogu pove}e otkolku {to dozvoluva regulativata za finansirawe izborni kampawi), {to ne odi vo prilog na spre~uvawe na rastot na inflacijata. Opasno po inflacijata }e bide i nivoto na finansis- ka disciplina na dr`avata. Vo javnosta ve}e kru`at informacii (del i oficijalno se potvrdija) za iljadnici novi vrabotuvawa po vladinite institucii i javnite pretprija9 maj 2008


PI{UVA: PETRE DIMITROV ILUSTRACIJA: A. JANKOVI]

matski zna~i nivno odlo`uvawe, bidej}i samo taka se pridobivaat glasa~i. Trgnuvaj}i spored ovaa logika, duri kon krajot na 2009 g., koga }e zavr{at site izbori, se otvora prostor za vistinski ekonomski, socijalni ili kakvi bilo drugi razvojni reformi. Dotoga{, kako i dosega, politikata }e bide vo prv plan, a taa samo ja ko~i ekonomijata. Mene najmnogu me zagri`uva pra{aweto kakov }e bide odnosot kon javnata potro{uva~ka vo toj period“, veli Van~o Uzunov, profesor na Pravniot fakultet. Osven opasnosta od zgolemena inflacija vo periodot {to sledi i povisokite ceni na najrazli~ni proizvodi (ne samo na hranata i energensite), kako seriozen problem za firmite, no i za gra|anite }e bide i neminovnoto poka~uvawe na elektri~nata energija koe sekako }e se reflektira vrz celata ekonomija, predupreduva Uzunov. POLITI^KI KONSENZUS ZA EKONOMIJATA

tija od strana na aktuelnata tehni~ka vlada, no i od strana na opozicijata koja ja ima vlasta vo nekolku op{tini. Po izborite, smetkata za zgolemenata inflacija, kako i za drugite negativni efekti po ekonomijata, sekako }e im bide ispora~ana na gra|anite i na firmite. Kako po nekoe nepi{ano pravilo, vistinski pobednici povtorno }e bidat grupa biznismeni, t.n. oligarsi, koi ve}e na golemo go igraat predizbornoto tango so politi~kite partii. Nema dilema deka tie }e bidat dirigenti i slednata godina. AKO NE SAKA[ REFORMI, ORGANIZIRAJ IZBORI Osven izborite zaka`ani za prvi juni 9 maj 2008

godinava, Makedonija ja o~ekuvaat izbori i slednata godina. I lokalni i pretsedatelski. Spored dosega{nite najavi, politi~kite refleksii od izborite vo juni }e bidat podolgotrajni od voobi~aeno. Opcijata koja najverojatno }e pobedi (spored site dosega{ni anketi) najavuva referendum za pra{aweto po imeto, a neizvesno e kako }e reagiraat gubitnikot i pobednikot vo albanskiot blok, koi u{te sega najavuvaat povtorni opstrukcii, dokolku ne{to ne im e po }ef. Zna~i, politikata kako i vo izminative dve godini }e dominira re~isi do krajot na godinata. So nea }e se zanimavame i celata sledna godina. “Pred izborite e najlo{iot period za sproveduvawe na nepopularnite ili vistinskite reformi, {to avto-

Tokmu poradi sive ovie pri~ini, prva rabota na koja treba da raboti novata vlada e stabilizacija na ekonomskata politika i otvorawe prostor za nejzina dominacija. Ne samo vo politikata na novata vlada, tuku i kaj site drugi politi~ki faktori. Pove}e od nu`no za ekonomijata e da se postigne {irok politi~ki konsenzus, velat ekspertite. Vo prilog na ova odi i re{avaweto na problemot so imeto, vleguvaweto vo NATO, kako i dobivaweto datum za pregovori so Evropskata Unija. Za ekonomskiot analiti~ar Den Don~ev, osven opasnosta od zgolemuvawe na inflacijata, klu~ni pra{awa od ekonomskata sfera na koi novata vlada treba da posveti seriozno vnimanie se trgovskiot deficit, kako i strukturata i goleminata na buxetot. Vo momentov trgovskiot deficit e 2,5% od BDP (bruto-doma{en proizvod) i iznesuva okolu 1,5 milijardi dolari. Godinava zemjava go dobi najgolemiot buxet dosega, so koj odano~uvaweto na privatniot sektor se visoki 42%. “Mal broj zemji vo svetot imaat vakov visok deficit vo trgovskata razmena. Ne treba da se lutime koga nè narekuvaat ‘banana republika‘. Za `al, najgolem izvoz ni se kvalitetnite kadri. Na buxetot mu e potrebna temelna rekonstrukcija. Za da `ivne doma{noto stopanstvo, potrebno e da bide olesneto dano~noto optovaruvawe za privatniot sektor. Vo period od sedum do deset godini toa ne treba da bide pogolemo od 25%. Vo sprotivno, }e imame tektonski pomestuvawa vo realniot, eko-

15


Kolumna MIROGLEDI

Prof. d-r Zvonimir JANKULOSKI

Vo Makedonija e mnogu te{ko da sledite odredeni principi. Vo profesijata, vo `ivotot. Ona {to treba da bide traen princip se gme~i, izobli~uva, deformira i degenerira naj~esto niz politikata. Ostanuvaat samo simpati~ni idei i iznevereni o~ekuvawa. Na toa nè navikna politikata vo izminative tranziciski godini. Nè navikna da ne o~ekuvame premnogu i da ne se nadevame na podobro

B

ev eden od onie koj prv go otvori pra{aweto za legalizirawe na sledeweto na komunikaciite, kako generirana nu`nost vo nadminuvaweto na diskrepancata me|u normativnoto i realnoto vo za{titata i tajnosta na site vidovi komunikacii od ~lenot 17 na Ustavot na Republika Makedonija. Rakovoden od {okantnoto obelodenuvawe na materijalot za sledewe na edna politi~ka partija vo 1998 g., smetav deka niz kreirawe cvrsta pravna ramka }e se ograni~at mo`nite zloupotrebi na policijata i bezbednosnite slu`bi vo sledeweto na komunikaciite na gra|anite i }e se anulira mo`nosta policijata samata da gi identifikuva i nadgleduva "neprijatelite na dr`avata", kako i da kreira i procesira bazi na li~ni podatoci nadvor od celite utvrdeni so zakon. Zakonot za sledewe na komunikaciite treba{e da bide efikasna za{tita od sovremenite oblici na kriminalitet, vklu~uvaj}i ja borbata protiv organiziraniot kriminal, trgovijata so droga i lu|e, terorizam, sovremenite formi na {piona`a i drug kriminal koj ja zagrozuva bezbednosta na dr`avata. Zakonot treba{e da gi balansira sprotistavenite i ~esto natprevaruva~ki interesi i vrednosti na poedinecot i op{testvoto, a vo toj balansira~ki test baraweto za privatnost treba{e da bide krucijalno. Toa mora{e da go izdr`i natprevarot so vladinoto pravo da pribavi i upotrebi li~ni informacii za legitimni celi. A potoa dojde godinata vo koja "narodot ja zema sudbinata vo svoi race". Zakonot se donese, no ne kako sredstvo vo funkcija na za{tita na privatnosta na gra|anite, tuku kako sredstvo vo funkcija na zgolemuvawe na efikasnosta na policijata vo borbata so kriminalot, za smetka na `rtvuvawe na pravata na gra|anite. A kako nema, koga penetriraweto vo edno od krucijalnite prava na ~ovekot go svedoa na najniskiot sud. I ona od {to se pla{ite koga se nosi vakvo zakonodavstvo, se ostvari. Zakonodavstvoto kreira samo iluzija na za{titata na privatnosta na gra|anite vo ovaa dr`ava od sè poagresivnoto prodirawe na dr`avata vo nivnata li~na sfera. Posledniot primer na obelodenuvawe na dosieto na gospodinot Menduh Ta~i gi potvrdi vakvi-

te stravuvawa. Vo 2005 g. zastanav cvrsto vo odbrana na u{te edno od krucijalnite prava na demokratijata: pravoto na protest sledeno so pravoto na govor, kako matrica na site slobodi vo op{testvoto. Zastanav protiv onie koi sakaa i uspeaja da go ograni~at ova pravo, obiduvaj}i se da gi feti{iziraat instituciite na sistemot kako edinstveno mesto kade {to treba da se re{avaat problemite na gra|anite. Politikata toga{ proceni deka proda`bata na ESM e pova`na od slobodata na gra|aninot da gi sledi svoite ubeduvawa koi, gledam, se potvrduvaat kako opravdani vo godinite koi sledea potoa. Za `al, toga{ nikoj ne govore{e za totalitarizam, fa{izam i {to u{te ne. Se govore{e za politi~ki motivirani protesti (vsu{nost kaj nas, ako gi pra{ate politi~kite partii, i nema drug vid protesti), ograni~uvawe na slobodata na dvi`ewe, nervozni gra|ani. Ne saka{e da se pogledne podlaboko vo pri~inite na gra|anskata neposlu{nost i zakonskite mo`nosti za promeni, koi iako otvoreni vo teorijata, niz razni formi na pritisok bea zatvoreni vo realnosta. A potoa istite tie koi gi izglasaa promenite na Zakonot za javni sobiri, ne go primenija koga se blokiraa pati{tata vo Makedonija, koga tie protestiraa vo neposredna blizina na bolnica. Samo toga{ se promeni politi~kiot ambient, a so nego i principite na koi treba{e da bide polo`ena demokratijata. Menlivi i prilagodlivi spored nivniot partiski terk. Zastanav i zad proektot na lustracijata, kako sredstvo vo funkcija na spravuvawe so nasledstvoto na komunisti~koto minato. Smetav i cvrsto sum ubeden deka nacijata koja ne e podgotvena da se soo~i so svoeto totalitarno minato i istoto da go osudi, nema svoja idnina. O~igledno deka Republika Makedonija mnogu te{ko se spravuva so nasledstvoto na komunisti~koto totalitarno minato. I, kako mnogupati dosega, politikata uspea lustracijata da ja svede na u{te edna od "simpati~nite "idei koi treba{e da go demokratiziraat makedonskoto op{testvo i da ja legitimiraat vlasta vo nejzinata posvetenost na principite na vladeeweto na pravoto i po~ituvawe na ~ovekovite prava. Dali namerno ili ne, imam vpe~atok kako ovoj proces da ne be{e vnimatelno politi~ki iskalkuliran so cel da se opstoi na nego i da go izdr`i pritisokot na sè u{te potentnite elementi na prethodniot re`im. Zatoa, namesto na ovie izbori da gi otstranime lu|eto koi go producirale zloto na prethodniot re`im, im davame u{te edna {ansa. [ansa da se instaliraat vo sistemot i dopolnitelno da go zagadat. Koga podobro }e razmislam, mo`ebi i podobro. Se pla{am da pomislam {to sè mo`e{e da se konstruira vo kontekst na lustracijata, ako se aplicira{e vo ovoj izboren ciklus. Koga tolku lagi se iznaslu{av vo stranstvo za krvta i nasilstvoto {to go sledele procesot na otvorawe na politi~ko kreiranite dosieja na tajnata policija. Mo`ebi zatoa i lustracijata treba da ostane samo u{te edna simpati~na ideja. Kako mnogute drugi. F

Simpati~ni idei

9 maj 2008

17


Politika POBEDATA NAD FA[IZMOT

Da ne se povtori Mladite Evropejci denes smetaat deka mirot, demokratijata i blagosostojbata prirodno im pripa|aat i oti za niv ne treba da se borat. Ottuka proizleguvaat evropskite krizi. Kone~no, kako {to kolumnistite na Ekonomist ja opi{uvaat krizata vo EU, Evropskata Unija e ve}e sredove~na `ena koja napolni 50 godini, jasno gi gleda site br~ki i nedostatoci na svoeto lice i odamna go zagu- bi mlade{kiot elan

D

en na Evropa e devetti maj, Denot na pobedata nad fa{izmot. Vo ovoj datum ima mnogu simbolika, bidej}i Evropa na ovoj den ne samo {to ja proslavuva pobedata nad mra~niot totalitarizam na Hitler i Musolini koj be{e nadvisnat nad Evropa i celoto ~ove{tvo vo prvata polovina na minatiot vek, tuku i gi promovira vistinskite vrednosti koi se antipod na fa{isti~kata ideologija. Toa se mirot, tolerancijata, demokratijata, razbiraweto, po~ituvaweto na razli~nostite, promoviraweto ednakvi prava za site... Ovaa godina Denot na Evropa se proslavuva pod mototo za tolerancija i promocija na interkulturen dijalog. Interkulturniot dijalog e temata koja cela godina }e bide lajt-motiv na ona {to zna~i da se bide sovremen Evropeec. Vo Makedonija interkulturniot dijalog egzistira so stoletija, tuka hristijanstvoto i islamot sekoga{ se prepletuvale i se po~ituvale. Toa e vistin-

18

skiot „flejvor“ na Makedonija, onoj osoben levantizam kako me{avina na Evropa i Orientot, so poseben makedonski beleg. No, ima li na{eto op{testvo kapacitet da se izdigne nad preostanatite stereotipi koi, za `al, sè u{te se prisutni i da go sledi trendot na evropskite moderni tendencii. A zo{to da ne, i da bide paradigma za Evropa, koja ima mnogu pomalo iskustvo od nas vo promocijata na interkulturniot dijalog. FA[IZMOT Denes poimot na fa{izmot ne e dokraj razbran. Ne deka okolu ova ima mistifikacii, tuku zatoa {to za mladite generacii, rodeni vo blagosostojba, fa{izmot e ne{to mnogu dale~no, nebare nestvarno. Nekakva karikaturalna zakana od dale~noto minato za vrednostite koi nitu gi prepoznavaat, nitu gi po~ituvaat, za{to smetaat deka prirodno im pripa|aat. Ova e problem na cela Evropa, i zatoa Evropa be{e i sè u{te e vo kriza. Generaciite koi gi pametat stravotiite na Vtorata svetska vojna, koi gi oplakuvaa svoite mrtvi,

za{to retko ima{e semejstvo bez `rtvi od vojnata, tokmu poradi u`asot i razurnuvawata na Vtorata svetska vojna, do krajni granici go poddr`aa konceptot na „evropskite tatkovci“ Robert [uman i Vinston ^er~il za obedineta Evropa koja }e garantira mir barem polovina vek, za{to toa im go dol`i na narednite pokolenija. Mladite Evropejci denes smetaat deka mirot, demokratijata i blagosostojbata prirodno im pripa|aat i oti za niv ne treba da se borat. Ottuka proizleguvaat evropskite krizi. Kone~no, kako {to kolumnistite na Ekonomist ja opi{uvaat krizata vo EU, Evropskata Unija e ve}e sredove~na `ena koja napolni 50 godini, jasno gi gleda site br~ki i nedostatoci na svoeto lice i odamna go zagubi mlade{kiot elan. Sepak, denovite koga anglo-amerikanskite i sovetskite trupi se spoija na rekata Elba, onie legendarni snimki koga i Amerikancite i Rusite vo pregratka igraat kaza~ok, kako i formalnata kapitulacija na nacisti~ka Germanija koja se slu~i na 9 maj 1945 g., treba da se proslavuvaat. Treba i da se potsetu-

9 maj 2008


PI{UVA: ATANAS KIROVSKI i drugata vistina. Taka barem smetaat teoreti~arite na ideologijata, no primerot na Slobodan Milo{evi} i na~inot na negovoto vladeewe vo Srbija, vojnite, etni~kite ~istewa, paravoenite formacii poddr`ani od dr`avnite bezbednosni strukturi, mediumskata propaganda i izolacionizmot, dojde kako demant deka vo sovremenoto informati~ko op{testvo nema prostor za ideologiite koi mu pripa|aa na prvata polovina na minatoto stoletie. EVROPSKATA MAKEDONIJA

Musolini i Hitler glavnite kreatori na fa{izmot

va na u`asniot konflikt me|u fa{isti~kata ideologija i komunizmot nasekade niz Evropa. Vrvot na toj sudir be{e ozna~en na 22 juni 1941 g. koga germanskiot Vermaht pod kodirana {ifra „Barbarosa“ trgna da go uni{ti komunizmot vo imeto na u{te postra{na i daleku poizopa~ena rasisti~ka ideologija kako {to e fa{izmot. Kulminacijata na toj sudir be{e na isto~niot front i fanati~nite bitki do istrebuvawe za Leningrad, Moskva, Stalingrad, Kursk... Vo ovie sudiri Sovetite i Germancite so svoite evropski sateliti zaedno zagubija pove}e od 35 milioni lu|e. Porazot na konceptot na rasnata dominacija, na porobuvaweto desetici narodi vo Evropa, na groznite metodi na Gestapo i na politikata na istrebuvawe celi narodi kako {to se Evreite, vredi i mora da se proslavuva. Ovoj u`as ne smee da se povtori nikoga{, osobeno ne vo 21. vek, koga modernata tehnologija, internetot i dostapnosta do informaciite gi onevozmo`uvaat politi~kite kliki da pravat gnasni manipulacii so masi lu|e i koga izolacioniz- mot i propagandata se osudeni na propast bidej}i sekoga{ e dostapna

9 maj 2008

Ambientot vo Makedonija vo posledno vreme po~na da podzali~uva na onoj vo Srbija. Ne vo svojata pojavnost, daleku bilo, ubeden sum deka nema nitu pribli`no da stasame dotamu, tuku vo konceptot na inaetewe i samoso`aluvawe deka sme obespraveni i deka navodno site se protiv nas. Ako sakate, stanuva zbor za „montipajtonovska forma“ na psevdomitomanstvo i pateti~en obid da se proslavuvaat porazite, kako {to e slu~ajot so onoj kapitalen poraz vo Bukure{t koga ne ja dobivme o~ekuvanata pokana za NATO. Vo Makedonija nabrgu }e ima izbori. Nezavisno od pri~inite dali bea potrebni ili ne, tie se proslava na demokratijata i taa proslava mora da bide vo ramkite na evropskite vrednosti. Bez nasilstva, bez manipulacii. Belki zaslu`uvame edna{ vo izve{tajot na nabquduva~kite misii na OBSE i na ODIHR zad ocenkata deka izborite glavno minaa vo fer i demokratski ambient da go nema ona famozno “however“... pa da se nabrojuvaat slu~ai na kolektivno glasawe, kr{ewe glasa~ki kutii, zapla{uvawe na izbira~ite i duzina drugi nepravilnosti. Onaa grozna manipulacija {to po vtorpat ja pravi so imiwata na nositelite na listi kreaturata od politi~ka partija kako {to e SDPM i nejziniot anonimen lider, od start ni go uni{tuva praznikot na demokratijata. Dotamu e nedoli~no, {to ne vredi nitu da se komentira. Makedonija ima kapacitet za mnogu pove}e od ovie dol`nosti so koi nè bombardiraat vo posledno vreme. Ako vo teorijata, principot na tolerancijata go vovedoa Britancite so onoj prekrasen „Esej za tolerancijata“ na znamenitiot mislitel Xon Lok, vistinskata po~va na zaemnata sekojdnevna tolerancija, na nivo na razli~ni religii, kulturi i civilizacii e vo Makedonija. Toa e vrednosta {to treba da ja promovirame za da go zaslu`ime mestoto vo Evropa kade {to pripa|ame. F


Politika PROF. D-R ALEKSEJ DUMA, DIREKTOR NA INSTITUTOT ZA SUDSKA MEDICINA:

Re`ija i pritisoci za slu~ajot "Quboten"! Za nepolni dva meseca se o~ekuva presudata po obvinenieto za dvajcata Makedonci obvineti pred Ha{kiot tribunal, Qube Bo{koski i Johan Tar~ulovski. Kako {to e poznato, obvinenieto se temeli vrz navodno storenoto zlostorstvo protiv civilnoto naselenie. No, kako {to se poka`a, istra`uvaweto na grobnicata vo s. Quboten ne stana eden od temelite na obvinenieto. Pri~inata za toa najdobro ja objasnuva prof. Duma, koj vo razgovorot za Forum govori za vistinskite naodi, kako i za direktnite pritisoci vrz negovata ekipa

Prof. d-r Aleksej Duma: Gi izdr`av site pritisoci

S

udeweto na Qube Bo{koski i Johan Tar~ulovski vo Hag podolgo vreme go nema vo centarot na mediumskata javnost. Pred Veligden be{e objaveno deka dokaznata postapka zavr{ila i sega se ~eka samo izre~uvaweto na presudata, nekade kon sredinata na juni. Isprobaniot metod na odolgovlekuvawe poradi frustracija na kolektivnata memorija i nejzina celosna amnezija i ovojpat go dava posakuvaniot rezultat. Preokupiranosta so site turbulencii vo i okolu Makedonija - EU, NATO, veto, izbori... - sè se toa krupni ne{ta {to ne ostavaat mesto i prostor za razmisli kon edinstvenite dvajca ha{ki pritvorenici od Makedonija, koi

20

nezapirlivo stareat vo modernite kazamati. LE[EVITE OD QUBOTEN NE SE IDENTIFIKUVANI Ima{e mnogu kontroverzi okolu desetkratnata grobnica vo skopskoto selo Quboten, edna od glavnite to~ki na obvinenieto protiv Bo{koski i Tar~ulovski. Vo novinskite izve{tai na makedonskite mediumi od toj period (sprotivno na albanskite) nedvosmisleno be{e naglasena tendencijata, ekshumacijata i obdukcijata na telata da se namesti zaradi gradewe na obvinitelniot akt na obvinitelite na Karla del Ponte. Ha{kiot obvinitel Den Sakson nema{e argumenti kako svoj adut da ja vklu~i vo obvinitelniot akt ekshumacijata od masovnata grobnica vo Quboten, pa zatoa e upatno, od ovaa vremenska distanca, da se ~ue avtenti~na interpretacija na slu~enoto. Forum go poseti prof. d-r Aleksej Duma, direktor na Institutot za sudska medicina, vo obid da napravime novinarska rekonstrukcija na slu~ajot "Quboten". "Identifikacijata na desette tela od taa grobnica ne be{e izvr{ena poradi naprednatata trule`na raspadnatost na telata. Vo takvi uslovi, edinstveno napravivme antropolo{ka i polova analiza, a za da se utvrdi to~niot identi-

9 maj 2008


PI{UVA: MILAN AXIEVSKI

Grobnicata od Quboten ne stana adut na ha{koto obvinitelstvo

tet na telata, baravme da se izvr{i DNK-analiza, na {to ne se soglasija nitu rodninite, nitu ha{kite obvinitelni pretstavnici. No, {to e i najinteresno, nitu makedonskite policiski nadle`ni avtoriteti od toa vreme. Od tie pri~ini ne se soglasivme identifikacijata na telata da se izvr{i po pat na prepoznavawe, metoda koja ne e opravdano mo`na koga mrtvoto telo e vo napredna trule`na faza. Poradi toa, tie tela vo obdukciskite naodi se vodat kako neidentifikuvani, iako imavme nepodnoslivi pritisoci od povisokite instanci na Ha{koto obvinitelstvo da se soglasime na identifikacija so prepoznavawe", re~e prof. Duma na po~etokot od razgovorot. VO GROBNICATA PO^INAT OD INFARKT Vo izve{taite od pred sedum godini stoi deka, sepak, edno od telata bilo identifikuvano zatoa {to bil pronajden obdukciski naod za toa lice deka prethodno po~inalo od srcev udar na Klinikata za kardiologija, a potoa e pronajdeno vo qubotenskata grobnica! "Ne samo toj fakt, tuku u{te ne{to deluva zbunuva~ki. Utvrdivme deka site tela bile prethodno pogrebani na razli~ni mesta, a potoa preneseni vo taa simetri~na grobnica. Vtoro, muslimanite svoite mrtvi gi pogrebuvaat go-

9 maj 2008

li. Ovie tela bea oble~eni! Dosega, vo moeto dolgogodi{no obdukcisko iskustvo, nemam sretnato le{ na musliman da bide pogreban oble~en", dodava prof. Duma. Istragata za grobnicata vo Quboten ja vodele dvajca istra`ni sudii od Osnovniot sud Skopje 1 i javen obvinitel, a ekshumacijata i obdukcijata na telata e pravena, kako {to insistira da se naglasi prof. Duma, vo direktna sorabotka so dvajca nabquduva~i na Ha{kiot tribunal, vrvni evropski forenzi~ari, koi maksimalno sorabotuvale so niv od samata ekshumacija na telata, nivnoto prefrluvawe vo Institutot za sudska medicina, sè do kompletnite obdukciski postapki. Tie osobeno insistirale za dosledna primena na Upatstvoto na Komisijata za forenzika pri Ministerskiot sovet na Evropskata Unija. "Dnevno obdukciravme po dve tela. Sekoja obdukciska postapka se dokumentira{e so foto i audiozapis, a potoa celata ekipa (istra`nite sudii, obvinitelot, ha{kite nabquduva~i i na{ite forenzi~ari) se zatvoravme vo bibliotekata na Institutot i od tamu ne izleguvavme sè dodeka ne se soglasime na edinstven stav i zaklu~ok po sekoj obdukciski naod", veli toj. Celata obdukciska postapka vo ovoj slu~aj e srabotena i zavr{ena spored strogite evropski direktivi za forenzika. "Imavme u`asno te{ki pritisoci da se soglasime so metodot na prepoznavawe vo procesot na identifikacijata na telata. Ne dozvoliv politikata da vme{a prsti vo na{ata stru~na rabota, osobeno koga stana jasno deka rodninite na ekshumiranite tela ne davaat soglasnost za DNK-analiza. Baravme da se izvr{i rekonstrukcija i uvid, no toa be{e odbieno, kako od strana na pretstavnicite na Ha{kiot tribunal, taka i od na{ite policiski avtoriteti od toa vreme. Zatoa site odbukciski naodi, osven eden, se vodat pod oznaka 'NN', i od toa nema otstapuvawe", kategori~en e prof. Duma. Ima najavi od Ha{koto obvinitelstvo deka e, ili }e bide, pobarana ekspertska revizija na obdukciskite naodi na makedonskiot Institut za sudska medicina za telata od grobnicata Quboten. Vo Institutot velat deka takvo ne{to dosega ne do{lo do nivnite u{i, no se podgotveni da debatiraat za sekoj obdukciski naod so koj i da e svetski avtoritet za forenzika, no isklu~ivo, potenciraat - isklu~ivo na nau~na osnova. Se nametnuva nedvosmislen zaklu~ok deka Ha{koto obvinitelstvo na slu~ajot "grobnica Quboten" ne }e mo`e da gradi obvinitelski konstrukcii deka stanuva zbor za zlostorni~ko delo {to mo`e da im se stavi na tovar na Bo{koski i na Tar~ulovski. F


Politika MIRISOT NA DEVEESETITE

Grcija ja minira EU Tivko, no sigurno ju`niot ni sosed povtorno nè mesti. Igra na kartata ekonomska ucena! Model {to ve}e go primeni vo sredinata na devedesettite. Toga{, a i denes evropskite institucii srame`livo i deklarativno pora~uvaat deka }e bide najdeno re{enie

G

rcija povtorno igra so isprobana formula - ekonomska ucena. Ili }e go dobie toa {to go saka, ili }e stavi i ekonomsko veto na Makedonija. Toa Ï uspea vo sredinata na devedesettite, zo{to ne bi probala i denes. I toga{ evropskite institucii ne reagiraa kako {to se zalagaat deka treba vo takvi situacii, iako Grcija e ~lenka na Evropskata Unija (u{te od osumdesettite godini na minatiot vek), a ni{to poseriozno ne reagiraat ni denes koga ju`niot ni sosed na delo, tivko, no sigurno, pak igra na istata karta. Pred nekolku dena avion na makedonskata aviokompanija MAT dobi zabrana od gr~kite vozduhoplovni vlasti da vleze i da ja preleta teritorijata na Grcija. Letot prethodno be{e uredno najaven i ima{e odobren plan od gr~kata kontrola na letawe i od Eurokontrol. Za ovoj incident bea izvesteni site me|unarodni vozduhoplovni institucii i nadle`nite vlasti na Evropskata komisija vo Brisel. Do sega srame`livo reagira{e Evropskata komisija, koja najavi re{enie, a od Eurokontrol sè u{te mol~at. Od MAT velat deka zagubata za otka`uvawe eden let iznesuva od 20 do 50 iljadi evra, vo zavisnost od brojot na pat nicite. Zaobikolnoto letawe za koe

22

Poslednive nekolku godini vo zemjava vlegoa milioni evra od EU, koi treba{e da i pomognat na Makedonija da se spravi so mitoto i korupcijata. Ne bi bilo lo{o, del od parite za taa namena, EU da gi naso~i i za gr~kite carinici

treba da razmisluva ovaa kompanija, poradi zatvoraweto na preletot do Afrika, mo`e da ja ~ini i do milion dolari poradi zgolemenite tro{oci. Vo poslednive nekolku godini, aviokompanijata go ima{e istiot problem vo pove}e od deset slu~ai. Veto zaraboti i jagne{koto meso. Gr~kata inspekciska slu`ba povle~e okolu 680 kilogrami jagne{ko meso so poteklo od Makedonija od pazarot vo Pireja. Mesoto bilo povle~eno poradi ne~itliviot pe~at za ispravnost. Spored makedonskite izvoznici, vistinskata pri~ina za povlekuvawe na makedonskoto meso od pazarot e kampawata protiv na{ata zemja {to po~na da se vodi na site frontovi, vklu~itelno i ekonomskiot. Makedonskite veterinarni vlasti informiraa deka e nevozmo`no makedonskoto jagne da izleglo od zemjava so nejasni pe~ati. Grcija i minatata godina konfiskuva{e jagne{ko tokmu vo periodot koga izvozot be{e vo poln ek, a pri~inata be{e ista. Evropskata sila na ju`niot sosed ja po~uvstvuvaa i na{ite transportni rabotnici. Na granica nivnite evropski kolegi po~naa da im baraat sitno mito od 5 do 20 evra. Za kafe.

NEMA PRAVILO KOE GRCIJA NE GO PREKR[I Ne samo {to gi minira evropskite institucii, ~ii{to pravila i standardi kako ~lenka na EU ne gi po~ituva, Grcija gi prekr{uva site mo`ni pravila i regulirani odnosi na me|unarodnata ekonomija za slobodno dvi`ewe na stokite i uslugite na svetskiot pazar. Zabranata za prelet na MAT e grubo kr{ewe na me|unarodnoto pravo, na odredbite od Me|unarodnata konvencija za civilno vozduhoplovstvo i na ^ika{kata konvencija ~ii potpisnici se Makedonija i Grcija. Ju`niot sosed gi prekr{uva i me|unarodnite dogovori na Svetskata trgovska organizacija, Svetskata carinska organizacija i protokolite za dr`avi bez izlez na more i pravoto na nepre~en pristap do najbliskoto pristani{te. Ju`niot sosed ja prekr{uva i Privremenata spogodba i protokolite {to proizleguvaat od nea, a koi gi reguliraat transportot i komunikaciite. Makedonija nema bilateralni dogovori so ju`niot sosed poradi problemot so imeto. Odnosite pome|u dvete strani se regulirani so protokoli i memorandumi, potpi{ani od dvete vladi, koi ne treba da se ratifikuvaat vo parlamentite. 9 maj 2008


PI{UVA: PETRE DIMITROV ISPROBANA FORMULA Prv pat Grcija igra{e so ekonomska ucena vo zimata 1993 g. Toga{ go blokira snabduvaweto na Makedonija so nafta od pristani{teto vo Solun, zadr`uvaj}i tanker so nafta koj na Makedonija bi Ï bil dovolen za celi tri meseci. Toa sozdade politi~ka nestabilnost vo novata nezavisna dr`ava Makedonija (koja proglasi nezavisnost vo 1991 g.), poradi {to be{e prinudena da se snabduva so nafta preku Bugarija i Turcija. Ova be{e edna od mnogute priliki vo koi Grcija ja blokira{e trgovijata so Makedonija. Vo 1992 i 1993 g. Grcija ~esto ja zatvora{e svojata granica za transportot na stoki od Makedonija vo Grcija i obratno, so zakana za celosna blokada. Celosnata blokada se slu~i vo fevruari 1994 g. i trae{e dvaeset meseci, sè do oktomvri 1995 g. Reakciite od Evropa i od svetot vo odnos na embargoto {to Grcija go vovede kon Makedonija bea srame`livi i glavno deklarativno osuduva~ki. Nekolku dena otkako Grcija ja objavi ekonomskata blokada kon Makedonija, {est od gr~kite partneri vo EU - Velika Britanija, Francija, Italija, Holandija, Germanija i Danska - pobaraa Atina vedna{ da ja prekine blokadata. Evropskata komisija re{i da ja iznese Grcija pred Evropskiot sud na pravdata vo Luksemburg poradi embargoto protiv Makedonija. Grcija se zakani deka mo`e da si zamine od Evropskata Unija ako Evropskiot sud gi zagrozi gr~kite nacionalni interesi. Poradi embargoto kon Makedonija, Grcija be{e osudena i od Obedinetite nacii. Evropskiot sud na pravdata presudi vo korist na Grcija. [TETA Direktnite {teti od toga{nata blokada, koi Forum za prv pat gi objavi pred nekolku nedeli, se 1,2 milijardi dolari. Pretpostavkite se deka {tetata e dvojno ili trojno pogolema. Za vreme na gr~kata blokada vo devedesettite, makedonskoto stopanstvo ima direktni {teti od 62 milioni dolari na mese~no nivo, ili vkupno 1,2 milijardi dolari za dvaesette meseci dodeka trae{e blokadata. Ovie podatoci stojat vo informacijata ispratena do Vladata vo april 1994 g. (dodeka embargoto e u{te na sila), izgotvena od ministerstvata za stopanstvo, za odnosi so stranstvo, za razvoj i od Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo, soobra}aj i ekologija. Spored ovoj izve{taj, vkupnata vrednost na blokiranite industriski stoki vo periodot po voveduvaweto na embargoto e 3,7 milioni dolari, a vrednosta na blokiranata nafta iznesuva 6,1 milioni dolari. Stanuva zbor samo za direktni {teti proceneti vo prvite meseci od em9 maj 2008

bargoto. Pretpostavkite se deka {tetite od gr~koto embargo se dvojno ili trojno pogolemi. Makedonija vo toj period be{e vistinska balkanska oaza, privle~na za mnogu investitori. Kako rezultat na blokadata, investitorite se povlekoa, propadnaa mnogu izvozni zdelki, lu|eto ostanaa bez rabota... Me|unarodnata finansiska institucija Svetska banka (SB) vo svoite procenki za {tetite od embargoto nastapuva so mnogu pogolemi sumi. Spored SB, neposrednite {teti vo prvite tri meseci od embargoto iznesuvaat 660 milioni dolari. Edna od najpogodenite stopanski granki vo periodot na gr~koto embargo be{e energetikata kade {to celosno be{e onevozmo`eno snabduvaweto so surova nafta, nafteni derivati, koks, kamen jaglen i dr. Posebno pogodeni granki bea i crnata i oboenata metalurgija, kako i hemiskata i prehranbenata industrija, koi za svoite nabavki na surovini i repromaterijali, kako i za proda`ba na gotovite proizvodi, bea orientirani na `elezni~kiot transport preku gr~koto pristani{te vo Solun. Poradi nastanata situacija, najgolemiot del od stokite vo Makedonija pristignuvaa po zaobikolen pat preku Bugarija, a pomal del preku Albanija, so isklu~ok na naftata koja be{e podolgo blokirana. Kako rezultat na koristeweto alternativni patni pravci, vo prvite tri meseci od voveduvaweto na embargoto, transportnite tro{oci kaj site stopanski subjekti se zgolemija za 12 milioni dolari. So blokadata se javija i problemi i so plasmanot na ve}e proizvedenite stoki za izvoz za poznati partneri preku pristani{teto vo Solun. Problemite vo nabavkite so surovini koi gi predizvika blokadata direktno se odrazija i vo koristeweto na stopanskite kapaciteti, {to be{e pri~ina za namaleno ili potpolno prekinato proizvodstvo. [tetite poradi reduciranoto koristewe na kapacitetite i potpolnoto prestanuvawe so rabota iznesuvaat 16,5 milioni dolari. Namaleniot obem na proizvodstvoto go zgolemi i problemot so neanga`iranosta na rabotnata sila {to glavno be{e re{en so upatuvawe 25 iljadi rabotnici na prinuden odmor, {to pretstavuva 7% od vkupnite vraboteni vo stopanstvoto spored toga{nite statistiki. Pokraj industriskite pretprijatija, golemi {teti pretrpea `elezni~kiot i patniot soobra}aj. Za ilustracija, samo vo januari 1994 g. na makedonsko-gr~kata granica preminale 6,5 iljadi `elezni~ki vagoni i 3,9 iljadi kamioni. @elezni~kiot soobra}aj za eden mesec pretrpe {teta od okolu 4 milioni dolari, a patniot okolu 1 milion dolari. Vo 1993 g. vkupnata razmena so Grcija iznesuva{e 147 milioni dolari: uvoz 85 milioni, a izvoz 62 milioni dolari. F


ODDELNO Kaj eden soj lu|e, relativno mladi, dobro ne minuvaat faktite. Dodu{a, mnogupati faktite ne minuvaat bleskavo nitu kaj Hegel. Sepak, pokraj ~uvstvoto na sli~nost me|u del od mladite i nade`ni makedonski “intelektualci”, od edna strana, i golemiot Hegel, od druga, postoi su{tinska razlika vo nivniot prezir kon faktite

P

o samitot vo Bukure{t, kako i po donesuvaweto na odlukata za raspi{uvawe predvremeni izbori, po~na sè pove}e da se razgoruva polemikata za imeto na dr`avata. Vnimanieto se koncentrira{e na pra{aweto dali treba da se menuva ili ne, bidej}i od odnosot kon predlo`enite imiwa zavisel priemot na Republika Makedonija vo NATO i EU, koi pretstavuvale na{i edinstveni alternativi, bez koi }e nè nemalo i kako dr`ava i kako narod. Nastrana ja ostavam stupidnosta na sintagmata edinstvena alternativa, bidej}i ako ne{to e edinstveno, toga{ toa ne mo`e da bide alternativa; ako, pak, ima alternativa, toga{ ne mo`e

Mekoteli da bide edinstveno. Nakuso, sintagmata edinstvena alternativa e ednakva na zeleno crvenilo. No, golemite “umovi” retko obrnuvaat vnimanie na vakvi drebnosti. Svrteni kon su{tinata na su{tinskite su{tini, ovie su{testva se stavaat nad koja i da e logika, bidej}i {to e logikata nasproti su{tinata na su{tinskite su{tini? Naedno, kaj ovoj soj lu|e, relativno mladi, ni{to podobro ne minuvaat nitu faktite. Dodu{a, mnogupati faktite ne minuvaat bleskavo nitu kaj Hegel. Sepak, pokraj ~uvstvoto na sli~nost me|u del od mladite i nade`ni makedonski “intelektualci”, od edna strana, i golemiot Hegel, od druga, postoi su{tinska razlika vo nivniot prezir kon faktite. Vo Hegelovata zabele{ka deka e lo{o za faktite, ako ne odgova-

24

raat na negovoto u~ewe, sodr`an e prezirot kon golata, bezumna dadenost, baraj}i bezumnosta da se izdigne do nivoto na umot, do nivoto na samite principi, ne doveduvaj}i go pritoa vo pra{awe postoeweto na faktite, seedno kakvi bile. Me|utoa, kaj nade`nite makedonski “intelektualci” stanuva zbor za “prezir” od poinakov vid - ako postoeweto na faktite, seedno od koja pri~ina, ne im se dopa|a ili ne se vklopuva vo nivnata odnapred podgotvena teza, toga{ go ignoriraat/premol~uvaat nivnoto postoewe. Vo polo{ata varijanta, ne go premol~uvaat nivnoto postoewe, tuku “samo” na iskriven na~in go prika`uvaat nivnoto postoewe. Mnogupati motivot za vakvoto odnesuvawe kon faktite e porazuva~ki prozai~en: naj~esto se raboti za banalnoto soznanie deka ~ovekoviot `ivot ne bil dovolno dolg, pa zatoa moral da se pomine {to e mo`no podobro, so site beneficii {to mo`at da se dobijat kako rezultat od nekriti~kata apologija na odredena politika ili ideologija, zapo~nuvaj}i od posakuvanite grantovi, pa do vklu~uvaweto vo odredeni studiski prestoi ili lesno dobieni proekti, koi se odnesuvaat na sè i se{to i, naj~esto, na ni{to, kako {to se pra{awata za rodovata neednakvost ili pra{aweto za op{testvenata diskriminacija na homoseksualcite, vo odnos na koi pra{awata i problemite na nevrabotenite, na ste~ajcite, na ekonomski eksploatiranite lu|e se ~ista poetika. Taka, po kojznae koj pat, se povtoruva motivot na Faust i Mefisto. DUHOT NA MALODU[NOSTA Tokmu vo ovoj duh, eden blagonade`en “intelektualec” ja predupredi makedonskata politika, kako i del od makedonskata javnost, deka politikata na muskuli, odnosno na sila, nikade ne vodela, osven kon samoizolacija i celosna propast. Me|utoa, vo svojot zanes ovoj protivnik na odlu~nosta, tipi~en pretstavnik na mekotelite, nasproti na pretpostavenite muskulesti, izumi cel buluk fakti. Seta dosega{na istorija, kolku i da e porazuva~ko toa soznanie, e istorija na manifestacija na sila i muskuli. Sè {to Albancite dobija, dobija so sila, uceni i lagi. [to manifestiraa Albancite kon krajot na {eesettite i po~etokot na sedumdesettite godini od minatiot vek, osven sila? [to manifestiraat od po~etokot na 1981 g., pa sè dosega, osven sila i bezo~ni lagi za nivnata pretpostavena obespravenost i toa vo vreme koga Kosovo be{e konstitutiven element na jugoslovenskata federacija? Na koj na~in se re{ava{e nivniot “problem”

9 maj 2008


Prof. d-r Qubomir CUCULOVSKI vo 1999 g., koga avijacijata na NATO raketira{e celi vo SRJ, vklu~uvaj}i go porodili{teto vo Belgrad, pazarot vo Ni{ ili patni~kiot voz vo Grdeli~k Klisura? Dali ne be{e manifestirawe gola sila (muskuli) formiraweto kako na OVK, taka i na brojni paravoeni formacii, finansirani od trgovija so oru`je, droga i ~ove~ki tela? Na koj na~in dojde do Ramkovniot dogovor i promenata na Ustavot vo 2001 g.? Dali ovoj mekotelec ili koj i da e drug mekotelec, ~ule za Boge Ilieski i dali znaat na koj na~in go zagubi svojot `ivot ovoj obi~en ~ovek, koj slu~ajno be{e samo Makedonec? Boge be{e moj poznajnik, koj od “miroqubivite” borci za pravata na Albancite vo Makedonija be{e vrzan za stolbovite na motelot Brioni i raznesen na par~iwa od eksploziven materijal, priklu~en za negovoto telo i za teloto na negoviot prijatel Svetislav Trajkovski. Ne smee da se zaboravi deka toa bea konkretni lu|e, so konkretni imiwa, kako {to konkretni bea i nivnite raznesuva~i. Me|utoa, za mekotelite ovie fakti ne “postojat”, bidej}i ne se vklopuvaat vo slikata {to sakaat da ì ja nametnat na makedonskata javnost. Silata, velat mekotelite, nikade ne vodela. So {to Grcija celo vreme se slu`i vo borbata protiv sè {to e makedonsko - so fini i ubedlivi razgovori ili so gruba sila i bezo~ni lagi? Dali na Vi~ bea frlani crveni rozi i karanfili? Dali proteruvaweto na stotici iljadi Makedonci e gest na podgotvenost za zaedni~ki `ivot ili primena na gruba sila? Dali ucenite i postavuvaweto na veto od strana na gr~kata dr`ava e miroqubiva politika? Dali mekotelite, koga i da e, }e si go postavat pra{aweto kako mo`e{e da zavr{i neodamne{noto prenaso~uvawe na letot na eden patni~ki avion samo zatoa {to ì pripa|a{e na aviokompanija koja vo svoeto ime go sodr`e{e zborot Makedonija? Dali pret-

to, se povlekuva. Dali ovie prigodni su{testva znaat deka propovedaat duh na malodu{nost, na kapitulacija i prakti~no mediokritetstvo od najprimitiven vid?

sedatelot Branko Crvenkovski, sose negovite mekoteli, znae {to pora~uva koga veli deka Makedonija ne smee na ednakov na~in da reagira kako {to reagira Grcija? Dali nekoj od ovie su{testva, seedno koj, e svesen {to }e be{e so svetot vo celina, ako na Hitler ne mu poka`e{e muskuli, tuku se odnesuva{e ligavo, nalik na makedonskite mekoteli? Velat deka umniot popu{ta. Ako e taka, toga{ seta istorija e triumf na gluposta i bezumnosta pred koja umnoto, vo “imeto” na umno-

vore{nata politika na Milo{evi} i na Republika Makedonija? Dali, mo`ebi, Makedonija izvr{i voena agresija vrz Bosna ili Hrvatska? Dali Makedonija so svojata avijacija ja napadna Grcija i izvr{i voena invazija vrz Kosovo? Da se izedna~uva politikata na Milo{evi} so politikata na Republika Makedonija ne e samo grev pred makedonskiot narod, tuku i pred samata vistina, bidej}i faktite poka`uvaat ne{to drugo: seta istorija na Republika Makedonija od 1991 g., pa navamu,

9 maj 2008

ETI^KITE KASTRATI I VISTINATA Velat deka ako sme prodol`ele so dosega{nata politika, }e sme zavr{ele kako Srbija i Milo{evi}. Vakvo ne{to mo`e da izgovorat/napi{at samo eti~ki kastrati, koi plukaat kako na vistinata, taka i na faktite. Vo {to ja gledaat sli~nosta me|u nad-

e istorija na popu{tawa. Makedonija popu{ti, soglasuvaj}i da se preimenuva vo BJRM; popu{ti menuvaj}i go znameto i del od Ustavot; popu{ti otstapuvaj}i go svojot prostor za bombardirawe na svojot sosed; popu{ti prifa}aj}i gi kosovskite begalci bez kakov bilo nadomest; popu{ti potpi{uvaj}i go Ramkovniot dogovor; popu{ti ispra}aj}i svoi vojnici da ubivaat vo Irak i Avganistan, popu{ti... Celata makedonska istorija vo poslednite sedumnaeset godini e istorija na permanentno popu{tawe. I koj e rezultatot? Rezultatot e ne{to pod nulata. Sepak, mekotelite za ova mol~at i uporno ja potturaat tezata za pogubnosta od manifestirawe muskuli. Od druga strana, mo`at li da ka`at mekotelite vo {to se gleda umnosta i neagresivnosta na makedonskite sosedi? Dali nepriznavaweto na makedonskata nacija vo Bugarija e rezultat na nivnata ne-muskulesta politika? Dali nivnoto priklonuvawe kon politikata na Grcija e, isto taka, izraz na nemuskuletost? Dali progonot i genocidot, nekoga{en i sega{en, na Makedoncite vo Grcija e izraz na miroqubiva i tolerantna politika? Dali vo istata kategorija spa|a i kamenuvaweto na domot na sve{tenikot Carkwas? Dali znaat deka so decenii nanazad vo Grcija ne smeete nitu da pomislite da pora~ate tursko kafe i deka sega i na zborot lezbejki sakaat da stavat veto? Sepak, ovie zemji se vo NATO i EU. Ili, mo`ebi, nekoi imaat pravo na sè, a drugite samo na ni{to? Vakvo ne{to mo`e da tvrdi edinstveno nekoj koj i samiot e ni{to. Spored toa, vo pra{awe ne e postoeweto na faktite, nitu problemot e vo interpretacijata na faktite. Vo pra{awe e moralnosta i nikakvosta na makedonskite mekoteli. Sepak, nivnata mekotelost e osobena: mekotelni vo odnos na sè {to doa|a odnadvor i {to mo`e na koj i da e na~in da se naplati, tie se odnesuvaat

krajno muskulesto vo nabivaweto kompleksi kaj sopstveniot narod, znaej}i deka so iskompleksiranite i ispla{eni su{testva najlesno se manipulira. Vo ovoj pogled, navistina, se vo pravo: celosno iskompleksirani, so svoite potezi, kako i so svoite izjavi, potvrduvaat deka so iskompleksiranite su{testva najlesno se manipulira - odnadvor ili odvatre, seedno. Samite tie se nagleden primer. F

25


Ekonomija

BRANKO AZESKI, PRETSEDATEL NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

Pri~inite za neuspehot vo ekonomijata le`at kaj nas Aktuelniot pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija nè pre~eka vo edna od najubavite prostorii na Komorata, nameneta za priem na stranski biznismeni i diplomati. Na yidovite visat dela od na{ite najpoznati makedonski likovni umetnici (me|u koi i najskapoto delo na Martinovski, vredno pove}e od 100 iljadi evra), a celata prostorija e uredena so vonseriski rezban mebel...”Makedonija i toa kako ima so {to da se pofali. Samo treba da nau~ime kako toa da go poka`eme i doka`eme”

26

Forum: Pred izvesno vreme mu pi{avte na svojot gr~ki kolega Georg Kasimatis, od kogo pobaravte konstruktivno da se anga`ira kaj gr~kite institucii i poedinci za nadminuvawe na pre~kite vo delovnite od-nosi me|u Grcija i Makedonija. Imate li nekakov fidbek? Azeski: Na{ava stopanska komora e ~lenka na edna mnogu silna me|unarodna organizacija - ABC, asocijacija na komori od 11 zemji od Jugozapadna Evropa, formirana vo 1994 g. ^lenka na ABC e i Grcija, a Makedonija i Bugarija se osnova~ite. Interesno e da se napomene deka za site dosega{ni diskusii i donesuvawe odredeni odluki vo ramki na asocijacijata sekoga{ sme imale konsenzus, {to na nekoj na~in e i normalno bidej}i stanuva zbor za biznis. So gr~kite kolegi imame mnogu korekten odnos. Zatoa i mu pi{av na mojot kolega Kasimatis. Ubeden sum deka toj i na sopstvena inicijativa ve}e prezel odredeni aktivnosti. Dr`avite me|u sebe mo`e da se konfrontiraat, no biznisot e vrzivno tkivo koe mora da funkcionira. Dosega nekolkupati se poka`a deka toa e ta-

ka. Ubeden sum deka nie zaedno mo`e da pritiskame kaj na{ite vladi i da vlijaeme biznisot da bide osloboden od dnevnite politi~ki spregi. Znam deka Kasimatis }e napravi sè {to e vo negova mo}. Kolku e mo}en, toa e sosema druga rabota. Politikata e mnogu prisutna i mo}na na ovie prostori. Kolku ovie asocijacii i drugite me|unarodni institucii se mo}ni da spre~at novo gr~ko embargo? Vo devedesettite ima{e reakcii od evropskite institucii, no nie sepak bevme pod embargo 18 meseci. Za `al, na Balkanot politikata sekoga{ uspevala da go nametne svoeto vlijanie nad biznisot. Politi~kite sili sekoga{ imaat golema poddr{ka, i odv natre i odnadvor. Vo pogolem del obi~niot gra|anin a i kompaniite na Balkanot se ~uvstvuvaat frustrirano bidej}i ne mo`at ni{to da napravat. Toa {to se slu~uva ne e realen odraz na nivnite potrebi i gledaweto na rabotite. Toa obeshrabruva i tokmu na toa ni uka`uvaat i na{ite germanski kolegi (koi zaedno so germanskata vlada se sponzori na

9 maj 2008


RAZGOVARAL: PETRE DIMITROV

ABC): pedesetina godini stopanskite komori na Balkanot bea paralelen sistem na politi~kiot. Sega rabotite se menuvaat. Komorite poleka stanuvaat faktor koj nadopolnuva tamu kade {to dr`avata ne mo`e. Komunikacijata me|u dr`avata i biznis-zaednicata e na povisoko nivo. Taa komunikacija e dolg i slo`en proces koj bara upornost i trpelivost. I denes se mo`ni scenarija, kako od devedesettite, me|utoa vo mnogu pomal obem. Ne sum pregolem optimist deka toa ne mo`e da ni se povtori. Imate li nekoi konkretni soznanija kolku trpi makedonskiot i gr~kiot biznis od aktuelnite slu~uvawa? Do sega, oficijalno, so konkretni brojki izlegoa samo turisti~kite agencii i avioprevoznikot MAT. Sekoja kompanija bi trebalo da ima svoi za{titni mehanizmi, imaj}i go predvid faktot na koj prostor raboti. Veruvam deka i na{ite i gr~kite firmi odnapred gi imaat presmetano tie kalkulacii. Ne slu~ajno kamatite ovde se najvisoki i postojano se uka`uva na odredeni rizici. Jas mo`am da ka`am deka do sega makedonskite i gr~kite firmi imaa mnogu korekten odnos i me|usebno po~ituvawe. Me|utoa, mora da se vodi smetka deka del od gr~kite firmi koi se prisutni na na{iot pazar se vo dr`avna sopstvenost. Logi~no bi bilo da ja sledat politikata na dr`avata. Toa {to ne mo`eme da se nametneme nad politi~kite faktori e na{a slabost. Kakvo e momentnoto raspolo`enie za investirawe na gr~kite kompanii? Pred eden mesec nè poseti grupa od triesetina gr~ki biznismeni koi poka`aa seriozen interes za investirawe. No, sepak, mora da se zeme predvid realnata sostojba. Se nametnuva situacija vo koja se ~ekaat krupni odluki i toa ima svoe vlijanie. Toa se normalni signali firmite da ~ekaat, a toa ne e dobro. Ovde ne zboruvame samo za bilateralni relacii. Gr~kite firmi preku na{ite i obratno

FOTO: MILAN STREZOVSKI



9 maj 2008

I denes e mo`no gr~ko embargo, me|utoa vo mnogu pomal obem. Ne sum pregolem optimist deka toa ne mo`e da ni se povtori 

27


Intervju 

vojnite. Toa bi bilo katastrofa. Ako toa ne se sfati, nema napredok. Za da se trgne vo sproveduvawe na krupnite reformi e potreben {irok op{testven i politi~ki konsenzus. Posle ovie sedumnaeset godini tranzicija e pove}e od jasno deka edna politi~ka partija toa te{ko mo`e da go izdr`i samo na sopstvenite ple}i. Sè u{te dominiraat politi~kite prioriteti. Koga ekonomijata }e bide broj eden? Ekonomijata e stru~na rabota, a vo politikata imame kup lu|e koi se pravat pametni za sè. Koga se otvora politi~ka tema, sekoj e junak, site se eksperti. Postavi konkreten ekonomski problem i }e gi vidi{ junacite. Ekonomijata e realen sektor. Koj junak }e ja sredi administracijata i tamu }e vrabotuva lu|e samo po stru~nost, koj junak }e se nafati so re{avaweto na zgolemenata inflacija? Zatoa se bega vo politi~ki temi. ostvaruvaat kontakti i sorabotka na po{iroko me|unarodno nivo. Poradi momentnata sostojba, trpat i tie odnosi. Kakvo }e bide vlijanieto vrz ekonomijata i stranskite investicii poradi nevleguvaweto vo NATO? Crna Gora i Srbija ne se ~lenki na NATO, a imaat zna~itelni stranski investicii. Bugarija e ~lenka na NATO i Evropskata Unija, a slu{navme {to Ï pora~a EU vo posledniot izve{taj. Gledame na koe nivo e tamu standardot na gra|anite, a kolkav e profitot na kriminalot. Toa se vidlivi raboti. Nie treba pomalku da vodime smetka za opkru`uvaweto, da se svrtime kon samite sebe i da najdeme na~in kako da se osposobime, da go podigneme kvalitetot na `ivot, na standardizacija na firmite, po~ituvaweto na zakonskata regulativa, da ja isfrlime politikata od biznisot... Ima mnogu raboti koi mo`eme da gi napravime, koi zna~itelno }e vlijaat i na zgolemuvaweto na stranskite investicii i na sostojbata kaj doma{nite firmi. Ako tie go dobijat toj signal na sreduvawe na rabotite doma, doma{nite firmi tripati pove}e }e gi zgolemat svoite investicii. Na{ite firmi vo pogolemiot del se kompatibilni so evropskite i svetskite firmi. Zo{to se posipuvame samite so pepel, ne mi e

jasno. Stranskite i doma{nite firmi }e investiraat ne vo momentot koga }e vidat deka sme primeni vo NATO, tuku koga }e vidat deka rabotite vo zemjata se sreduvaat. Jas sum pobornik na toa deka treba da staneme del od evroatlantskite procesi, toa ne e sporno. No, ne treba da sedime so skrsteni race i da ~ekame toa da ni se slu~i. Kolku vonrednite parlamentarni izbori vo juni i lokalnite i pretsedatelski izbori slednata godina }e gi zako~at vistinskite ekonomski reformi? Op{to e poznato deka te{kite reformi se izbegnuvaat pred izbori. Osnova na sekoja demokratija se izborite. Nov mandat za sekoja vlada e odli~na mo`nost da se zafati so vistinskite reformi, pred sè onie od socijalnata sfera koi postojano se preskoknuvaat. Izborite treba da stanat normalna rabota, da ne vlijaat na vkupniot ambient vo dr`avata. Vo edna zemja ima politi~ka stabilnost koga izborite ne vlijaat vrz tekovnite procesi. Kaj nas ne e sekoga{ taka. Prioritet na sekoja vlada treba da bide sreduvaweto na socijalnata sostojba, vo toa nema dilema. Ne treba da se dozvoli socijalnite problemi da stanat tolku dominantni za da gi poklopat raz-

Komunikacijata biznis zaednica-vlada nikoga{ ne bila kvalitetna, tuku pove}e deklarativna. Koi se va{ite o~ekuvawa od novata vlada? Ekonomskite problemi da se najdat vo nejzinata agenda, bez razlika na cenata {to treba da se plati. Ne samo deklarativno. Ne samo vladata, tuku site politi~ki partii da postignat konsenzus po toa pra{awe za da nema nikakvi pre~ki. Sekoe odlo`uvawe e na {teta na firmite. Za nas e bitno zakonskoto regulirawe na misleweto na biznis-zaednicata za ekonomskite zakoni, kako i za promena vo aktuelnite zakoni. Ne treba biznis-zaednicata da zavisi od dobrata volja na premierot ili ministerot. O~ekuvame i ovozmo`uvawe zakonsko lobirawe na biznis-zaednicata vo parlamentot. Treba javno da se objavuva kako sekoj parlamentarec glasal za odredeni ekonomski zakoni. Nie }e pomogneme so edukacija na vrabotenite i zgolemuvawe na nivoto na standardizacija vo firmite.

9 maj 2008

Za na{ata ekonomija e karakteristi~no niskoto nivo na doma{ni i na stranski investicii. Koga da o~ekuvame nivno zgolemuvawe? Nie sme edna od retkite zemji koi imaat sistem na neto-plati, {to ne e kompatibilno i stranecot ne go razbira na{iot sistem. Toa mu e nepoznato. Koga toj doa|a, prvo go postavuva pra{aweto na sopstvenost na zemji{teto. Kako da mu objasni{ deka del od zemji{teto e na dr`avata, a del na lokalnata samouprava? Op{tinata go nosi planot, a dr`avata ja dava dozvolata. Eden kup nejasnotii. Toj od op{tinata e od edna partija, a toj od dr`avnite organi e od druga. Tuka e i dr`avnata administracija. Kaj i da odi, mu baraat mito. Zboruvame samo za golemi koruptivni slu~ai, a sitnata korupcija ni cveta. Ili, pak, Zakonot za rabotni odnosi. Prosto e nevozmo`no da mu dade{ otkaz na vraboten od koj ne si zadovolen. Ovie raboti gi odvra}aat investitorite. Ne mo`e za na{ata nesposobnost da gi obvinuvame nadvore{nite faktori. Sedumnaeset godini treba{e da ~ekame na regulatorna gilotina? Ima mnogu pre~ki za privlekuvawe na investitorite koi treba da gi barame kaj nas i da gi eliminirame. Istite problemi va`at i za doma{nite investitori. Site ovie raboti niv u{te pove}e gi odvra}aat. Kakva e sorabotkata pome|u trite nose~ki komori? Se dobiva vpe~atok kako tie da ne sorabotuvaat. Jas smetam deka e obratno. Komunikacijata ni e odli~na, no sekoj treba da gi izrazuva stavovite na svoite ~lenki, sepak nie se finansirame od niv. Imame redovni konsultacii, potpi{avme nekolku memorandumi za sorabotka, imavme nekolku zaedni~ki inicijativi. ^esto imame poklopuvawe na stavovite okolu aktuelni pra{awa. Dobro e nekoga{ i da se konfrontirame, toa e pozitivnoto od pluralizmot. Gledam napredok vo sorabotkata. Interesite na nivnite i na na{ite ~lenki se isti. F

29


ANALIZA

CAVEAT EMPTOR

Janko TRENKOSKI

Vo novata programa na VMROta vo Fondot za PIOM se DPMNE glavna biznis-vest e potrebni novi 80 iljadi objavata deka, dokolku ostavrabotuvawa, so prose~nat na vlast, }e gi namalat na plata od na{iot gorestapkite na socijalnite prinaveden primer. Plasdonesi (penzisko, zdravstveti~no ka`ano, toa zna~i no i za vrabotuvawe) za 10%. deka vo slednite 4 goNarodski ka`ano, ako jas zadini VMRO-DPMNE o~erabotuvam neto 300 evra plakuva nevrabotenosta da ta i sum prijaven na istata suse namali za edna tretima, toga{ deneska vo moe ime na, od sega{nata 35% na mojot rabotodavec pla}a do26% nevrabotenost. Daj polnitelni 62% ili 180 evBo`e! No, {to ako ne e ra vo dava~ki, sekoj mesec. So taka? [to ako do 2011 g. novite izmeni, vo 2011 g., otimame samo 40 iljadi nokako }e se pominat site tri favi vrabotuvawa, a {to zi na namaluvawa, jas za moiako ima minimalen rast te 300 evra }e pla}am 133 od 20 iljadi? [to ako se evra ili 45% dava~ki kon ostvarat scenarijata dedr`avata. Za{tedata za raka na{eto ne~lenuvawe botodavecot e 50 evra na mevo NATO te{ko }e go pogose~no nivo, ili 600 evra godi biznisot i biznis-klidi{no za prose~en vraboten; mata? Od kade prilivi toa za firmite se 10% povo Fondot za PIOM toFakt e deka vo privatnite penziski fondo- ga{? Vo javnosta, vo izmali tro{oci za sekoj vraboten. Od gledna to~ka na ravi na ime individualni smetki na godi{no minatite denovi, se pobotodavec, sekoe namaluvatezata citirana od nivo denes se vlevaat pove}e od 30 milioni ev- javi we na tro{ocite e dobredojvisoki partiski funkra i taa brojka }e raste vo slednite godini. cioneri vo VMRO-DPMdeno. So godini ovoj predlog stoi na listata `elbi na stoTaka, tie li~ni za{tedi na re~isi edna tre- NE deka vtoriot penzipanskite komori. Go pozdraki stolb, poto~no zatina od site vraboteni lica vo Makedoni- sdol`itelnoto vuvam ovoj poteg. Toa e dobro kapitalja ve}e stanuvaat posakuvan plen za nenasit- no finansirano penziza konkurentnosta na na{ata rabotna raka vo odnos na niot Big Brader, nare~en - dr`aven aparat- sko osiguruvawe, treba sosednite zemji. Dopolnise demontira, da zga~ik. Namesto da ru{ime, zo{to da ne ja naso- da telno, golem broj mali firsne, poradi neprakti~~ime na{ata energija vo gradewe? mi vo Makedonija }e se re{at nost i mali garancii za da gi prijavat svoite rabotstapka na oploduvawe na nici koi rabotat na crno. Mosredstvata. Bez da navle`e da se o~ekuva deka firmite {to egzistiraat na raguvam vo razgoluvawe na ovie stakleni argumenti, ~ibot na profitabilnost, no i onie koi se dobrostoe~ki, nam deka ova ne e ni{to pove}e otkolku najava za alibi da ja zgolemat zarabotkata, a so toa i da se izlo`at na doza spas na Buxetot dokolku se slu~i toa ne tolku crno scepolnitelen rizik za investirawe vo nov ciklus na rast i nario za dupkata vo penziskiot sistem. Fakt e deka vo prirazvoj. Nekoi firmi }e go podignat statusot na nekoi od vatnite penziski fondovi na ime individualni smetki svoite vraboteni od "minimalec" na nekoja porazumna na godi{no nivo denes se vlevaat pove}e od 30 milioni cifra. Se javuva i efektot na kreirawe bogatstvo vo prievra i taa brojka }e raste vo slednite godini. Taka, tie vatniot sektor. Dr`avata e lo{ doma}in po definicija, li~ni za{tedi na re~isi edna tretina od site vraboteni bez razlika kolku nekoj saka da nè ubeduva vo sprotivlica vo Makedonija ve}e stanuvaat posakuvan plen za nenoto. So ostavawe na parite vo stopanstvoto }e se krenasitniot Big Brader, nare~en - dr`aven aparat~ik. Naira efektot na multiplikator, tolku potreben za na{ata mesto da ru{ime, zo{to da ne ja naso~ime na{ata enerekonomija. Se razbira, sive ovie varijanti se pod pretgija vo gradewe? Vo ^ile, na primer, reformite na penpostavka deka Makedonija ima stabilna politi~ka i bezziskiot sistem po~nale vo 1981 g. pod vodstvo na legenbednosna sostojba. Od druga strana, pak, vo fondovite za darniot Hoze Piwera od {kolata na Milton Fridman. penzisko i zdravstveno osiguruvawe }e se sleat 29% i Deneska, voza~ite na moderniot avtopat "Rutas del Pa35% pomalku sredstva, respektivno. Vo dene{ni cifri sifiko" od Santjago, vo vnatre{nosta, do Viwa del Mar, samo za Fondot za PIOM toa se brojki vo iznos od ne{to na bregot, u`ivaat vo svojata investicija. Tie se sopstvepove}e od sto milioni evra na godi{no nivo. Zgora na nici na ovoj infrastrukturen proekt preku vlo`uvawe toa, Vladata ve}e objavi deka }e rastat penziite za nad na penziskite fondovi. Spored nedelnikot Biznisvik, 20% (dopolnitelni 100 milioni evra). Pra{aweto e kana eden od bilbordite na ovaa krstosnica pi{uva: "Tvoko }e se pokrie ovaa najgolema dupka? Vo pozitivno scenaite za{tedi go finansiraat ovoj avtopat, a ovoj avtopat rio, }e ima novi vrabotuvawa, }e ima poka~uvawe na pla}e ja finansira tvojata penzija". Denes vo ^ile nad 97% od tite, dano~nite prilivi }e rastat, vrabotenite }e se pripopulacijata vraboteni lica participiraat zadol`ijavuvaat na pogolema osnovica i Makedonija }e se dvi`i telno penzisko osiguruvawe, dodeka vo penziskite fonvo tigarski skokovi. Site sme sre}ni. So prosta matemadovi ima neto-sredstva vo iznos od 70% od BDP. tika, so doza na konzervativnost, za da se pokrie dupkahttp://mkbiz.blogspot.com/

Rutas del Pasifiko

9 maj 2008

31


Ekonomija

Berza

PRETHODNITE DVE NEDELI

Vo znakot na Komercijalna banka i Alkaloid Vo tridnevnata trgovska nedela Komercijalna ostvari promet od 23,3 milioni denari, a prethodnata nedela Alkaloid ima{e promet od nad sedum milioni denari

V

o izminatite dve skrateni trgovski nedeli, vo koi vkupno se trguva{e samo sedum dena, po sè izgleda praznuvaa i ponuduva~ite i investitorite. Trguvaweto vo vakvi slabi nedeli kako po pravilo se koncentrira{e na Oficijalniot pazar, duri nad 90%. Prometot na Oficijalniot pazar za ovie dve nedeli zaedno dostigna suma od 122.865.506 denari, {to e pomalku od poslednata cela rabotna nedela vo april koga nedelniot promet iznesuva{e 192,56 milioni denari. Ili oddelno gledano, iako minatata nedela se trguva{e samo tri dena, prometot na Oficijalniot pazar be{e vo vrednost od 80,62 milioni denari i be{e povisok od prethodnata prazni~na nedela koga dostigna suma od 42,237 milioni denari. Vo ovaa kratka trgovska nedela vo strukturata na prometot celosno dominira{e akcijata na Komercijalna banka so realizacija od 23,36 milioni denari ili 49% od celiot ostvaren promet so akcii na Oficijalniot pazar. Pokraj Komercijalna, vo grupata tri najtrguvani akcii se vbrojuvaat i Makpetrol so promet od 5,448 milioni denari i akcijata na Al-

kaloid so promet od okolu ~etiri milioni denari. U{te eden moment ja odbele`a ovaa skratena trgovska nedela. Vo vkupniot promet dominira{e prometot od blok-transakcii vo iznos od 102.554.2000 milioni denari, vrednost

koja se realizira{e so proda`ba na 11.613 akcii na Alkaloid po 8.400 denari za akcija, ili vkupno 97,5 milioni denari, i so blok-transakcija na 7.000 akcii na Ar~elormittal (HRM) vo

Na Makedonskata berza na hartii od vrednost vo pretprazni~nite nedeli se odr`aa nekolku aukcii. Na 115-tata javna berzanska aukcija na akcii i udeli bea ponudeni za proda`ba akciite na 40 akcionerski dru{tva i udelite vo 15 dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstvenost na Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Na aukcijata bea sklu~eni pet transakcii so pla}awe vo gotovo, pri {to se realizira{e vrednost od 36,7 milioni denari, a bea prodadeni: udel od 8,39% na Rudproekt DOO Skopje; udel od 8,59% na Skopski saem DOO Skopje; udel od 10,68% na Veterinarna stanica ZDRAVJE Ko~ani; udel od 26,20% na MKC KOZJAK DOO Kumanovo; udel od 6,72% na DOO Bitolamak Bitola. Na 116-tata javna berzanska aukcija na akcii i udeli bea ponudeni za proda`ba akciite na 40 akcionerski dru{tva i udelite vo 10 dru{tva, isto sopstvenost na Fondot na PIOM. Na aukcijata se sklu~i edna transakcija so pla}awe vo gotovo, pri {to se prodadoa 6.750 akcii izdadeni od AD Makedonija - fabrika za proizvodstvo na sanitarna keramika od Strumica, {to pretstavuva 12,62% od osnovnata glavnina na dru{tvoto. Vkupnata vrednost na prometot ostvaren na odr`anite javni berzanski aukcii iznesuva 21.195.000,00 denari. Na narednite dve berzanski aukcii - 117-tata i 119-tata, bea ponudeni akciite na 39 akcionerski dru{tva i udelite na 10 dru{tva so ograni~ena odgovornost, isto vo sopstvenost na fondot na PIOM. Na ovie dve aukcii ne se sklu~i nitu edna transakcija.

FORUM PROGNOZIRA Vnimatelni, nezainteresirani ili razo~arani, investitorite ne se potrudija da ja popravat anemi~nata berzanska slika. Nivnoto vnimanie o~igledno e povtorno okupirano od politi~kite slu~uvawa, iako i trimese~nite finansiski rezultati na kompaniite poka`uvaat deka tie sé u{te ne se predavaat. I pokraj site turbulencii (pred sé politi~ki koi gi povlekoa so sebe i ekonomskite parametri, kako i prelevaweto od svetskite negativni trendovi) {to ni se slu~uvaat vo poslednite polovina godina, portfolijata na kompaniite sé u{te poka`uvaat pozitivni bilansi na uspeh, iako so malo namaluvawe vo odnos na istiot period lani. Doza optimizam vleva faktot {to nedelnite analizi od svetskite berzi poka`uvaat normalizirawe i porast na pazarot, taka {to mo`e naskoro da o~ekuvame (nasproti predizborieto i tivkata ekonomska vojna od ju`niot sosed) pozitivnite vlijanija da go zafatat i makedonskiot pazar na kapital. Berzanskite igra~i, koi vo ovoj period se najo{teteni, veruvaat, a veruvame i nie, deka ovaa trgovska "me~ka" e zati{je pred proletniot "bik". Imaj}i gi predvid pozitivnoto rabotewe na kompaniite i verbata i garanciite od svetskite politi~ko-ekonomski partneri za sigurnosta vo zemjata, nema pri~ina toa da ne se povtori

9 maj 2008

iznos od pet milioni denari. Najgolema pozitivna promena na nedelna osnova poka`a Makstil so porast od 6,60% na Oficijalniot i Popova Kula od Demir Kapija i Ar~elormittal (CRM) so nad 7% na Redovniot pazar. Site ostanati akcii bea okolu pozitivna nula. Vo prethodnata prazni~na nedela najgolema pozitivna promena na poslednata vo odnos na startnata cena bele`i Granit od 9,54% na Oficijalniot i Kiro ]u~uk od Veles so porast od 10% na Redovniot pazar. Vo predveligdenskata nedela vo vkupniot promet od 114 milioni denari dominira{e Alkaloid so promet od nad sedum milioni denari. F

33


Ekonomija

Berza

PRETHODNITE DVE NEDELI

Vo znakot na Komercijalna banka i Alkaloid Vo tridnevnata trgovska nedela Komercijalna ostvari promet od 23,3 milioni denari, a prethodnata nedela Alkaloid ima{e promet od nad sedum milioni denari

V

o izminatite dve skrateni trgovski nedeli, vo koi vkupno se trguva{e samo sedum dena, po sè izgleda praznuvaa i ponuduva~ite i investitorite. Trguvaweto vo vakvi slabi nedeli kako po pravilo se koncentrira{e na Oficijalniot pazar, duri nad 90%. Prometot na Oficijalniot pazar za ovie dve nedeli zaedno dostigna suma od 122.865.506 denari, {to e pomalku od poslednata cela rabotna nedela vo april koga nedelniot promet iznesuva{e 192,56 milioni denari. Ili oddelno gledano, iako minatata nedela se trguva{e samo tri dena, prometot na Oficijalniot pazar be{e vo vrednost od 80,62 milioni denari i be{e povisok od prethodnata prazni~na nedela koga dostigna suma od 42,237 milioni denari. Vo ovaa kratka trgovska nedela vo strukturata na prometot celosno dominira{e akcijata na Komercijalna banka so realizacija od 23,36 milioni denari ili 49% od celiot ostvaren promet so akcii na Oficijalniot pazar. Pokraj Komercijalna, vo grupata tri najtrguvani akcii se vbrojuvaat i Makpetrol so promet od 5,448 milioni denari i akcijata na Al-

kaloid so promet od okolu ~etiri milioni denari. U{te eden moment ja odbele`a ovaa skratena trgovska nedela. Vo vkupniot promet dominira{e prometot od blok-transakcii vo iznos od 102.554.2000 milioni denari, vrednost

koja se realizira{e so proda`ba na 11.613 akcii na Alkaloid po 8.400 denari za akcija, ili vkupno 97,5 milioni denari, i so blok-transakcija na 7.000 akcii na Ar~elormittal (HRM) vo

Na Makedonskata berza na hartii od vrednost vo pretprazni~nite nedeli se odr`aa nekolku aukcii. Na 115-tata javna berzanska aukcija na akcii i udeli bea ponudeni za proda`ba akciite na 40 akcionerski dru{tva i udelite vo 15 dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstvenost na Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Na aukcijata bea sklu~eni pet transakcii so pla}awe vo gotovo, pri {to se realizira{e vrednost od 36,7 milioni denari, a bea prodadeni: udel od 8,39% na Rudproekt DOO Skopje; udel od 8,59% na Skopski saem DOO Skopje; udel od 10,68% na Veterinarna stanica ZDRAVJE Ko~ani; udel od 26,20% na MKC KOZJAK DOO Kumanovo; udel od 6,72% na DOO Bitolamak Bitola. Na 116-tata javna berzanska aukcija na akcii i udeli bea ponudeni za proda`ba akciite na 40 akcionerski dru{tva i udelite vo 10 dru{tva, isto sopstvenost na Fondot na PIOM. Na aukcijata se sklu~i edna transakcija so pla}awe vo gotovo, pri {to se prodadoa 6.750 akcii izdadeni od AD Makedonija - fabrika za proizvodstvo na sanitarna keramika od Strumica, {to pretstavuva 12,62% od osnovnata glavnina na dru{tvoto. Vkupnata vrednost na prometot ostvaren na odr`anite javni berzanski aukcii iznesuva 21.195.000,00 denari. Na narednite dve berzanski aukcii - 117-tata i 119-tata, bea ponudeni akciite na 39 akcionerski dru{tva i udelite na 10 dru{tva so ograni~ena odgovornost, isto vo sopstvenost na fondot na PIOM. Na ovie dve aukcii ne se sklu~i nitu edna transakcija.

FORUM PROGNOZIRA Vnimatelni, nezainteresirani ili razo~arani, investitorite ne se potrudija da ja popravat anemi~nata berzanska slika. Nivnoto vnimanie o~igledno e povtorno okupirano od politi~kite slu~uvawa, iako i trimese~nite finansiski rezultati na kompaniite poka`uvaat deka tie sé u{te ne se predavaat. I pokraj site turbulencii (pred sé politi~ki koi gi povlekoa so sebe i ekonomskite parametri, kako i prelevaweto od svetskite negativni trendovi) {to ni se slu~uvaat vo poslednite polovina godina, portfolijata na kompaniite sé u{te poka`uvaat pozitivni bilansi na uspeh, iako so malo namaluvawe vo odnos na istiot period lani. Doza optimizam vleva faktot {to nedelnite analizi od svetskite berzi poka`uvaat normalizirawe i porast na pazarot, taka {to mo`e naskoro da o~ekuvame (nasproti predizborieto i tivkata ekonomska vojna od ju`niot sosed) pozitivnite vlijanija da go zafatat i makedonskiot pazar na kapital. Berzanskite igra~i, koi vo ovoj period se najo{teteni, veruvaat, a veruvame i nie, deka ovaa trgovska "me~ka" e zati{je pred proletniot "bik". Imaj}i gi predvid pozitivnoto rabotewe na kompaniite i verbata i garanciite od svetskite politi~ko-ekonomski partneri za sigurnosta vo zemjata, nema pri~ina toa da ne se povtori

9 maj 2008

iznos od pet milioni denari. Najgolema pozitivna promena na nedelna osnova poka`a Makstil so porast od 6,60% na Oficijalniot i Popova Kula od Demir Kapija i Ar~elormittal (CRM) so nad 7% na Redovniot pazar. Site ostanati akcii bea okolu pozitivna nula. Vo prethodnata prazni~na nedela najgolema pozitivna promena na poslednata vo odnos na startnata cena bele`i Granit od 9,54% na Oficijalniot i Kiro ]u~uk od Veles so porast od 10% na Redovniot pazar. Vo predveligdenskata nedela vo vkupniot promet od 114 milioni denari dominira{e Alkaloid so promet od nad sedum milioni denari. F

33


Svet Rusija - Gruzija

Kosovo go rastopi zamrznatiot konflikt Priznavaweto na unilateralnata nezavisnost na srpskata provincija Kosovo od zapadnite zemji, kako i {ireweto na NATO, im dava nade` na separatistite vo Abhazija i Ju`na Osetija PI{UVA: BORIS KAM^EV (OD SANKT PETERBURG)

vodstvoto vo Moskva, veren poddr`uva~ na Belgrad, ostro se sprotistavi, narekuvaj}i go ilegalen ~in vo me|unarodnata praktika, {to mo`e da predizvika “domino efekt” kaj brojni nepriznati oblasti i avtonomii. Pa taka, site predupreduvawa na porane{niot ruski pretsedatel Vladimir Putin (toj vo sredata i oficijalno be{e zamenet so od nego poso~eniot naslednik, novoizbraniot pretsedatel Dmitrij Medvedev) vo vrska so Kosovo denovive odedna{ ja poka`aa svojata te`ina, kako vrz ple}ite na gruziskoto rakovodstvo vo Tbilisi, taka i vrz strukturite na EU i na SAD. VOZDU[NI PREPIRKI Pred tri nedeli toga{niot ruski pretsedatel ì naredi na vladata da vospostavi pobliski vrski so gruziskite oblasti Abhazija i Ju`na Osetija, merki {to se sostojat pred sè vo intenzivirawe na me|usebnata ekonomska, socijalna i nau~na sorabotka. Naredbata sozdade golema nervoza vo Tbilisi, koj vo nea vide prekr{uvawe na me|unarodnite zakoni i aneksija na del od gruziska teritorija. Po ova pretsedatelot Mihail Saaka{vili svika vonredna sednica na Sovetot za bezbednost na zemjata. Putin, od druga strana, dosega nekolkupati iska`a mo`nost za priznavawe na dvete porane{ni sovetski avtonomii, a ruskoto Ministerstvo za

nadopolnuvawa na ruski vojnici (isprateni od Moskva kako mirotvorci, a koi za gruziskata strana se okupatori) i gruziska voena tehnika i specijalci vo zonata na gruzisko-abhaziskiot konflikt. KRVAVA NEZAVISNOST Pojasot Abhazija, rasposlan na isto~niot breg na Crnoto More nedaleku od So~i i poznat po brojnite pla`i i planinski masivi, za vreme na Sovetskiot Sojuz bil omilena letna destinacija na toga{nata elita (ovde, me|u drugite, svoi privatni da~i poseduvale sovetskite lideri Stalin i Hru{~ov). So kopno opkru`enata Ju`na Osetija ima ponezavidna polo`ba, no naselenieto na dvete geografski nepovrzani teritorii gi zbli`uva nade`ta deka eden den pod svoja za{tita }e gi zeme Rusija, prebogata so prirodni resursi ~ii nagorni ceni na svetskite berzi ja potkrenaa nejzinata ekonomija i stopanstvo do zavidni viso~ini. Ruskoto vlijanie ovde e tolku golemo, {to pove}e od dve tretini od `itelite na ovie oblasti poseduvaat ruski paso{i i glasaat samo koga Moskva raspi{uva izbori. Dvete teritorii de fakto poseduvaat nezavisnost otkako na po~etokot na devedesettite godini od minatiot vek regionot be{e izlo`en na separatisti~ki vojni so iljadnici `rtvi i pove}e od stotina iljadi begalci. Nezavisnosta na ovie teritorii politi~ki i voeno ja poddr`a samo Rusija, no Gruzija niv gi izgubi u{te na po~etokot od vladeeweto na promoskovskiot diktator Eduard [evarnadze, poradi negoviot indolenten odnos sprema nezavisnosta na svojata zemja od porane{niot sovetski stopan. Po “Revolucijata na rozite” vo 2003 g., koga vlasta ja prezede nacionalisti~kiot i prozapaden lider Saaka{vili, najiten problem ne be{e ekonomskata i socijalnata stabilizacija na zemjata, tuku teritorijalna reunifikacija na otcepenite teritorii, taka {to ekonomijata na Gruzija i den-denes `ivurka so prose~na plata pomala od 100 dolari. TAMPON-ZONI

S

osedskite odnosi pome|u malata ~etiri i pol milionska Gruzija, porane{na sovetska republika, i Rusija, najgolemata zemja vo svetot, poslednive godini se vo dijapazonot toplo-ladno, no eden me|unarodno unikaten slu~aj napravi tie da se v`e{tat do usvituvawe, na ~ekor do voena konfrontacija. “Slu~ajot bez presedan” e priznavaweto na unilateralnata nezavisnost na srpskata provincija Kosovo od strana na SAD i pove}e zapadni zemji. Akt na koj rako-

9 maj 2008

nadvore{ni raboti preku svojata vebstranica podgotveno izjavi deka pretsedatelskata naredba ima za cel “da ja zacvrsti stabilnosta i bezbednosta na Kavkaskiot region”, no deka toa ne zna~i konfrontacija so Gruzija. Natamu nastanite se odvivaa kako na filmska lenta. [to zna~i toa “zacvrstuvawe na stabilnosta”, se vide otkako minatata nedela ruski borben avion urna edno gruzisko bespilotno letalo koe operiralo nad teritorijata na Abhazija. Ovaa “vozdu{na vojna” e pridru`ena so obemni razmestuvawa i

Moskva seriozno gi zaostri odnosite so Gruzija vo 2004 g., koga zemjata zastana nasproti kursot na ruskoto vlijanie, ~ukaj}i na vratata na NATO i stanuvaj}i za{titni~ka na interesite na SAD na Kavkaz. Taka, dobrite nameri na Gruzija (i Ukraina) za ~lenstvo vo NATO bea zgazeni od agresivnata diplomatska ~izma na Moskva na posledniot samit na NATO vo Bukure{t. Nekoi analiti~ari smetaat deka Rusija voeno gi osposobuva Abhazija i Ju`na Osetija za da sozdade tampon-zoni pome|u svojata teritorija i pomaliot sosed koj se vooru`uva i koristi isklu~ivo zapadna voena tehnika. Pekolniot krug na me|usebnite obvinuvawa i nasilstva ima u{te pogolemi pri~ini povtorno da se otvori. F

35


Svet

Panorama ITALIJA

Desni~arite go osvoija i Rim

D

ve nedeli po parlamentarnite izbori vo Italija, na koi pobedi centro-desni~arskata koalicija predvodena od Silvio Berluskoni, glavniot grad na Rim dobi nov gradona~alnik. Xani Alemano (50), porane{en lider na podmladokot na edna neofa{is-

SRBIJA

V

o poslednite dve nedeli od kampawata za parlamentarnite izbori vo Srbija zaka`ani za 11 maj, glavna tema stana potpi{uvaweto na Dogovorot za stabilizacija i pridru`uvawe kon EU, koe se slu~i na 29 april. Predvodnikot na narodnata koalicija, premierot Voislav Ko{tunica, tvrdi deka dogovorot so EU e {teten za Srbija i pretstavuva priznavawe na nezavisnosta na Kosovo. Toj tvrdi deka za 18 dr`avi od EU koi go priznale Kosovo kako nezavisna dr`ava odredbata vo Dogovorot koja bara od Srbija da ima dobrososedski odnosi so zemjite od regionot zna~i deka Srbija treba da ima dobrososedski odnosi i so Kosovo. Pretsedatelot Boris Tadi} gi otfrli vakvite tolkuvawa i istakna deka potpi{uvaweto na Dogovorot go potvrduva suverenitetot na Srbija. Spored nego, so Dogovorot se potvrduva va`eweto

BOLIVIJA

ti~ka partija, dobi 54% od glana liga predvodena od Umsovite na rimskite izbira~i, berto Bosi na parlamentia slaveweto na pobedata od te izbori, ja odrazuvaat strana na negovite ekstremno zagri`enosta na italijandesni~arski poddr`uva~i (so skite gra|ani za kriminavisoko podignata desna raka i lot, za {to naj~esto se obizvici: “Du~e, Du~e”) potsetuvinuvaat strancite. Partiva{e na vremiwata vo koi na ite na Berluskoni, Fini i vlast be{e fa{isti~kiot dikBosi postojano insistiratator Benito Musolini. at na temata za nesigurnoAlemano vo mladosta bil vo sta na Italijancite porazatvor poradi napad so Molodi golemiot broj doseleXani Alemano tov koktel vrz ambasadata na ja slavi pobedata nici. Alemano najavi deka SSSR, a podocna, po negovoto prv ~ekor {to }e go napravleguvawe vo Nacionalnata vi kako gradona~alnik na alijansa na Xanfranko Fini, bil ~len Rim }e bide uni{tuvawe 85 nelegalni na parlamentot i na prethodnata vlada romski kampovi, a veti i deka }e izbrna Berluskoni. Pobedata na Alemano vo ka 20.000 stranci koi izvr{ile prestaRim kako i na antiimigrantskata Severpi. F

Dogovorot so EU - nade` za presvrt

Od potpi{uvaweto na Dogovorot me|u Srbija i EU

na Rezolucijata 1244 na ON, a od druga strana, Srbija }e ima pristap do boga-

javi za sli~ni referendumi i vo drugi boliviski provincii vo koi ima golemi relasa~ite vo boliviskata provincija zervi na priroden gas, so {to bi do{lo Santa Kruz glasaa na referendum za do cepkawe na ovaa zemja. Pretsedatelot pogolema nezavisnost od vladata na Morales izjavi deka ovoj referendum e pretsedatelot Evo Morales. Spored nenelegalen i go otfrli baraweto za avtooficijalnite rezultati, pove}e od 85% nomija, no sepak pobara dijalog so opoziod glasa~ite se izjasnile za avtonomija na ciskite guverneri koi sakaat pogolema najbogatiot del od siroma{nata Boliviavtonomija. Toj dojde na vlast so poddr{ja, iako na glasaweto ne bile prisutni ka na mnozinskoto domorodno siroma{no me|unarodni nabquduvanaselenie na koe mu ~i. Mnogu Bolivijci smeveti popravedna pretaat deka dokolku se dozraspredelba na privoli avtonomija na Santa rodnite bogatstva, {to Kruz, toa }e vodi direknaide na otpor kaj botno kon proglasuvawe negatite Bolivijci od jzina nezavisnost od Santa Kruz koi se preBolivija. te`no od evropsko poVo Santa Kruz se sozdava teklo. Eden od vodaPoddr`uva~ite na pretsedatelot Evo ~ite na opozicijata edna tretina od BDP na Morales gi palea glasa~kite kutii Bolivija, a postojat naizjavi deka po ovoj

G

38

tite evropski fondovi od koi }e se preporodi ekonomijata. Dogovorot, sepak, nema da se primenuva sè dodeka Srbija ne gi ispolni obvrskite kon Ha{kiot tribunal. Spored programskiot direktor na Centarot za slobodni izbori i demokratija, Marko Blagoevi}, potpi{uvaweto na Dogovorot pretstavuva presvrtnica vo predizbornata kampawa. “Toa e ne{to od {to eden del od politi~kite partii mo`e da crpi golema korist, a drug del od politi~kite partii mo`e da crpi {teta”, veli toj. Spored istra`uvawata na negovata agencija, odzivot na izborite mo`e da bide na nivoto na vtoriot krug na poslednite pretsedatelski izbori, odnosno okolu 67%. Prethodno, agencijata Stratexik marketing objavi deka nejzinoto istra`uvawe na javnoto mnenie otkrilo deka 66% od gra|anite na Srbija go poddr`uvaat potpi{uvaweto na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU. F

Cepkawe na siroma{nata dr`ava referendum Santa Kruz pove}e nema da dozvoluva nejzinite resursi da odat tamu kade {to saka politi~kata partija na Morales, Dvi`eweto kon socijalizam. Za vreme na odr`uvaweto na referendumot se slu~ile nekolku blokadi na pati{ta, imalo skr{eni izborni kutii i sudiri me|u demonstrantite vo koi zaginalo edno lice, a okolu 20 bile povredeni. Inaku, pogolema avtonomija za Santa Kruz zna~i i mo`nost da se sozdadat posebni sili za bezbednost. F

9 maj 2008


“PODGOTVEN SUM NA 12 MAJ DA RAZGOVARAM SO VOISLAV KO{TUNICA ZA SEKOJA FUNKCIJA, OD PRETSEDATEL NA VLADATA DO POSLEDEN MINISTER.”

FORIN POLISI PI{UVA ZA MITOVITE POVRZANI SO OSNOVAWETO I SEGA{NOSTA NA DR`AVATA IZRAEL, TVRDEJ}I DEKA I POKRAJ SÉ TAA E REALNA DR`AVA SO REALNI PROBLEMI. F

TOMISLAV NIKOLI}, VODA~ NA SRPSKATA RADIKALNA PARTIJA, KOJA SPORED ANKETITE IMA MO`NOST DA OSVOI NAJMNOGU GLASOVI NA PARLAMENTARNITE IZBORI NA 11 MAJ. F

EKONOMIST KOMENTIRA ZA NAPLIVOT NA NACIONALIZMOT VO KINA KOJ MO`E DA BIDE ME~ SO DVE OSTRICI ZA KINESKATA VLADA, BIDEJ}I NAMESTO KON STRANCITE, GNEVOT NA NARODOT MO`E DA SE NASO~I KON VLADATA. F

Avtor: Bob Englhart

Avtor: Stjuart Karlson

[PIGEL SE ZANIMAVA SO AVSTRISKIOT INCESTSKANDAL KOJ GO {OKIRA{E SVETOT I SE OBIDUVA DA OTKRIE OD KADE POTEKNUVA ZLOTO KAJ LU|ETO KOE GI TERA DA PRAVAT STRA{NI ZLOSTORSTVA VRZ BLI`NITE. F

TEMA OTKRIVA KAKO `IVEAT BUGARSKITE MILIONERI, TVRDEJ}I DEKA TIE NE SE RAZLIKUVAAT MNOGU OD STRANSKITE, KUPUVAAT SKAPI ~ASOVNICI, AVTOMOBILI I JAHTI, LETUVAAT NA NAJMENI OSTROVI NA MALDIVITE I GI PRAZNAT KREDITNITE KARTI~KI VO ITALIJANSKI BUTICI. F

“KINA E KONKURENT - SEKAKO VO

SFERATA NA EKONOMIJATA I SÈ POVE}E VO GEOPOLITI~KATA SCENA. NO, KINA NE E NEIZBE`EN NEPRIJATEL. POSTOJAT DOBRI POLITI~KI IZBORI I ZA VA{INGTON I ZA PEKING KOI MO`AT DA NÈ ODR`AT NA MIREN I KONSTRUKTIVEN PAT NA KOJ SE NAO|AVME I VO IZMINATITE 40 GODINI.”

MAJKL HAJDEN, DIREKTOR NA CIA F

9 maj 2008

SLOBODNA BOSNA ISTRA`UVA SO {TO SE ZANIMAVAAT PRETSTAVNICITE NA VLIJATELNIOT SEMEEN KLAN NA POKOJNIOT ALIJA IZETBEGOVI}, KOI SE NAJSILEN VONINSTITUCIONALEN CENTAR NA MO}TA VO BOSNA, {TO BILO POKA`ANO VO NEODAMNE{NIOT UDAR VO VRVOT NA VLADEJA~KATA SDA, SO {TO E RAZVLASTEN PRETSEDATELOT NA TAA PARTIJA, SULEJMAN TIHI}. F

39


Kolumna PRO ET CONTRA

Prof. d-r Ganka CVETANOVA

Za da se pre`ivee vo ovaa dr`ava, navistina treba da se ima stomak. Osobeno za da se pre`ivee i opstoi na politi~kata scena

T

reba da se ima stomak za ne taka odamna, da bidete minister vo vladata na VMRO-DPMNE, pa potoa i ~len na Izvr{niot komitet na istata partija, vo me|uvreme da smenite dve-tri bo`em desni~arski partii i naedna{, op, da se najdete na izbornata lista na koalicijata koja ja predvodi SDSM i toa, ni pomalku ni pove}e, tuku vedna{ zad liderkata na opozicijata. E, za toa navistina treba da se ima stomak. I toa kakov stomak! Treba da se ima stomak i za da bidete ~len na SDSM, pa na NSDP, za nabrgu potoa da zemete partiska kni{ka od VMRO-DPMNE, so obrazlo`enie deka postoele nepremostivi ideolo{ki razliki so pretsedatelot i rakovodstvoto na partijata na koja prethodno ste Ï pripa|ale. Da, da, i za toa treba da se ima stomak. Treba da se ima stomak i za da bidete ne samo dolgogodi{en, tuku i eden od najvlijatelnite ~lenovi na SDSM, da stanete Pretsedatel na Sobranieto na R. Makedonija i nositel na edna od izbornite listi od redovite na istata partija, pa potoa da formirate nova,demek levi~arska partija, pa da vlezete vo koalicija so desni~arskata VMRO-DPMNE i da participirate vo zaedni~ka vlada, za na krajot pak da si se vratite vo staroto, sdsmovsko jato. I nekolku zbora za u{te eden slu~aj kade {to be{e demonstriran isklu~itelno silen i izdr`liv stomak. Denovive, eden porane{en politi~ki funkcioner - koj ve}e ima smeneto ne samo dve-tri partii, tuku i svojata pozicioniranost vo odnos na politi~ko-ideolo{kite opcii i koj vo me|uvreme, preku svojata televizijata, be{e najgolemiot i de`uren kriti~ar na aktuelnata politika na VMRO-DPMNE - blagodarenie tokmu na silniot stomak, izjavi deka bezrezervno veruva vo Pretsedatelot na, do v~era, najkritikuvanata partija i se priklu~uva na nejzinata koalicija. Da, }e zaboravev. Kako {to toj samiot izjavi, seto toa za dobroto na Makedonija. Nikako za svoe li~no dobro. Samo i sè za Makedonija!

Pusta Makedonija... {to patrioti be{e izrodila. I taa samata ne e svesna. E, od ovie patrioti nikako da izlezeme od sedumnaesetgodi{niot tranziciski vrtlog. Sedumnaeset godini la`ni patrioti i la`ni ideolozi. Ama, zatoa pak, vistinski demagozi! [to stana so ideologijata na koja tolku mnogu se povikuvaat?!? A, {to be{e toa ideologija? Ako otvorite vo koja bilo enciklopedija, za ideologijata }e pro~itate deka pretstavuva zbir ili sistem od idei, veruvawa, ubeduvawa i vrednosti koi ja so~inuvaat osnovata na nekoja socijalna, ekonomska ili politi~ka filozofija ili, pak, programa. Spored edno drugo tolkuvawe, ideologijata pretstavuva sistem ili zbir od idei, veruvawa i ubeduvawa spored koi se rakovodi, misli i deluva opredelen poedinec ili grupa, no i sistem spored koj istite go razbiraat svetot. E, pa na{ive politi~ki {eta~i mnogu ubavo go razbrale svetot na makedonskata politika. Alal da im e. Najprizemna pragma. ^as levo, ~as desno. ^as vo edna, ~as vo druga partija. Te so edni, te so drugi. Ednite za poniska, drugite, pak, za zna~itelno povisoka cena. Ama cenata {to ja pla}aat makedonskite gra|ani e ve}e neizdr`livo visoka. Tie nemaat stomak za da gi izdr`at lupinzite na makedonskite politi~ki profiteri. [teta. Navistina {teta, zatoa {to mnogumina se nadevaa deka so ovie predvremeni parlamentarni izbori, politi~kata scena kone~no }e se is~isti i od niv, no i od site onie ~ovek-partii koi se zatskrivaat vo pregratkite na koaliciite na najgolemite makedonski politi~ki partii. [teta za{to nemaat hrabrost da izlezat samostojno na politi~kiot pazar nare~en parlamentarni izbori. [teta za{to samo taka }e se vidi deka nemaat nikakva nitu politi~ka vrednost, nitu, pak, cena. No, zatoa pak, {tom vlezat vo parlamentot, vedna{ dobivaat na cena. I toga{ po~nuva {etaweto. Vo imeto na ideologijata, se razbira. Velat deka so godinite i so iskustvoto koe go steknuva vo tekot na svojot `ivot, ~ovekot omeknuva. Stanuva potoleranten, pofleksibilen. Ima pove}e razbirawe za svetot okolu sebe i site onie koi go opkru`uvaat. Ne znam {to mi stana. Imam i dovolno godini i dovolno iskustvo. Pa zatoa ne znam zo{to vaka se isturiv vo kolumnava. Verojatno nemam stomak za da go izdr`am seto ova. F

Stomak

9 maj 2008

41


Intervju

Ne sme silni kako Grcite, ama sepak gi pobeduvame Vasil Babamov `ivee vo Ohajo, SAD, od 1970 g. Dolgo vreme bil pretsedatel na Makedonskata crkva vo ovaa sojuzna dr`ava. Denes e pretsedatel na Asocijacijata za makedonskoamerikansko partnerstvo, edna od najstarite organizacii na makedonskite iselenici vo SAD. Toj minatata nedela prestojuva{e vo Makedonija, {to be{e povod da go pra{ame kako e organizirana i {to pravi na{ata dijaspora 42

Forum: Gospodine Babamov, kako e organizirana makedonskata dijaspora i kolku Makedonija pomaga vo toa? Vasil Babamov: Postojat nekolku organizacii na Makedoncite vo SAD. Na{eto zdru`enie e formirano vo 2001 g. i e najstaroto i najetabliranoto vo SAD, pokraj MPO, za koe postojat podeleni mislewa. Ima pove}e zdru`enija koi sorabotuvaat me|u sebe. No, ima i rivalstvo me|u nas. Stavot na na{ata asocijacija e deka treba da postojat pove}e organizacii. Obedinuvaweto na dijasporata ne e vozmo`no zatoa {to se razli~ni interesite i sfa}awata na organizaciite na Makedoncite. Dijasporata }e se obedini toga{ koga }e se obedinat VMRO i SDSM. No, toa ne e razli~no ni kaj Grcite, ni kaj Albancite - i tie imaat pove}e zdru`enija. Sepak, makedonskata emigracija vo Ame-

FOTO: MILAN STREZOVSKI

Vasil BABAMOV, pretsedatel na Asocijacijata za makedonsko-amerikansko partnerstvo

rika se promeni. Sega imame mnogu pove}e intelektualci. Vo po~etokot naj~esto bea pe~albarski familii vo nekolku krai{ta na SAD. Sega ima duri i pogolema grupa Makedonci vo Los Anxeles koi ne se dojdeni samo za pe~alba, tuku se dojdeni na rabota kako intelektualci. Za `al, Makedonija ne dava nikakva poddr{ka na na{eto zdru`enie, a veruvam ni na drugite. Re~isi i nema koordinacija i oficijalni kontakti so mati~nata dr`ava. Postoi Agencija za iseleni{tvo koja vo edna prilika mi isprati ~estitka. Najverojatno e taka bidej}i tamu rabotat malku lu|e, a imaat kontakti so makedonskite iselenici vo celiot svet. Od druga strana, kako vie, kako Makedonci, ĂŹ pomagate na svojata mati~na dr`ava? Kolku mo`e da se smeta na di9 maj 2008


RAZGOVARALA: KATERINA NE[KOVA

mame sili da kontaktirame so mnogu lu|e i zatoa odbirame da se sretneme so onie koi se povlijatelni. Po priznavaweto ima{e malo zati{je, no podocna Grcite po~naa da podnesuvaat rezolucii protiv Makedonija niz sojuznite dr`avi. Stanuva zbor za u`asno lo{o podgotveni rezolucii, no tie uspevaa da najdat nekoj vo oddelnite dr`avni kongresi za da gi proturkaat. Vo Stejtdepartmentot nè uveruvaat deka ovie rezolucii nemaat nekakvo zna~ewe. Ona {to nie go pravime e samo odbrana od takvite apsurdni rezolucii. No i ova ne e lesno. Gr~koto lobi tvrdi deka vo Dolniot dom sega imaat 115 kongresmeni i mnogu e te{ko dokolku nekoj e potpi{an na odredena rezolucija, podocna da go povle~e potpisot. Sakam da napomenam deka vo SAD nema problem so imeto, osven kaj nekolku ~lenovi na Kongresot koi se vo xebot na gr~koto lobi.

jasporata vo lobirawata za Makedonija? Najgolemite aktivnosti bea vo tekot na 2001 g. koga uvidovme deka lu|eto koi ja vodea amerikanskata nadvore{na politika ne bea tolku mnogu informirani za Makedonija i be{e problem {to tie lu|e se menuvaa na period od godina i pol ili dve, a imaat {irok dijapazon na deluvawe. Amerikanskiot Stejt-department ima zamenik-minister za Evroazija, a pod nego ima pomo{nici za jugoisto~na Evropa, {to ja pokriva i Rusija. Koga prv pat otidovme kaj gospo|a Boke, koja ja izvr{uva{e taa funkcija, na nejzinata masa ima{e samo edna kniga za Bosna. Zatoa, sledniot pat ì odnesovme nekolku knigi za Makedonija. Rabotevme na toj na~in {to redovno im ispra}avme dopisi, doa|avme kaj niv i razgovaravme. Sfativ9 maj 2008

me deka li~nite kontakti i usnoto informirawe se najefektni zatoa {to tie lu|e ednostavno nemaat vreme za ~itawe. Ovie aktivnosti, fokusirani glavno na imeto, bea namaleni vo 2004 g. koga Amerika ja prizna Makedonija pod nejzinoto ustavno ime. Vo Amerikanskiot kongres imame nekolku lu|e na koi mo`eme da smetame. Odamna imame dobri odnosi so senatorot Voinovi~ od Ohajo. Toj e eden od najgolemite prijateli na Makedonija. Prviot kontakt se slu~i koga toj be{e guverner na Ohajo, a jas pretsedatel na Makedonskata crkva, pa organiziravme medicinska pomo{ za Makedonija. Vedna{ {tom stana senator, a toa be{e vo vremeto na vojnata, imavme nekolku sredbi so nego i so pretsedatelot Trajkovski. Voinovi~ ja po~na inicijativata za priem na celata Jadranska grupa vo NATO. Ne-

Koj e va{iot stav za toa {to ni se slu~uva so Grcija? Kako Makedoncite vo SAD go do`ivuvaat problemot so imeto? Se napravi nekoja konfuzija okolu imeto, {to vsu{nost e apsurden problem. Grcija nema{e nikakov problem so Makedonija sè do 1988 g. Vo arhivite na Wujork tajms do toga{ nema nikakva dilema {to e Makedonija, a {to Grcija. Toa se dve zemji koi bea posebno izdvoeni. Sepak, Makedonija be{e zemja. Ne moralo da funkcionira kako politi~ki entitet, no be{e zemja koja sekoga{ be{e sprotivstavena so Grcija. Prikazna za mali deca e deka ova e spor za imeto. Duri i da se promeni imeto vo Dolna Moravija, Grcija sè u{te }e bide protiv postoeweto na Makedonija. Potpolno izmislen problem koj sega se zaostruva u{te pove}e. Vo podem e radikalizmot vo Grcija. Duri mislam deka gr~kata vlada e razumna. Karamanlis i Dora Bakojani pred edna godina poka`aa takva razumnost, no pod zakana na radikalnite partii sega se odnesuvaat kako {to se odnesuvaat. No, se znae kako zavr{uvaat dr`avite vo koi vladite se pod vlijanie na ekstremnite nacionalisti. Dokaz za toa e ona {to Milo{evi} ì go stori na Srbija, Hitler na Germanija. Najverojatno takvata politika }e ì na{teti i na Grcija, no najtragi~no e {to, vo me|uvreme, }e ì na{teti i na Makedonija. Najgolem problem e {to ne se potencira makedonskata istorija vo poslednite 150 godini, a se nasedna na gr~kata diverzija da se naglasi anti~kata istorija za koja postoi skromna dokumentacija i silna gr~ka propaganda. So ogled na otvorenata poddr{ka na SAD na R. Makedonija, kakvi se sega odnosite me|u makedonskata i gr~kata dijaspora? ^ie lobi e posilno? Gr~koto lobi besnee poradi negoviot totalen neuspeh vo amerikanskata vlada i Stejt-departmentot i otvorenata pod-

 43


Intervju 

dr{ka {to pretsedatelot Bu{ i Stejtdepartmentot ĂŹ ja pru`aat na Makedonija. Nie ne mo`eme da se trkame so gr~koto lobi i so gr~kata dijaspora. Spored podatocite na posledniot popis, Grcite se 25 pati pobrojni od nas. Osven toa, tie se homogeni, site Grci se Grci, dodeka kaj Makedoncite postojat podelbi. Gr~kata dijaspora vo posledno vreme nastojuva da sobere {to pove}e kongresmeni na svoja strana. [est godini butkaat edna rezolucija vo koja se insistira deka Makedoncite

vr{at antigr~ka propaganda, ili deka postoi karta na Golema Makedonija vo u~ebnik (koja ve}e e trgnata), ili za preimenuvaweto na aerodromot vo Skopje. Po~naa so desetina kongresmeni, no sega bespo{tedno se posveteni na lobirawe. Na Bakojani i na gr~kiot ambasador redovno im se otstapuva prostor za nivni statii vo najvlijatelnite vesnici. Tamu na lu|eto im trebaat pari za kampawi. No i pokraj toa {to ne sme jaki kako Grcite, sepak sme pouspe{ni. Od druga strana, gr~kata dijaspora ima mnogu pote{ka zada~a od na{ata - da gi ubedi amerikanskite vlasti i javnosta vo ispravnosta na eden apsurden stav sprema Makedonija - i ne e ni ~udo {to vo Amerika zasega ja gubi borbata protiv Makedonija. [to mislite za izmeni vo Izborniot zakonik so koi }e se ovozmo`i makedonskata dijaspora da ima svoi pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija? Makedoncite vo stranstvo otsekoga{ bile podgotveni da glasaat na parlamentarnite i na pretsedatelskite izbori vo Makedonija. Vpro~em, tie ve}e glasaa vo referendumot pred proglasuvaweto na nezavisnosta na Makedonija vo 1991 g. Jas, kako pretsedatel na Crkovnata op{tina vo Kolumbus, vo toa vreme bev anga`iran da go sprovedam glasaweto vo Kolumbus. Rezultatite od glasaweto vo Kolumbus i vo mnogu drugi gradovi vo svetot bea integralen i neodvoiv del od rezultatite na referendumot za nezavisnosta na Makedonija i nikomu ne mu padna napamet da go ospori nivnoto pravo na glas. Jas sum amerikanski gra|anin i nikoj ne mi go osporuva pravoto od Makedonija, po po{ta, da glasam na amerikanskite izbori. Kon-

9 maj 2008

Velite deka ne ste povrzani so nitu edna politi~ka partija. Sepak, duri dvajca ~lenovi na Asocijacijata, Vele Samak i Pero Dim{oski, bea del od vladata na Nikola Gruevski... Nekoi od makedonskite partii imaat zadgrani~ni komiteti vo SAD. Nemame nikakvi odnosi so nieden od tie komiteti. Veruvam deka nekoi od na{ite ~lenovi imaat svoi pogledi kon politi~kata scena vo Makedonija, no ne sum ni informiran za toa. Kako organizacija, bevme izvesteni za namerata na premierot Gruevski da vklu~i eksperti od Amerika vo svojata vlada i taa informacija ja prosledivme do na{iot Upraven odbor i grupa odbrani ~lenovi. Se obidovme da pronajdeme nekolku individui vo SAD so baraniot kalibar nadvor od na{ata organizacija. Kolku {to znam, premierot Gruevski gi preprati tie informacii i do drugi organizacii ili individui vo Amerika. Toa {to premierot gi nazna~i Dim{oski i Samak od na{iot Upraven odbor i eden od na{ite poaktivnite ~lenovi Ivo Ivanovski za stranski eksperti vo Vladata e pokazatel za kalibarot na na{eto ~lenstvo, a ne za na{ata povrzanost so politi~ki partii

troverznosta na toa pra{awe se kreira{e podocna od onie koi mislea deka rezultatite od glasaweto na dijasporata nema da im odat vo prilog i imaat ~isto politi~ka zadnina. Sepak, imam rezerva za toa dali treba da se glasa za pretstavnici na iselenicite vo smisla na izbor na lu|e koi rabotat i `iveat tuka. Treba da se izbiraat kandidati koi se del od politi~kata scena vo Makedonija. Vo SAD se aktuelni pretsedatelski i parlamentarni izbori. Otvoreno se govori deka Obama e prili~no blizok so gr~koto lobi. Od druga strana, republikanskata administracija na Bu{ dosega ni e najblagonakloneta. Koja opcija, republikanskata ili demokratskata, e podobra za Makedoncite vo SAD, no i za Makedonija voop{to? Demokratite imaat prednost vo izborite za Senatot, no situacijata sè u{te e nejasna kaj pretsedatelskite izbori.

Fakt e deka Grcite imaat pogolemo vlijanie vrz demokratite vo Senatot, taka {to toa e problem i }e stanuva polo{o, osobeno {to Senatot dobiva pogolemi nadle`nosti. Od druga strana, koga nekoj }e stane pretsedatel, rabotite se sosema poinakvi. Politikata na Amerika vo odnos na Makedonija ne ja pravi pretsedatelot, tuku toa se pravi na mnogu ponisko nivo i vrz baza na analizi vo Stejt-departmentot. Priznavaweto na zemjata pod ustavnoto ime ne e samo rezultat na na{eto lobirawe, tuku i na toa {to Makedonija zastana zad amerikanskata politika vo Avganistan i vo Irak. Zna~i, stanuva zbor za geopoliti~ki interesi. Obama navistina potpi{a antimakedonska rezolucija, no ~ovekot ne izgleda tolku nerazumen. Ako dojde vreme da komanduva so celiot zapaden svet, }e bide sosema druga rabota. Ne sum tolku ispla{en od toa. Amerika ne ja menuva politikata kon Makedonija taka lesno - stanuva zbor za seriozna politika. F

45


Kultura RAZGOVARAL: FILIP JOVANOVSKI

FOTOGRAFII: DARKO MORAITOV

RAZGOVOR SO TIM ARHITEKTI

GTC - ma{ina za `iveewe




Kultura  Pobedata na me|unarodniot konkurs za nadgradba na Gradskiot trgovski centar vo Skopje e povod za razgovorot so timot arhitekti sostaven od Jovan Ivanovski, Vladimir Deskov, Dejan Ivanovski, Elena Pazarxievska i Ana Ivanovska. Nivniot proekt od edna strana pretstavuva po~it kon ve}e postoe~kiot gradski kontekst, no vo isto vreme so silna avtorska ideja suptilno go nadopolnuva zna~eweto na eden od najmarkantnite objekti vo gradot. Fotografijata na koja e pretstaven del od timot (otsutni se Jovan koj e postdiplomec vo Berlin i Ana koja be{e na studisko patuvawe vo Ohrid) potsetuva na onaa poznata fotografija od timot na Kenzo Tange so maketata od negoviot proekt za gradot Skopje, {to mo`ebi ne slu~ajno se nadovrzuva na idejata za rabota vo arhitektonski timovi koi nedvosmisleno ja promoviraat idejata za arhitekturata kako vizija za gradot. Inaku, ovoj razgovor, vo duhot na timskata rabota na arhitektite, voden e so timot vo kompleten sostav i odgovorite na pra{awata se timski

noto opkru`uvawe koe ima sovremen arhitektonski izraz, a osobeno kon najreferentniot primer od vremeto na modernata. Imeno, Gradskiot trgovski centar i vo imeto upatuva na opse`nosta na svoeto deluvawe. Toj e gradski centar zatoa {to ĂŹ pripa|a na celinata na gradot i kako merilo i kako sostaven del na negovata kompleksna socijalno-kulturna slika. Gradskiot trgovski centar - kako vo svojata ideja, taka i vo svojata realizacija - e naslojuvawe na postojnata urbana situacija i toj e uredno interpoliran vo gradskoto tkivo. Predlogot za (nad)gradba na Gradskiot trgovski centar vo svojata geneza ja ima istata pretpostavka na ~uvstvitelnost kon postojnoto. Za GTC mo`e da se ka`e deka e edna golema ulica, radost za gradot. Tuka se sobira i "rastura" gradot. Dali mislite deka so novata programska aktivnost }e se zgolemi potencijalot na generirawe na taa radost? Slobodniot prostor, odnosno centralnata pasarela (ulica) i vo prizemjeto i na noviot kat e glavnata tema od javen karakter i toa e povr{inata koja gi pomiruva razli~nite programski domeni. Taa e sogledana kako ne{to mnogu pove}e od pe{a~ki koridor, bidej}i vo javniot prostor prazninata e onaa {to e aktivna, taa e medium vo koj socijalno se deluva. Isklu~itelniot prostoren standard na pe{a~kite koridori po site nivoa, na posledniot kat se zbogatuva so novi iskustva od vremeni nastani i periodi~ni slu~uvawa (saem na kniga, saem na suveniri, saem na rakotvorbi, vremeno lizgali{te, razni izlo`bi, nastani). Celinata e dopolnitelno osvetlena i mikroklimatski tretirana. Taa e nova dnevna soba na celiot kompleks.

Kako GTC, ma{inata za `iveewe, da raboti pobrzo, posilno, poefektivno, a sepak da se zadr`i osnovnata struktura i namena? Predlogot e zamislen kako vgraduvawe nov programski i urban pejza` vo tkivoto na postojniot objekt. Novata programa e pro-

Vladimir Deskov, Elena Pazarxievska i Dejan Ivanovski

Forum: Periodot po zemjotresno Skopje se karakterizira so promovirawe nov prostoren koncept, kako nova paradigma vo izgradbata na gradot, makedonskata moderna dominira, se gradat antologiski objekti koi ostavaat ogromna odgovornost na slednite generacii arhitekti. GTC e mo`ebi najmarkantniot primer. Koja be{e odgovornosta da se nadgradi ovoj antologiski objekt? Timot arhitekti: Vo svojot potesen kontekst Gradskiot trgovski centar e opkru`en so izvonredni primeri na modernata arhitektura vo povoeno Skopje. Pred sè, kompozicijata od kuli vo srceto na Gradskiot trgovski centar od arhitektot Aleksandar Serafimovski, hotelot Holidej in na hrvatskiot arhitekt Slavko Levi, MNT na grupa slovene~ki avtori, ESM itn. se samo del od objektite koi go opkru`uvaat Gradskiot trgovski centar. Vo taa smisla, odgovornosta be{e naso~ena kon celokup-

48

9 maj 2008


tendencija da se predlo`i fizi~ka struktura koja }e ja formalizira programskata predlo{ka, a }e bide vklopena vo postojniot oblikoven, estetski i strukturalen sistem koj po site linii dominira so svojata jasnost i celovitost. Proektot predlaga soodvetna forma na oprostoruvawe na novite sodr`ini, a predlogot e formaliziran preku ednostavna postapka na prepoznavawe na karakterot na postojnata gradba i soodvetno nejzinata nadgradba e zamislena kako reinterpretacija na postojnite logiki. Vo prostorna smisla e vnimavano na jasnosta vo odnos na novite to~ki na interes. Prostornite sekvenci se izgradeni od tipolo{ki provereni predlo{ki. Dominira centralna pasarela na koja se nadgradeni programski paketi, struktura prezemena od izvorniot model.

izvod na opfatna analiza na postojnite sodr`ini i iscrpno istra`uvawe vo domenot na naprednite mislewa vo odnos na sli~ni tipologii. Vo ramki na analizata e konstatirana sostojbata na postojnite sodr`ini, kako i nedostatocite na celinata vo odnos na programskite ponudi. Prepoznaen e potencijalot na neposrednoto urbano opkru`uvawe koe glavno e sostaveno od stanbeni i administrativno delovni edinici koi vdomuvaat golem broj raznorodni korisnici aktivni vo razli~ni periodi od vremeto. Osobeno e vnimavano na postojnite stanbeni edinici koi se del od Gradskiot trgovski centar, a se karakteristi~en i prepoznatliv gradski ansambl. (Nad)gradbata ne e objekt sam za sebe, tuku se povrzuva i gi nadopolnuva postojnite sodr`ini. Novopredlo`enite programski aktivnosti kvalitativno }e vlijaat kako vrz samiot Gradski trgovski centar, taka i vrz objektite od neposrednoto opkru`uvawe. Proektot e konceptualiziran po 2 linii: Prvata e povrzuvawe i interpolirawe nov element vo tkivoto - nova oprema od sodr`ini/aktivnosti vo kontekst na objektot kako celina. Proektot predlaga implementirawe raznorodna i po svojata priroda heterogena programska sekvenca od mo`ni nameni/aktivnosti/slu~uvawa koi se inicirani od tradicionalnite, no i nadoa|a~kite `ivotni stilovi na dene{nite `iteli na gradot.

9 maj 2008

Predlo`enata programa e voedno sloevita i me|uzavisna, a ednovremeno vmre`ena so postojnite sodr`ini. Noviot predlog e nov servis, nova stimulacija za celiot objekt. Programata e koncentrirana okolu 7 programski `ari{ta koi proizleguvaat od jasnite celini vo ramkite na postojnata fizi~ka struktura: centar za nega i zdravje na telo, centar za obrazovanie i gri`a za deca, hotelski apartmani so ekskluziven standard, rekreativen i sportski centar za slobodni aktivnosti, kulturen i bizniscentar, ugostitelski centar. Kako posebna me|uzona se predviduvaat prostorite od trgovski tip od postojan i vremen karakter. Del od programskite paketi se dopolnitelno tematizirani so upotreba na vnatre{ni otvoreni prostori koi go naglasuvaat karakterot na predlo`enata programa. Krovnata povr{ina e poseben aspekt na ovoj proekt. Na novata kota na gradot se predlaga infrastruktura za novi spontani nastani, urbani sobirali{ta na krovot na gradot. Prostornata konfiguracija na prazninata se zajaknuva so nastani koi gi artikuliraat prirodnoto i izgradenoto. Iskustvoto na urbanoto se zasiluva so novi pogledi kon gradot, nova priroda. Postojnite skulpturalni zavr{etoci se zamenuvaat so novi naseleni skulpturi (karpa za ka~uvawe, letno kino, restoran pod vedro nebo, panoramska platforma). Vtorata linija na proektot e vodena so

Imavme sre}a ovojpat "nekoj" da odlu~i deka ne treba da dobieme u{te eden "krst" kako nadgradba na GTC. Dali toa e dokaz deka se razviva nov sluh vo sozdavawe transparentnost kon institucijata arhitektonski konkurs kako va`en aspekt vo izgradbata na novata slika za gradot? Vo objavata na ovoj arhitektonski konkurs prepoznavme transparentnost i organiziranost u{te na samiot po~etok. Komisijata be{e sostavena, me|u drugite, i od profesori na Arhitektonskiot fakultet pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, {to ni dade dopolnitelen motiv za prezentirawe arhitektonski stav. Veruvavme vo nivnata iskrenost i odgovornost kon svojot grad. Na me|unaroden konkurs za objekt od vakov tip se predadeni samo 10 trudovi. Na {to se dol`i toa? Dobro, deset trudovi i ne se taka mal broj. No, sepak, me|unaroden arhitektonski konkurs zna~i i me|unarodna pari~na nagrada. Mo`ebi toa e pri~inata za pristignuvawe samo eden trud nadvor od granicite na Republika Makedonija. Re{avawe vakva golema arhitektonska zada~a zna~i mnogu posvetenost, pove}ebroen tim, mnogu potro{ena energija i vreme. Veruvame deka za pove}e dobri primeri, a gi ima{e nekolku na ovoj arhitektonski konkurs, treba i ne{to pove}e od arhitektonski motiv. [to mislite, kako na idejniot tvorec na ovoj proekt, arhitektot @ivko Popovski, }e mu se dopadne{e "noviot" objekt? Za re{avawe na ovoj proekt, kako i na site ostanati na{i proekti, veruvavme deka zgradata na Gradskiot trgovski centar treba da ja sogledame preku izrabotka na model koj e esencijalno va`en vo pristapot na re{avawe na arhitektonskata zada~a. No, po zavr{uvaweto na modelot na postoe~kata zgrada na Gradskiot trgovski centar, site se zapra{avme dali voop{to ne{to treba da se izmeni na ovaa idealna oblikovna proporcija?! Po~itta kon postojnoto zna~i po~it kon proektot na prof. @ivko Popovski. F

49


Kultura PI{UVA: JELENA LU@INA

LI^NA BIBLIOTEKA

Od kade doa|a ovoj tekst... Da ne be{e minatogodi{niot konkurs za Roman na godinata, onoj {to Utrinski vesnik go organizira tradicioKalina nalno i so uspeh Maleska-Gegaj no i za sre}a na (1975, Skopje), poetesa i promakedonskata rozaistka, premaneskna proza, veduva~ka, avtorka na tri bezdrugo! - ovde{knigi i, po sé nata kni`evna izgleda, pisatelka so dobri javnost ({to li {ansi za seribe{e toa?) Kaliozen kni`even razvoj na Maleska-Gegaj mo`ebi sè u{te bi ja smetala za incidentna pisatelka ili za notorna literaturna po~etni~ka

A

ma kocki~kite sepak se poslo`ija taka {to, minatata godina, debitantskiot roman na Maleska uspeal da ja zaintrigira `irikomisijata i da se probie vo najtesniot krug selektirani knigi, „pretr~uvaj}i“ gi avtorite so nesporedlivo poeksponirani biografii i bibliografii. Toj suptilen roman (Bruno i boite, objaven 2006), „raska`an“ (ili, mo`ebi, „naslikan“) so bezmalku renesansniot brio, tekovnata kritika (ima li takvo ne{to kaj nas?) lakonski go opredeli/atribuira kako jursenarovski. Kako {to se se}avame, Maleska ne uspeala da ja dobie nagradata - nea uspeal da ja dobie eden drug minuciozen `enski roman, Snegot vo Kazablanka na Kica B. Kolbe - ama uspeala da opstane vo voinstveniot tercet na kandidatite {to do samiot ~in na nagraduvawe mu se dobli`ile na nepoln ~ekor. Vo slu~ajov: na dvajca ma`i, pisateli so seriozna reputacija, Venko Andonovski i Ermis Lafazanovski. Vakov minatogodi{en rasplet nesomne-

9 maj 2008

Imenuvawe na insektot, izdanie na Slovo (98 str.); kniga raskazi koi sistematski gi „neguvaat“ svoite mo{ne naglaseni i epten prepoznatlivi odnosi so nekoi drugi kni`evni tekstovi; teorijata bi gi imenuvala kako postmodernisti~ki i intertekstualni

no go svrti vnimanieto na pi{uvaweto na Kalina Maleska-Gegaj. I napravi nejzinata sledna kniga da se ~eka so razbirliv interes, no i so golemi o~ekuvawa. Pred desetina dena taa kniga navistina se pojavi. O~udeno naslovena (Imenuvawe na insektot) i indikativno opremena (na koricata e otpe~atena reprodukcijata na onaa pro~uena „totemisti~ka“ ili mo`ebi nadrealisti~ka slika na golemiot Viktor Brauner), taa sodr`i osum intrigantni raskazi. Tokmu spored naslovot na edniot od niv - mo`ebi bi mo`ele lakonski da go kvalifikuvame kako borhesovski? - avtorkata re{ila da ja imenuva i celinata. Inaku, vo knigata ima i raskazi {to bi mo`ele da gi atribuirame kako kafkijanski, kalvinovski ili ajn{tajnovski, ama toa i ne e osobeno va`no. Sakam da re~am oti atri-

buciite se sekoga{ formalni: pove}e ka`uvaat za onoj {to gi dava, otkolku za ona na {to bi trebalo da se odnesuvaat. Kako raska`uva Kalina Maleska-Gegaj? Bidej}i na pra{awata od vakov lakonski tip najdobro se odgovara preku konkretni primeri, odbiram karakteristi~nata avtorska postapka na ovaa pisatelka da ja „ilustriram“ preku posledniot raskaz od knigata. Imeno, tokmu vo toj raskaz (Tragedija naslovena Kreont) najeksplicitno i najo~ebijno se poka`uva kako, ama i zo{to Maleska-Gegaj saka da se zanimava so literaturata. Ka`ano nakratko (no i so minimumot teoriski argumentacii, po pravilo zdodevni), taa sopstvenoto pi{uvawe sekoga{ go „zapo~nuva“ so (ili „vo“) tekstovite {to nekoi drugi avtori ve}e gi napi{ale, odnosno so tekstovite {to na ~itatelot mu se ve}e poznati (poradi {to toj i mo`e lesno da gi prepoznava), ama avtorkata na niv se povikuva imeno za da mo`e da go „vodi“ svojot sopstven dijalog so kni`evnosta „kako takva“. Nejzinite knigi se pi{uvani od ubeduvawe oti site „originalni“ prikazni i onaka se ve}e napi{ani, ta nivnite „dopi{uvawa“ imaat smisla zatoa {to funkcioniraat kako igra. Kreativna i ve{ta. O~ebijno e deka avtorskata postapka na Maleska-Gegaj e vtemelena vrz onaa „tipi~na“ (op{topoznata) postmodernisti~ka maksima „sekoj tekst e intertekst“. Vo praktikata, odnosno vo poso~eniot raskaz, taa postapka funkcionira vaka: Grupa poznava~i na anti~ki jazici i kulturi istra`uvaat novopronajdeni predmeti od eden ostrov od Sredozemjeto. Edna me|u niv (vnimavajte: edna {to ne go znae dobro starogr~kiot jazik) vo originalniot rakopis na Antigona od Sofokle nao|a vmetnat tekst, dijalog vo koj za najsu{testvenite problemi na ovaa tragedija se zboruva od sosema poinakov aspekt. Koj go napi{al toj dijalog? „Od kade, voop{to, doa|a ovoj tekst {to, o~igledno po nekakva gre{ka, bil vmetnat vo rakopisite na Sofokle“ (str. 95). Zagatki, misterii, mistifikacii, igri so analogii, paradoksi, cela edna ars combinatoria koja, generalno, vodi kon samo edna cel: dvoeno kodirawe na tekstot, koe{to na ~itatelot mu ovozmo`uva deloto da go ~ita i kako „original“ i kako „falsifikat“, i kako trivijalno i kako „umetni~ko“ ostvaruvawe, zavisno od sopstvenite mo`nosti da go razbere ili od namerite so koi trgnal da go pro~ita. Raskazite na Kalina Maleska-Gegaj nesomneno se pi{uvani so „zadni nameri“: tie ne ka`uvaat prikaski, tuku se za~nuvaat i se razvivaat zatoa {to miluvaat na ~itatelot da mu postavuvaat stapici (celi serii stapici), testiraj}i ja negovata kni`evna kompetencija, intelektualna qubopitnost i - najva`noto! - negovata podgotvenost za igra. F

51


Kultura SEFTE NA FILMSKIOT FOND

Nova slika i prilika

na makedonskiot film

D

oma{nata filmska produkcija, spored najavite na Filmskiot fond, vo narednata godina }e se zbogati so {est dolgometra`ni, ~etiri kratkometra`ni, pet dokumentarni filmovi i eden animiran film. Od buxetot se predvideni sredstva i za strumi~kiot filmski festival Asterfest, bitolskiot Bra}a Manaki i

Vra}aweto na Stole Popov zad kamerite, koj }e raboti po scenario na Goran Stefanovski, ja dobi najgolemata doverba od komisijata na Fondot koja na ovoj film mu doveri maksimalna suma od 30 milioni denari. Stanuva zbor za filmski proekt koj }e te`i najmalku 2,5 milioni evra, bidej}i interesot na producentite e ogromen. Od vkupniot buxet so koj raspolaga Fondot (2 milioni evra), re~isi dvojno pomalku }e dobijat ostanatite igrani filmovi

52

Dejan Iliev- direktor na Filmskiot Fond

Festivalot na romski film, kako i za prezentacii na svetskite festivali. So ambicioznata agenda na Filmskiot fond treba da bidat snimeni dolgometra`nite igrani filmovi Prikazna za diviot istok vo re`ija na Stole Popov, Pankot ne e mrtov na Vladimir Bla`evski, Ova ne e amerikanski film na Sa{o Pavlovski, Vojnata zavr{i na Mitko Panov, Istok-Zapad-Istok na \er| Xovani i Zemjata pome|u granici na Arben Kastrati. Vra}aweto zad kamerite na Popov, koj }e raboti po scenario na Goran Stefanovski, ja dobi najgolemata doverba od komisijata na Fondot koja na ovoj film mu ja doveri maksimalnata suma od 30 milioni denari. Stanuva zbor za filmski proekt koj }e te`i najmalku 2,5 milioni evra bidej}i interesot na producentite e ogromen. Od vkupniot buxet so koj raspolaga Fondot (2 milioni evra), re~isi dvojno pomalku }e dobijat ostanatite igrani filmovi. Po najavite za noviot na~in na subvencionirawe na filmskata dejnost, {to dosega se realizira{e preku Ministerstvoto za kultura, ova e prviot konkurs {to ode{e preku Filmskiot fond. Direktorot na Fondot Dejan Iliev e zadovolen od prviot konkurs i se nadeva deka sè }e odi spored predvidenoto. Kako {to potencira{e i pred po~etokot na rabotata na novata filmska institucija, dobile poddr{ka proektite so kvalitetno scenario, koi do momentot na objavuvawe na rezultatite gi ocenuva{e

9 maj 2008


PI{UVA: ANA VASILEVSKA

da se podobri kvalitetot. ]e razgovarame so site producenti poedine~no za da gi definirame site raboti. Finansiraweto }e go napravime vo fazi, strogo }e se kontrolira tro{eweto. Re~isi site filmovi }e bidat koprodukciski. Nekoi od niv ve}e imaat obezbedeno sorabotnici“, veli Iliev. Pred po~etokot na konkursot mnogumina filmaxii mu zabele`uvaa na Iliev za anonimnosta na ~lenovite na komisijata, no toj tvrdi deka samo na ovoj na~in scenarijata mo`at da bidat nepristrasno pro~itani bidej}i nie sme mala zemja i site se poznavaat taka {to pritisocite se neizbe`ni. Filmskiot fond }e vleze vo dve koprodukcii so albanski i so kosovski producenti. Stanuva zbor za Istok-Zapad-Istok i Zemjata pome|u granici. Vo tie koprodukcii Fondot }e u~estvuva so pomalku pari, no }e im otvori pove}e pati{ta na na{ite producenti. Stole Popov }e go snima Prikazna za diviot istok

anonimna komisija. Ve}e e poznato deka recenzii za prilo`enite scenarija napravile Ognen Georgievski, Rusomir Bogdanovski i Dimitar Grbevski. “Glavno be{e filmovite da imaat gotovo scenario. Potoa be{e va`en izborot na re`iserskiot i producentskiot aspekt na proektot. Insistirav kaj Vladata da ni bide zgolemen buxetot, no zasega ne ni uspea. Ova mu e prva godina na Fondot, mo`ebi e sozdadena dupka od ~etiri meseci, no va`no e {to postavivme

INTERES ZA DOKUMENTARCI - ANIMATORITE ZASPANI Avtorite na scenarija za dokumentaren film bile najbrojni na konkursot so 44 ponudi, 33-ca re`iseri sakale da rabotat dolgometra`ni filmovi, kratkometra`ni - 35-mina, a za animiran film imalo samo edna ponuda. Me|u onie koi od ovoj konkurs ostanaa so kusi rakavi imalo mnogu {to ja zaslu`uvaa poddr{kata, no, kako {to veli Iliev, buxetot e ograni~en. Dokolku Fondot dobie dopolnitelni sredstva, }e bidat poddr`ani i omnibus-filmot na Marija Xixeva, {to go raboti so u{te ~etiri re`iserki od regionot, potoa noviot film na Ivo Trajkov Josifoviot pat i omnibus-film na 11 re`iseri D-Skopje. Skopskiot filmski festival i festivalot Sinedejs voop{to ne konkurirale. Predvideni se sredstva i za na{eto u~estvo vo me|unarodniot proekt Sinema dens, spored koj studenti od ^e{kata filmska akademija }e snimaat proekti vo Makedonija, a na{i studenti - vo ^e{ka. So pari od Fondot }e se prezentirame i na pazari na me|unarodni festi-

Aljo{a Simjanovski so dokumentarec

vali. Iliev veli deka imale dobra komunikacija i so producenti od Monte Karlo koi sakale da ni pomognat za pazarot vo Kan. “Jasno mi e deka golemite produkcii se zainteresirani da snimaat vo Makedonija i nie, ako ne sme dobro podgotveni, samo }e gi izbrkame i nema da im tekne da dojdat vtorpat. Sugerirav do Grad Skopje, zapustenite domovi na kulturata da se dadat pod koncesija i da stanat kinosali. Taa ideja mi se ~ini najlesno izvodliva za da se podobri kinoprika`uvaweto“, smeta toj. Kratki igrani filmovi {to }e se snimaat godinava se na Naum Mihajlovski, Aleksandar Rusjakov, Vardan Tozija i Goran Vu~i}. Na pette dokumentarci }e se potpi{at Biljana Garvanlieva, Dragi Savevski, Aljo{a Simjanovski, Albert Dilot i Arben Ta~i, a animiraniot film e na Ivan Ivanovski. Na krajot, kakva i da bide produkcijata vo narednata godina, so sigurnost }e bide raznovidna i so poinakvi avtorski pe~ati od onie koi se povtoruvaat vo izminative desetina godini. F

Vojnata zavr{i na Mitko Panov

opredeleni kriteriumi {to bea zapazeni. Imavme mnogu poambiciozna programa, no buxetot ne ni dozvoluva{e. Ako dobieme pove}e pari, }e bidat snimeni u{te tri filma. Va`no e da snimame, duri i da ne bidat site filmovi kvalitetni, mora da imame pogolema ponuda za Ivo Trajkov Josifoviot pat (neizvesno) 9 maj 2008

53


Kultura

Scena P

O

E

Z

I

J

A

Pragot i ogledaloto na ^elikovi}

V

o izdanie na knigoizdatelstvoto Makedonska re~ od Skopje neodamna od pe~at izleze novata zbirka poezija Prag i ogledalo na Ivica ^elikovi}, poet, raska`uva~, romansier i novinar koj dve decenii `ivee i I

Z

L

O

`

B

A

Ivanovska vo Izgubeniot grad

M

ultimedijalnata umetnica Hristina Ivanovska so nejzinoto delo Imenuvawe na mostot: Roza Plaveva i Nakie Bajram (postaveno pred izvesno vreme i kaj nas) u~estvuva na grupnata izlo`ba naslovena Izgubeniot grad (Gone city) koja od krajot na minatiot mesec pa sè do 22 juni }e bide postavena vo Centarot za sovremena umetnost vo avstriskiot grad Bergenz. Ovaa izlo`ba e kurirana od Gulsen Bol (kuratorka od Turcija) i na nea u~estvuvaat desetina evropski avtori koi se istaknuvaat so istra`uva~kite proekti koi se odnesuvaat na paradigmite na potencijalnosta vo urbaniot prostor i na strukturata na interdisciplinarnosta vo kreativniot proces. Osven Ivanovska, vo Izgubeniot grad u~estvuvaat i Ergin ^ava{oglu, Esra Ersen, Peter Mortenbok, Helge Mu{amer, [ener Ozmen, Nasa Tur i avtorskata grupa Stealth. Da potsetime deka deloto na Ivanovska se zanimava{e so mo`nosta na imenuvawe na novoizgradeniot most kaj skopskiot Transporten centar spored posakuvaniot multietni~ki princip - no, istovremeno i feministi~ki oboen - na spojuvawe na ve}e(?!) etni~ki i verski podelenoto Skopje: ednata lenta (vo pravec od desnata kon levata strana na Vardar) bi go nosela imeto na Nakie Bajram, a obratno Roza Plaveva. F

54

raboti vo Geteborg, [vedska. ^elikovi} dosega gi objavil poetskite knigi [kolki vo racete, Dolgi granici so neboto, Metamorfozi na patot, Vozovi vo pajakova mre`a, romanot Zad isto~nata linija... Dobitnik e na nagradite Mlada Struga, Zlatno pero i Iseleni~ka gramota, preveduva {vedska i norve{ka literatura na makedonski jazik (gi preveduval August Strindberg, Selma Lagerlef, Torgni Lindgren, Brigita Trotcig, Katarina Frostenson), a e sostavuva~ i na antologijata Makedonska poezija koja{to vo negov prevod od makedonski na {vedski jazik e objavena pred tri godini vo [vedska... K

I

N

O

T

E

~

N

A

P

R

O

G

R

A

M

A

(od 1976 g.) na Darko Markovi}, po koj sleduva prviot makedonski dogmefilm Boli li? na Aneta Le{nikovska. Na 20. i 21. (vtornik i sreda) na proajskata programa na Kinotegramata e kratkiot animiran Bli`ni kata na Makedonija }e bide na{i (od 1977 g.) na Boro Pej~inov i vo znakot na makedonski naBoli li?, a na 22. i 23. (~etvrtok i peslovi od razli~en period, `anr i metok) Povle~i-potegni (od 1978 g.) na tra`a. Taka, na 9. i 10 maj (petok i saanimatorot Mice Jankulovski i povbota) vo standardniot termin od 20 ~. torno filmot na Le{nikovska. na programata najNa 27 maj (vtornik) prvin }e bide kranajprvin e kratkitkometra`niot ot film Pateka dokumentarec (1967 g.) na Qubi{a Dervi{i na Aco Georgievski, po koj Petrovski (od sleduva filmot na 1955 g.), a potoa sestrite Labina i sleduva noviot Teona Mitevski od film na Mil~o godine{nava proMan~evski, Senki. dukcija, Jas sum od Na 11. i 12. (nedeTitov Veles. Na 28 la i ponedelnik) (sreda) vo sorabotna programata e ka so Of fest od 19 ~. kratkiot dokumenna programata e Fetaren film Pula la Kuti - muzikata 1956 na Slavko Jakako oru`je (1982 g.), nevski (od 1956 g.), film za “crniot pa sleduva Senki, pretsedatel� i a na 13. (vtornik) kreatorot na afroi kratkiot dokumuzikata, vo re`ija mentarec Srednona @an-@ak Flori vekovni freski i Stefan ^algaxiPrviot makedonski (i balkanski) vo Makedonija (od ev, po koj sleduvaat dogme - film: Boli li? 1957 g.) na Ko~o filmovite na GeorNedkov, pa povtorno Senki. Noviot gievski i Mitevski. Na 29. i 30. film na Man~evski na programata e i (~etvrtok i petok) najprvin e kratkiot narednite dva dena vo redovniot vefilm ^ovekot vo crno (1997 g.) na ~eren termin, a kako negov voved na Branko Stavrev, pa sleduva Jas sum od 14 maj vo popladnevniot termin (17 ~.) Titov Veles, a na 31 maj (sabota) vo poe besplatnata proekcija na Pra{ina, a pladnevniot termin od 18 ~. na prona 15 maj Pred do`dot. gramata e besplatnata proekcija na Na 16. i 17 maj (petok i sabota) vo soprvenecot na Mitevski, Kako ubiv sverabotka so Gete institutot }e bide pritec, po koj povtorno Jas sum od Titov ka`an germansko-gr~kiot film Edvard Veles. F (od 2006 g.) na avtorkata Angeliki Antoniu. Na 18. i 19. (nedela i ponedelnik) najprvin e kratkiot animiran Tri minuti vo svetot na Miroslav Bartok

Makedonski maj

M

9 maj 2008


J

Prag i ogledalo e negova petta poetska zbirka. Pesnite podeleni vo {est peewa govorat za gradeweto na likot vo ogledaloto koe mo`e vo ~ovekot da predizvika umor od sopstveniot lik. “Stravot od ogledaloto e predizvikan i od jalovoto ra|awe sliki koi ni{to ne ka`uvaat za su{tinata na svetot, a go zatrupuvaat so svojata brojnost. Me|utoa, ogledaloto e i bezdna koja predizvikuva blaga vrtoglavica, kako i simbol na lucidnosta i odraz na na{iot svet na pojavi kako slika na ogledaloto. Porakite na pesnite na Ivica ^elikovi} ni gi dobli`uvaat sostojbite na edno specifi~no iskustvo, se I

Z

L

O

`

B

razmno`uvaat vo otkrivaweto na fenomenite na `ivotot i negovata raznorodnost, stanuvaj}i ednovremeno dostapni onolku kolku {to e dostapen i razbirliv svetot {to nè opkru`uva. Poetot e sou~esnik, zame{an vo ubavinite i u`asite na svetot, uporno tragaj}i po duhovnata sloboda i svetlina vo prostorite me|u haosot i vospostavenata harmonija”, se veli vo recenzijata na negovata zbirka poezija Prag i ogledalo. F

U

B

I

L

E

J

Petnaeset godini Makfaks

A

N

a 6 maj se navr{ija petnaeset godini od zapo~nuvaweto so rabota na Makfaks, prvata privatna novinska agencija vo Republika Makedonija. So navremenoto liferuvawe vesti od zemjata i od svetot Makfaks, sekojdnevno ostava tragi vo makedonskite mediumi, no kako {to be{e poso~eno od nekoi u~e- snici na praznuvaweto - i kaj diplomatskite pretstavni{tva. Rodendenot na agencijata se sovpa|a so Denot na slobodata na pe~atot i mediumite i ovojpat be{e odbele`an so izlo`ba na fotografii “O~ite na Makedonija”, postavena vo Klubot na novinarite, na koja se izlo`eni dela na 15 makedonski fotoreporteri od doma{nite pe~ateni mediumi. Inaku, idejata e vakvata izlo`ba da stane tradicionalna. F

Igra so boi

V

o ponedelnikot, na 5 maj, vo Mala stanica be{e otvorena edna od najatraktivnite (i najposetenite) izlo`bi godinava. Od dve pri~ini: prvo zatoa {to e vo pra{awe vonseriskiot talent na mladiot (roden 1995) Stefan Pleskowi} i, vtoro, zatoa {to na ovaa vozrast zad negovoto ime stojat 13 samostojni izlo`bi {irum svetot: Brisel, Wujork, Var{ava, Sofija, Pariz, Belgrad, Ohrid, Teovo... Zgora na toa, Stefan e najmladiot dobitnik na nagradata 13 Noemvri (2004 g.) Vo 2003 g., pak, na 8. Salon na umetnosta pri NDK vo Sofija mu e dodelena Specijalnata nagrada “Yvezda na 21 vek”. Na otvoraweto na izlo`bata prisustvuvaa i premierot Nikola Gruevski, poglavarot na MPC g.g. Stefan,dosega{niot spiker na makedonskiot parlament Qubi{a Georgievski i golem broj li~nosti od javniot i kulturniot `ivot na Makedonija. Stefan slika od svojata treta godina i negoviot kreativen opus e okolu 300 sliki vo akrilna eko-tehnika na karton. 9 maj 2008

Eve nekolku izjavi na poznati li~nosti za slikarstvoto na Stefan Pleskowi}: Stefan e “kulturen” fenomen - Beatris Kejx (Frans pres) Mal ~ovek, no golem slikar - Kiro Urdin, slikar Site deca “crtaat”, Stefan slika Zlatko Teodosievski, istori~ar na umetnost Stefan e golem kredit za svojata dr`ava - Xorx Robertson, porane{en g.s. na NATO Golem ambasador na Makedonija - Boris Trajkovski, porane{en pretsedatel na R. Makedonija Stefan e fenomen na koj site treba da mu se raduvame - Simeon Sakskoburgotski, porane{en premier na Bugarija Genij od skalata na Mocart - Qubi{a Georgievski Gledam formi, gledam boi, gledam uspe{na likovna igra, no nikako ne ja prepoznavam vozrasta na igra~ot ^edo Hristov, artist. F

55


@ivot

EROTIKON P

PI{UVA: SOFRE OOO

Ovoj maj }e ostane zapameten i po bezumniot napor na Lezbejcite da povedat me|unaroden spor za imenuvaweto so Lezbejkite, kako i po hrabriot predlog na ekvadorskata prateni~ka pravoto na seksualno zadovolstvo da "vleze" kako poseben ~len vo nivniot ustav 9 maj 2008

osle dolgi meseci izmrznuewe i ispostuewe, najposle dojde i Sveti Maj - mesecot za omrsuewe - onaduewe. Proletniot maj - idealen mesec za qubovno praznuewe i seksualno ispraznuewe. Na{iot trudoqubiv narod orno go praznuva u{te prviot majski den kako praznik na trudbenicite i trudbeni~kite. Si go slavime rabotno, spored devizata na seksualnite rabotni~ki: "Badijala raboti sè, badijala ne sedi!". Na tradicionalnoto pikn(ik)uvawe vo {totuku razzelenetite grmu{ki, mnogu na{i trudbenici-udarnici se ispraznuvaat vo na{ite trudbeni~ki. Po napornoto prvomajsko trudoqubewe i trudoebewe, nekoi "omrseni" trudbeni~ki stanuvaat malku trudni~ki. Posle Prvi maj, doa|a u{te eden svetol istoriski datum - 4 Maj. Polovina od Makedoncite go pamtat po smrtta na "drugarot Tito" - qubitelot na mladi pionerki i "prviot metroseksualec na Balkanot". (Ne mi e jasno samo zo{to "metroseksualec",

Oma juvawe koga ~ovekot e em roden vo selo, em izrasnal vo selo, em polovina od `ivotot go pro`iveal kako selski pa{a?) Titoviot duh e sè u{te `iv i kaj na{ata mladina, preto~en vo grafitot: "I po seks - seks". Od drugiot svet, jugoslovenskiot dik-tator sigurno gordo ni pora~uva: "Narod so vakva mladina, nema pri~ina da se pla{i za svojata idnina!" Polovina od Makedoncite go pamtat 4 maj po smrtta na makedonskiot heroj Goce Del~ev. Spored edna stara anegdota, koga novinari od MTV go posetile Kuku{ za da gi osve`at memoriite kaj onie {to go poznavale, doznale deka starite babi~ki pove}e go pamtat Goceta kako hrabar "qubovxija", otkolku kako komita i hrabar borec za makedonskata kauza. Nejse, imixot na Goce kako neprikosnoven balkanski "ma~o-komita" voop{to ne soodvetstvuva so negoviot psevdonim "Ahil", koj go koristel pod {ifriranite pisma. Da potsetime, inspiriran od

likot i deloto na Ahil bil i golemiot Aleksandar Makedonski, heroj ~ie (bi)seksualno minato se odrekuva i od Makedoncite i od Grcite. Poznato e deka Hefajston bil Patroklo na "Aceta na{", ama ostanuva enigma dali imalo nekoj Patroklo koj go inspiriral revolucionernoto delo na makedonskiot "Ahil" od Kuku{. Ete u{te eden povod za revizija na impotentnata makedonska istorija. Posle 4 Maj, doa|a \ur|ovden, praznik na proletta, qubovta, a ako mu veruvame na Kusturica od Dom za besewe, i den za proletno "omrsuewe" u reka. Lipite cvetaat, ni{to ne e isto ko lani, samo kondomite se zna~itelno poskapi. Posle \ur|ovdenskoto omrsuewe, doa|a 9 Maj - denot na pobedata protiv "kletite fa{isti", proglasen i kako "Den na Evropa". Kako {to znaeme od elinskata mitologija, Evropa bila fenikiska princeza koja ja zavel samiot Yevs, pribli`uvaj}i ĂŹ se kako bel bik dodeka berela cve}iwa na bregot. Imaj}i predvid deka Evropa mu rodila tri sina na bikot Yevs, denot e kako sozdaden za predizborno zaveduvawe na masite od strana na partiskite bikovi so sloganot "Imajte treto dete". Samo nikako da sfatime, kako premierot od prvo dete direktno }e odi na treto. Treba li da go potsetuvame na narodnata - prvo skokni vo krevet, pa re~i "op"? Vtorata polovina na maj e rezervirana za maturantite i nivnite maturski proslavi. [kolskata godina im e namerno skratena za da mo`at, so prakti~na rabota, seksualno da maturiraat vo gradskite parkovi i prigradskite {umi~ki. Slu{am, }e imalo i kampawa za pobezbedno proslavuvawe na maturskite ve~eri. Namesto negatorskite poraki: "Droga - Ne! Alkohol - Ne! Cigari Ne!", ne e lo{o Agencijata za mladi i sport da ispe~ati plakati so koi }e promovira bezbeden seks kaj mladite so sloganot: "Kondomi - Da!". Samo, nikako da izmislat politi~ki kondomi so koi }e se za{titime od politi~kite penetracii i predvremenite ejakulacii na na{ite predizborni kandidati. Koga sme kaj kondomite, nekni pro~itav deka biv{ata `ena na Pol Makartni uspeala da za~uva duri 500 zamrznati kondomi so negovata sperma i deka planira da gi prodava preku internet - po milion dolari od par~e! Koj toa tvrde{e deka kondomite bile za ednokratna upotreba? Ovoj maj }e ostane zapameten i po bezumniot napor na Lezbejcite da povedat me|unaroden spor za imenuvaweto so Lezbejkite, kako i po hrabriot predlog na ekvadorskata prateni~ka pravoto na seksualno zadovolstvo da vleze kako poseben ~len vo nivniot ustav. Dodeka feministkite od Ekvador se borat za "pravoto na orgazam" i pravoto da ne bidat tretirani kako seksualni objekti i ma{ini za ra|awe deca, makedonskite feministki mudro ja odmol~ea kampawata "Imajte treto dete". Makedonija e daleku od Ekvador, zarem ne? F

57


ZA

MA`I KOI

`IVEAT

INTENZIVNO

NIVEA DEODORANT SPORT

Ovozmo`uva ~uvstvo na dolgotrajna sve`ina po sportskite aktivnosti

Na makedonskiot pazar se pojavi nov proizvod za ma`i od Nivea koj pretstavuva optimalno re{enie za efikasna za{tita protiv potewe i dava prijatno ~uvstvo na ko`ata. Nivea Deodorant Sport, dezodoransot za ma`i, ne samo {to gi spre~uva neprijatnite mirisi, tuku ja za{tituva ko`ata i dava ~uvstvo na dopolnitelna sve`ina i ma`estvenost. Sodr`i kompleks minerali koi davaat prijatno ~uvstvo vo tekot na 24 ~asa, go os-

ve`uva teloto, bez da se predizvika neprijatno potewe i iritacija.

sovremeniot ma`, bez ogled na vozrasta, da izgleda sve`o i energi~no.

Ovoj nov proizvod za ma`i od Nivea ne sodr`i alkohol, hemiski dodatoci za boja i konzervansi. Dermatolo{kite ispituvawa go potvrduvaat visokiot kvalitet na ovoj proizvod i odli~nata reakcija na ko`ata.

Nivea Deo Sport e specijalno dizajniran za ma`i, so formula koja pokraj dolgotrajnata sve`ina, dava dopolnitelna za{tita i sigurnost vo tekot na celiot den.

Aktuelniot ritam na `ivot, dolgiot raboten den i mnogubrojnite kontakti, baraat od

Preporaka: Dr`ete go sprejot na oddale~enost od 15 sm pred da isprskate. Ne nanesuvajte go na o{tetena ili iritirana ko`a.


@ivot

PI{UVA: VASKO MARKOVSKI

FOTO: ANDON DAV^EV

NEPOZNATA MAKEDONIJA

Kamenot {to nosi deca Stotici lu|e sekoja godina na \ur|ovden go baraat Govedarov kamen, golemata karpa kaj Sveti Nikole za koja se veruva deka im dava porod na `enite {to ne mo`ele da zabremenat




@ivot 

N

i do`d, ni kal do kolena. Ni{to ne mo`e da gi predomisli lu|eto {to veruvaat deka golemata karpa na trome|ata me|u svetinikolskite sela Erxelija, Pi{irovo i Amzabegovo }e im pomogne da dobijat dete, otkako na razni na~ini se obidele da najdat re{enie so metodite na klasi~nata medicina. Taka be{e i godinava, na \ur|ovden, koga stotici lu|e od site delovi na Makedonija, od sosednite i od podale~nite zemji, dojdoa na Govedarov kamen veruvaj}i deka golemata karpa, sveti \or|ija i ritualite }e im pomognat nivnite snai, }erki ili soprugi da dobijat dete.

Ni kal, ni nevreme ni{to nema da gi predomisli nerotkite da pojdat po blagoslov za porod na Govedarov kamen

ODIME PO DETE Vo pravo bea policajcite na patot od Sveti Nikole kon Erxelija koga nè posovetuvaa da ne odime predaleku so avtomobilot, za{to im javile deka patot do Govedarov kamen bil kalliv i oti mnogu avtomobili ve}e zaglavile vo kalta. I nam }e ni se slu~e{e istoto, no re{ivme da gi poslu{ame, kolku i da nè obeshrabruvaa kalta i silniot do`d. Sepak, istrajnosta na lu|eto {to napreduvaa kon kamenot na nekolku stotici metri pred nas vlijae{e ohrabruva~ki, kako {to ni dava{e pottik i vedrinata na lu|eto {to doa|aa otsprotiva. Me|u prvite so koi razmenivme za mnogu godini, prepoznavme ~ovek {to sme go gledale na televizija, samo ne bevme sigurni dali toj ni se pribli`uva. Strumi~kiot naglasok ja razre{i dilemata, pa taka razbravme deka ne razgovarame so Ferus Mustafov, tuku so Ko~o Agu{ev, truba~ot od orkestarot Agu{evi koj zaedno so semejstvoto {totuku zaminuva{e od kamenot. "Nekolku godini za \ur|ovden doa|ame kaj kamenot, za zdravje i za sre}a. Edno vreme }erka mi nema{e deca. Dojdovme tuka, mu se pomolivme na Gospod, Ï se pru`i {ansa i sega ima deca. Deneska donesovme kurban~e i gi vrativme nazad kamen~iwata {to gi zemavme koga dojdovme prvpat. Koga }e im se rodi bebe, tie {to zele kam~iwa, treba da gi vratat kam~iwata nazad", ni raska`a Agu{ev vo kusiot razgovor. Spored predznaewata {to gi imavme pred da trgneme na pat, o~ekuvavme deka }e treba da gazime niz kal poradi vrne`livoto vreme, no ne be{e dovolno toa {to si ponesovme rezervni ~evli za probivawe. Kalta be{e lizgava i lepliva, |onovite popu{taa, a voza~ite na nekolkute avtomobili {to re{ile da se probijat do krajot, sigurno ve}e bea pi{man {to ne se otka`ale porano. No, na seta maka, ima{e i ne{to {to ni dava{e sila i vedrina po sekoja sredba so lu|eto {to doa|aa otsprotiva ili {to podzastanale da odmorat. O~ite na site zra~ea so nade` i verba, a seta va{a rezerviranost sprema magiskite rituali i

60

@enata {to se moli za ro`ba i pobratimot od mesnoto naselenie najprvin tri pati go zaobikoluvaat kamenot so crven i so bel konec Od koncite se plete pojas koj zaedno so nekolku kam~iwa od karpata, `enata treba da go nosi do za~nuvaweto ili edna godina - do sledniot \ur|ovden

9 maj 2008


Ritualot na Govedarov kamen dal porod na }erkata na strumi~kiot truba~ Ko~o Agu{ev. Lo{oto vreme ne gi predomisli da dojdat so vnu~iwata i da ostavat kurban kako blagodarnost

Qubopitnosta gi donela od Skopje - Goce Eftimov i Gligor Kuzmanovski

~iwata se stavaat vo pojasot. @enata treba tri pati da se protne niz pojasot, go vrzuva na polovinata i go nosi na sebe cela godina. Ako im dade Gospod de~iwa, semejstvoto slednata godina nosi kurban, a za pobratimot se nosat podaroci. Ako im se rodilo ma{ko dete, nosat ma{ko jagne, ako im se rodilo `ensko - `ensko. Ako se bliznaci - nosat za sekoe dete po edno jagne. Kurbanot se kole tuka, nad kamenot", ni raska`a Angel Arsovski od sosednoto selo Pi{irovo, ~ovekot {to be{e ka~en na karpata. Kako po~nalo seto toa, se obide da ni objasni Kire Maxovski od Sveti Nikole, koj petnaesetina godini, sekoja godina na \ur|ovden doa|a na Govedarov kamen. "Se zboruva deka ovoj kamen im nosi blagoslov i na `enite {to ne mo`ele da zabremenat od razni pri~ini, ako nekoj im frlil magii ili ako go izgubile blagoslovot za{to abortirale dodeka bile mladi devoj~iwa. Legendata raska`uva za nekoja carica {to imala golemo bogatstvo, no nikako ne mo`ela da ima porod. Odela sekade da bara lek, no ne na{la ~are sè dodeka ne do{la ovde, kaj nekoj govedar. Toj Ï pomognal so molitvi i so nekakvi rituali, zabremenela i ottoga{ lu|eto go znaat ova mesto kako lekovito za `eni {to ne mo`at da imaat deca", ni raska`a Maxovski. DURI OD GERMANIJA

Site rituali se izveduvaat na karpata - se palat sve}i, se vrzuvaat konci, se zemaat kam~iwa i se kolat jagniwa i koko{ki za kurban

paganskite tradicii pa|a vo voda koga vo nivnite o~i }e pro~itate: odime po dete, bevme po dete ili bevme da se zablagodarime za deteto. CARICATA I GOVEDAROT Ni olesna koga ja zdogledavme ~istinkata kade {to zavr{uva{e kolskiot pat. Vedna{ se upativme kon karpata za koja se raska`uva deka im dava porod na `enite {to ne mo`ele da zabremenat i ~ija ~udotvorna mo} gi lekuvala vojnicite na Car Samoil. I pokraj do`dot, ritualite se odvivaa najnormalno. Lu|e palat sve}i okolu kar-

9 maj 2008

pata, ~ovek ka~en na kamenot im dava instrukcii na devojki {to ja vrzuvaat karpata so konci volnica, pana|urski tezgi i {atori nudat skara i pijalaci‌ Vo lu|eto okolu kamenot prepoznavme edna od grupite {to gi sretnavme po patot. Nivnata snaa ja vrzuva{e karpata so konec, a ~ovekot odgore ja sovetuva{e {to da pravi. "@enata {to ne mo`ela da ima deca i pobratimot treba tri pati da go zaobikolat kamenot so crven i so bel konec. Otkako }e go zavitkaat, go odmotuvaat konecot, se ka~uvaat gore na kamenot i od koncite `enata si plete pojas, kako pletenka. Od kamenot se zemaat kam~iwa i kam-

Gledaj}i otstrana, spontano vi doa|aat pra{awata dali ima nekakva logika vo seto toa, dali ritualot mu e ugoden na Boga, dali lu|eto sebesi se la`at ili sepak navistina ima ne{to vo toa. Toa ostanuva na vas, kako {to ni re~e Kire, spodeluvaj}i go negovoto iskustvo kako pobratim na mnogu nerotki {to do{le na \ur|ovden da baraat blagoslov kaj kamenot. "Doa|aat mnogu lu|e, sekoja godina. Idat od sekade, od cel svet. V~era ima{e duri od Germanija. Doa|aat od site delovi na Makedonija i od cel svet, koj kade se iselil. Doa|aat i hristijani i muslimani. Minatata godina bev pobratim na dve `eni. Ednata, od Kumanovo, pred nekoj den mi javi deka e bremena ~etvrti mesec i oti }e dojde v godina so deteto. Predminatata godina bev pobratim na edna `ena od Berovo - v~era dojde so dve de~iwa, donese kurban na kamenot, a mene mi donese bov~a so podaroci. Sekoja godina doa|aat lu|e so 40-50 de~iwa. I da ne zabremenat prvata godina, ne se otka`uvaat, doa|aat u{te edna{-dva pati i naj~esto im uspeva", ni re~e Maxovski, posakuvaj}i dobar pat. Po dvaesetina minuti nekako se probivme do avtomobilot. Rezervnite ~evli ve}e bea neupotreblivi. Tokmu toga{, na po~etokot na patot kon karpata bea Goce Eftimov i Gligor Kuzmanovski, edniot vajar, drugiot istori~ar na umetnosta, dojdeni od qubopitnost da vidat {to se slu~uva na \ur|ovden kaj kamenot za koj slu{ale. Ni ostana samo da im gi poka`eme ~evlite i da im posakame dobar pat do tamu. F

61


@ivot KULTURA NA LOVOT

PI{UVA: STOJAN SINADINOV

[to pravat lovcite koga ne lovat, odnosno koga na sila e negovata zabrana? Kolku lovot e sport, kolku svoeviden izvor na egzistencija, a kolku `ivotna filosofija? So {to sè se zanimava eden vistinski poklonik na ovaa strast koga pu{kite miruvaat vo futrolite i so{kite?

^uvari na pasijata vo period na lovostoj




@ivot 

D

enot mi zavr{uva so kniga. Dovolno mi e da pro~itam eden zbor, no moram da go pro~itam toj zbor. A, nautro stanuvam so pogled kon planinata i prirodata... @iveam, prakti~no, da bidam {to pove}e povrzan so prirodata i dive~ot, a ne `iveam za negoviot otstrel", vaka ja objasnuva negovata love~ka - i `ivotna - filosofija Aleksandar Pisarev, koj mo`eme da go pretstavime i spored onaa tolku koristena fraza kako najdobriot lovec me|u novinarite i najdobriot novinar me|u lovcite. Razlikata me|u frazite iskoristeni vo drugi priliki i ovaa ovde e vo toa {to e sosema to~na: zad Pisarev stojat kupi{ta tekstovi koi najplasti~no se zanimavale so malku upotrebuvanata dimenzija na lovot kaj nas ne samo kako nabeden "sport", zanimacija na bogati snobovi ili, poslednava dekada, duri i izvor za gola egzistencija, da ne ka`eme pre`ivuvawe, tuku, voop{to, kako eti~ki stav kon prirodata. A, za volja na vistinata, sme probale i razni |akonii od negovoto kulinarstvo, vistinski praznik za o~ite i nepcata... Zatoa i na{iot sogovornik-vodi~ niz kulturata na lovot tokmu vo ovoj period koga na sila e lovostojot - ne se lovi od 1 mart do 2 avgust, koga zapo~nuva pretsezonata, koga se lovi preleten dive~ kako grlica, gulab i potpolo{ka, a lovot na dive~ot zapo~nuva na 11 oktomvri - se so`ivuva so oru`jeto od dva aspekta: kulturolo{ki i tehni~ki. "Barem kaj mene vo semejstvoto, kade {to pasijata kon lovot i oru`jeto se prenesuva od koleno na koleno so generacii, toa oru`je se neguva, parafrazirano vo duhot na starite Rimjani, kako {to se neguvaat duhot i teloto. Kako {to mene mi e preneseno edno osnovno na~elo, taka jas mu go prenesuvam na sin mi, koj e isto taka lovec, a za nekoja godina i na vnukot: ne postoi staro oru`je; postoi samo ispravno i neispravno!", veli Pisarev. Negata na oru`jeto, zatoa, e sli~na kako i negata na teloto: toa podrazbira deka pokraj sekojdnevnata higiena so minimalnite alatki sapun i voda, potrebno e edna{ ili nekolkupati mese~no i dobra kupka, a zo{to da ne i sauna ili masa`a. A edna{ na 20 godini love~kata pu{ka se razglobuva kako ~asovnik: bidej}i so godini se lovi, na taa pu{ka ĂŹ e potrebno kompletno i temelno ~istewe. NISKA KULTURA Pisarev veli deka kaj nas ima niska love~ka kultura, me|u drugoto i zatoa {to ne postoi po~it, a kamoli kult kon starite primeroci na love~koto oru`je koi glavno se stopeni vo @elezarnicata. Doma{nite trgovci sozdavaat nekoj trend na prodavawe oru`je za koe ne mo`e da se ka`e deka e love~ko: prodavaat "pumparici" napraveni glavno od tvrda plastika, koi vo su{tina se militaristi~-

64

ko oru`je, omileno kaj policijata, teroristite i kriminalcite. Na primer, toa oru`je nema "bu{eni" cevki za love~ka namena, koe vo osnova treba da ima "~ok" i "polu~ok", ili stesnuvawa na ustata na cevkata. "Ubavinata na pu{kata e vo klasi~niot mehanizam hamerles - so skriena udarna igla - bez razlika dali stanuva zbor za bokerica kade {to dvete cevki se edna vrz druga, ili polo`ara kade {to cevkite se polo`eni edna pokraj druga, za {to se koristi i izrazot ~ifte", gi objasnuva osnovnite razliki na{iot vodi~. Lovecot i oru`jeto moraat da se so`iveat, da sozdadat svoevidna sinergija. Kundakot na pu{ka-

love~kiot album, se sreduvaat trofeite spored propi{anite normi, kako {to treba, bidej}i mnogumina lovci i ne znaat da gi ocenuvaat trofeite. Postoi cela nauka, bez navodnici, koja propi{uva kako se sreduva otstreleniot dive~ i {to se zema za trofej, potoa tablici za smetawe na poenite koi gi nosat razli~nite trofei... Objasnuvaj}i gi tehni~kite karakteristiki na poluavtomatska sa~marka brauning, na{iot sogovornik veli deka mu pri~inuva zadovolstvo svoera~no da pravi municija za nea zatoa {to kaj nas ne mo`at da se najdat kur{umi so soodvetna dol`ina na ~aurata, bidej}i e pravena na po-

Aleksandar Pisarev so neizbe`niot drugar za dobar lov na perduvest dive~, seterkata Buba

ta, vo su{tina, e prodol`ena raka na lovxijata i ottamu izrazot "vleguvawe na cevkata vo ramoto" koga re~isi bez ni{anewe, instinktivno se ga|a plenot. Me|utoa, love~kata filosofija ne se sostoi samo vo pogoduvawe na plenot.

~etok od minatiot vek i ima le`i{te na kur{um od 65 mm, pa so pomo{ na specijalni napravi za skratuvawe na fi{ecite i polnewe so barut so sozdava zaliha na municija. Ne{to sli~no kako kaj postarite u`ivateli na tutun koi vnimatelno gi vitkaat nitkite na zlatestata smesa, varena vo med, vo tenkata cigaret-hartija. ZNACI NA PREPOZNAVAWE

Visokoto lovstvo e nezamislivo bez specijalizirana stru~na literatura

Mnogu pove}e vistinskata energija na taa strast se kanalizira niz podgotovkite tokmu vo ova vreme na lovostoj. Se u`iva vo trofeite od sezonata koja pominala i se pravat podgotovki za pretstojnata. Se sreduvaat fotografiite vo

Vistinskiot lovec ima oru`je koe e ornamentirano so gravuri pretstaveni so prikladni simboli: pu{kata nameneta za lov na visok i nizok i perduvest dive~ od ednata strana ima fazan i zajak, a od drugata elen. Ponatamu, mnogumina po~etnici koga kupuvaat pu{ka se ~udat zo{to karabinot, koj ima edna cevka, ima dve ~krapala? Ili, pak, }e se pofalat deka kupile snajper-optika koj zgolemuva od 3 do 9 pati, neznaej}i deka zgolemuvaweto od 9 pati i ne ja "locira" realno metata. Zatoa se najdobri standardnite so 4 pati dobli`uvawe ili, pak, so fiksen, bez doteruvawe. Eve ja i lekcijata za dvete ~krapala: prvoto ima "koleno" i slu`i za otstrel bez upotreba na snajper, vtoroto e vsu{nost zabrzuva~ ili olesnuva~ na ~krapnuvaweto i se potegnuva koga se ni{ani so snajper. Toj ovozmo`uva so blagiot dopir na prviot pu{kata vedna{ da pukne. 9 maj 2008


Koga pu{kite miruvaat, vistinskiot lovec konsultira i seriozni knigi, univerzitetski u~ebnici koi ja obrabotuvaat biologijata na dive~ot. Sogovornikot zabele`uva deka kaj nas vo posledno vreme lovot stanal kompenzacija za siroma{tijata, pa ste~ajcite i ostanatite malku obrnuvaat vnimanie na lovstvoto kako sport i nauka. "Vo Makedonija ima triesetina dru{tva i okolu 26.000 lovci. Od site niv odvaj 500 se vistinski lovxii, a drugite se mesari koi sekojdnevno tr~aat po {to pogolem ulov", ja potencira Pisarev aktuelnata sostojba na doma{nite lovi{ta. Poznavaweto na lovot i oru`jeto e na nisko nivo, a od neznaeweto ne se imuni nitu nadle`nite organi, pa, na primer, poslednive godini i ne mo`e da se dobie dozvola za pu{ka, bez razlika na toa {to vo lov na razli~en dive~, vo zavisnost od sezonata, se odi so razli~no oru`je. Koga sme kaj niskata lovna kultura kaj nas, podatokot deka ne postoi zakon za love~ka uniforma }e izgleda bezna~aen, no ne }e da e taka. Po primerot na zapadnite zemji so razviena lovna kultura, i nekoi balkanski, kako Hrvatska, so zakon propi{ale deka vo lovi{teto mo`e da se izleze samo vo love~ka uniforma. Dodeka, pak, na{ite lovci polovina se oble~eni vo rabotni~ki odela, so natpis na fabrikata vo koja rabotat (rabotele), a drugata polovina e oble~ena vo policiska ili vojni~ka uniforma. "Lovot e skapa pasija ne samo vo tekot na sezonata, tuku preku cela godina, bidej}i malkumina se preokupirani so nego i se podgotveni da ja po~ituvaat taa kultura ne samo preku izborot i odr`uvaweto na oru`jeto i oblekata, tuku i preku raznite pridru`ni pribori. Tuka da oble~e{ pelerina ili da stavi{ love~ka {apka na glava }e te smetaat za budala, ne po~ituvaj}i gi nepi{anite kulturolo{ki kodeksi koi od lovot pravat hedonizam", potencira Pisarev. Toj hedonizam se ogleda i vo izborot na no`evite, koi ne slu`at samo da se odere plenot, tuku se del od love~koto doma}instvo. Potoa, tuka se i rogovite za signalizacija - vo zapadnite zemji ne smeete da se dovikuvate na lovi{te - i razni drugi ar-

Pove}e pribor za hedonizam otkolku love~ki ukras 9 maj 2008

Kad sam bio mla|an lovac ja...: so prijatelite i uloveniot plen

tefakti i sitni predmeti koi osven {to se ukrasni, tie se i korisni, kako dobro izrabotena matarka vo koja se nosi `estok pijalak i sl. Za nekoja dru`ba vo doma{nite lovi{ta i ne mo`e da stane zbor bidej}i brojot na lovokradcite e visok, pa koga }e sretnat nekoj vistinski lovec begaat od nego za ne bide otkrien nivniot ilegalen plen. PRIBOR ZA HEDONIZAM Linijata kako da se stane lovec ne zapira kaj kupuvaweto pu{ka, no` i stavaweto na ranecot na grbot. Taa linija }e odi nagore, kon fazata pasija, ako kupi u{te edna pu{ka i u{te eden no`, pa u{te edna pu{ka, pa dva ranca, pa koga vo lov }e izlezete vo love~ki kostum, skroen po merka... A koga sprotivno na negativnata tradicija na doma{nite lovi{ta da se vodi smetka samo za sopstvenoto, zaedno so drugi istomislenici, }e napravite zaedni~ka koliba - i redovno }e ja odr`uvate ~ista bez da se sramite vo nea da pokanite na prestoj i stranski ambasadori - toga{ ve}e ste pripadnik na malubrojnoto love~ko semejstvo, izbirano spored silata na love~kata pasija, a ne samo spored primordijalniot nagon za ubivawe. Vrvovite na taka sozdavanata tradicija vo semejstvoto se ogleduvaat vo skapocena slika so prizor od lov ili

skulptura koja go pretstavuva patosot na taa strast. No, ne se raboti za toa stanot ili ku}ata na lovecot da bidat pretvoreni vo enterier na nekoe love~ko dru{tvo, tuku ako pasijata se prenesuva i na drugite generacii: vo love~kite semejstva prvata pu{ka ne se kupuva, tuku se dobiva na podarok od postarite ~lenovi. Toa semejstvo e nezamislivo bez love~ki pes, a naj~esto pove}e primeroci od niv bidej}i biologijata veli deka tie `iveat pokratko od nivnite gazdi. Vistinskite lovci i ne se nivni gazdi, tuku pesovite gi tretiraat kako "normalen" ~len na semejstvoto komu mu e dozvoleno - i zabraneto! - ona {to i na drugite. Vo princip, ne se praktikuva uloveniot plen vedna{ tamu, na lovi{teto, i da se izede. Vo nekoi priliki i mo`e da se podgotvi dva-tri dena odnapred ne{to od prethodno uloveniot dive~, no, glavno, lovecot go jade svojot plen zaedno so prijatelite - koi ne se lovci! Podgotvuvaweto na edna love~ka ve~era e vrvno hedonisti~ko do`ivuvawe koe zapo~nuva so izborot na priborot za jadewe i ~a{ite, koi imaat aplikacii so love~ki motivi, od koi najprvin }e se nazdravi, pa }e se ispie rakijata i vinoto. Koga }e dojdat gosti na love~ka ve~era, tie kaj doma}inot treba da gi "nasitat" i o~ite: da ja vidat so{kata (eden vid dolap vo koj se odlo`uva pu{kata), da gi vidat novovramenite fotografii i trofei, a prodol`uva so vrvno podgotven dive~ za koj e potrebna vistinska kulinarska majstorija. U{te koga toj }e se flambira pred gostite! Na tie love~ki ve~eri so prijatelite zadol`itelen "pribor" e i najbliskiot drugar od lov: posle dve ~a{i vino toj treba da gi namali ili vozdigne prikaznite za koi kaj laicite postoi tradicionalno predubeduvawe deka se, gore-dolu, izmisleni. Ili ne e taka?! Pisarev veli deka mo`ebi lovcite po malku preteruvaat, no so~nosta na prikaznite ne e vo goleminata na ulovot, tuku vo onie anegdoti koe go budat deteto vo lovecot i od majtapot pravat narativna kreacija. I sè taka, do slednoto odewe na lov... F

65


@ivot

Od Egzit nulta, do faktor za EU

F

estivalot Egzit godinava }e se odr`i po devetti pat na Petrovaradinskata tvrdina vo Novi Sad, Srbija od 10-ti do 13-ti juli. Ovaa manifestacija, pri svojata evolucija stana najgolemiot sobir na mladi vo Jugoisto~na Evropa. Godinava, festivalot Egzit ja u`iva nagradata najdobar evropski festival, spored UK Festival Awards.

66

Taa nulta godina na Egzit poka`a deka mladinata od ovie prostori e polna so entuzijazam i `elba da se zabavuva na evropsko, pa i svetsko nivo. Motivite koi gi realiziraa najprofesionalno, ne mo`ea da prestanat tamu. Deneska, po devet godini, Egzit festivalot e eden od najsilnite srpski brendovi i op{toprifatena kategorija za zabava. Toa {to go ~ini ovoj nastan magi~en e samata mestopolo`ba - Petrovaradinskata tvrdina. Ova zdanie se smeta za edna od najubavite i najgolemi evropski tvrdini.

Kriteriumite za ova presti`no priznanie se ekstremno visoki, a akcent se dava na organizacijata, mestopolo`bata i listata artisti koi u~estvuvaat. Od redicata svetski priznaeni mediumi i nivnite osvrti na festivalot, se izdvojuva dnevnikot The Guardian, koj ovoj nastan go prepora~uva kako najvozbudliva turisti~ka destinacija za letoto koe sleduva.

Na scenata na Egzit imaat nastapuvano nekolku iljadnici artisti, rasporedeni na pove}e od 25 sceni. Od dolgata niza umetnici koi zemale u~estvo na festivalot, najmnogu se izdvojuvaat: Billy Idol, Moloko, Snoop Dogg, Beastie Boys, Fat Boy Slim, Carl Cox, Underworld, The White Stripes, Franz Ferdinand, Neneh Cherry, Wu Tang Clan i mnogu drugi...

Korenite na festivalot poteknuvaat u{te od vremeto na re`imot na Slobodan Milo{evi}. Tokmu konzerviranosta i op{testveniot vakuum sozdaden od politi~kite priliki, motivira{e edna mlada grupa lu|e da sozdade ventil, so koj preku muzika }e gi zaboravi realnite problemi na sredinata.

Prethodnata 2007 g. }e ostane zapametena po toa {to pove}e od polovinata od posetitelite bea gosti dojdeni nadvor od Srbija. Stotici iljadi od Anglija, Francija, SAD, Portugalija, [panija, pa duri i od Japonija, Meksiko i Argentina odlu~ija da se zabavuvaat na Petrovaradinskata tvrdina.

Poseten od pove}e od milion lu|e vo tekot na svoeto postoewe, festivalot Egzit sekoga{ promovira i zastapuva pozitivni vrednosti koi se sosema sprotivni od balkanskite etiketi. Ovaa godina Egzit celosno zastana zad inicijativata za vleguvawe na Srbija vo EU. Dosega nivnite aktivnosti se poka`aa kako sigurni, izdr`ani i kosmopolitski stavovi koi ja zastapuvaat prijatnata energija, so`ivotot, tolerancijata i razli~nosta. Se o~ekuva ovogodi{niot Egzit da bide najspektakularen i najposeten. Za kvalitetot na programata zboruvaat i najavenite artisti kako: Manu Chao, Paul Weller, The Hives, M.I.A, Primal Scream, Sex Pistols, Juliette And The Licks, Kruder and Dorfmeister, Laurent Garnier, Tiga i drugi, no kone~nata lista sè u{te ne e zape~atena i mo`e da se o~ekuvaat u{te nekolku senzacionalni imiwa. Oficijalen zastapnik za festivalot kaj nas e Litium Rekords, a vleznicite mo`at da se kupat vo Jugoton, G.T.C. F www.exitfest.org <http://www.exitfest.org> myexit.org/makedonija

9 maj 2008


E

den od najvlijatelnite britanski muzi~ari na site vremiwa i eks frontmen na legendarnite The Jam i The Style Council, }e nastapi na glavnata scena na Exit festivalot na 11.07., petok.

Paul {totuku go zavr{i snimaweto na negoviot album “22 Dreams” na koj gostuvaa Noel Gallagher i Gem Archer, frontmenot i gitaristot na grupata Oasis, kako i Graham Coxon od bendot The Blur. Sleduva britanskata turneja, a na leto go gledame na Petrovaradinskata tvrdina. Publikata na Exit }e ima prilika, pokraj klasikata, da gi ~ue i novite pesni od posledniot album, a Paul Weller }e nastapi so svojot standarden bend koj e sostaven od gitaristot Steve Cradock, tapanarot Steve White i basistot Dave Minchell.

Yvezdata na Egzit Paul Weller

Paul Weller be{e centralna figura vo Mod Revival dvi`eweto i zatoa i denes e poznat kako Modfather. Go vode{e edniot od najpopularnite bendovi vo pank erata - The Jam i vlijae{e na mnogu angliski muzi~ari, koi pripa|aa na razli~ni `anrovi, od negovite Mod Revival sovremenici, pa se do The Smiths vo osumdesetite i Oasis vo devedesetite. Iako se pojavija vo isto vreme so Sex Pistols, The Jam pove}e pripa|aa na New Wave branot, a so ogled na toa deka bea od predgradie na London, tie nikoga{ ne pripa|aa na londonskata pank zaednica. Na po~etokot na osumdesetite The Jam stanaa eden od najgolemite britanski bendovi, no na krajot na 1982 g. se raspadnaa, bidej}i Paul nestrplivo istra`uva{e novi muzi~ki pravci. Negovoto interesirawe, pred sè za soulot, no i za pop, xez i haus muzikata, rezultira{e so osnovawe na The Style Council. Iako vo SAD i Avstralija be{e popopularen od The Jam, vo Anglija so noviot bend ne go postigna uspehot od sedumdesetite, pa na po~etokot na devedesetite po~na solo-kariera. Mnogu brzo go izdade singlot “Into Tomorrow”, koj go vrati na vrvot na top-listite, a noviot psihodeli~en zvuk ja ozna~i definitivnata razdelba so The Style Council. Site osum pesni koi od toga{ gi izdade se iska~ija na samiot vrv na top-listite, a Paul Weller ni po trieset godini bogata kariera ne se umoruva, pa za vo juni ovaa godina go najavi noviot album “22 Dreams”. The Jam vo 2002 g. go dostigna pettoto mesto na Top sto - listata na najdobri britanski umetnici na site vremiwa spored radioto Virgin, Paul se najde na 21-voto mesto na istata lista, a The Style Council na mestoto broj 97. Paul Weller vo 2006 g. ja dobi Brit nagradata za `ivotno delo. F

9 maj 2008

67


@ivot EX CATEDRA

V

o toj mig se soo~iv so vistinata. Jas navistina ne znaev {to da mu re~am na [eling! Negovoto pra{awe ispliva pravo pred mene naedna{, od nikade. Sekoga{ mislev deka nema podobar zbor za da se ozna~i, da se naslika toa "nikade", od zborot "sinoto". Angliskiot jazik ima izraz "out of nowhere", koj se sovpa|a so izrazot "out of blue", {to zna~i i "od nikade" i "od sinoto", vo smisla na "grom od vedro nebo". Koga ~ovek }e razmisli, toa zna~i deka sinata bezdna nad nas, nare~ena jasno nebo, e ona vistinskoto "nikade", onaa ogromna praznina koja e pogolema od seta ispolnetost, i deka sekoj vistinski grom udira tokmu ottamu, od toa bezmernoto "nikade", za{to sekoj drug grom e od nekade, od nekoj crn oblak, od ne{to {to e kone~no, {to ima dimenzii, {to se dogleduva, i dotolku sekoj drug grom e samo imitacija, karikatura, aluzija na beskrajnata mo} - no ne i samata taa beskone~na mo}! Od "sinoto nikade" sme dojdeni i samo udarot {to }e ve udri od nikade, ima sila da ve vrati nazad, zasekoga{, vo "sinoto nikade" pravo vo rodniot kraj, pri {to ne e bitno {to e toa "rodniot"; pova`no e deka toa e "kraj"! SREDBA A pra{aweto na koe [eling o~ekuva od-

[to da mu re~am na [eling? govor e tokmu takvo, dojdeno pravo od "sinoto nikade": Zo{to voop{to ne{to, zo{to ne ni{to!? Od kogo, popravo, go o~ekuva{e [eling odgovorot na svoeto klu~no pra{awe? Od sekogo i od sè! Zo{to svetot, zo{to ne praznina? Zo{to voop{to pravi{ ne{to, zo{to ne si sedi{ madro i ne pravi{ sosema ni{to!? Na golemata rabota, majkata e aljazl'k! - velat, no tokmu zatoa pred najgolemoto "zo{to", pred koe se ostanuva nem i bez odgovor, mo`e legitimno samo da se mol~i i da ne se pravi ni{to! Kakvo alibi mo`e da ponudi svetot za svoeto postoewe? So koi argumenti }e go opravda? Kako }e go napravi prifatliv faktot {to go ima, makar i milijarda godini, ako se znae deka edna{ }e go snema,

68

bez ostatok i zasekoga{!? Koj smee da tvrdi deka znae zo{to pravi {to bilo? Kade e onoj {to }e ve uveri deka makar edna{ vo `ivotot seriozno i temelno se pra{al zo{to ne{to pravi? Zo{to izbral da go `ivee `ivotot, namesto da go mine vo razmisla za nego? Za da stane pretsedatel na nekoja dr`ava? Zo{to mu e toa, koga sekako }e umre? Zaradi dobroto na gra|anite? Koe dobro, koga i site tie gra|ani }e umrat? Za idnite pokolenija? I tie }e izumrat - site do eden! Znam za {to zboruvam. Jas se pra{av. Samo edna{. I zgre{iv. Bez mo`nost da se pra{am povtorno; bez mo`nost da ja ispravam gre{kata. Ako storenoto be{e tu|a gre{ka, mojata gre{ka be{e {to pra{av.

^ovekot povle~e dolgo i dlaboko: vrvot od cigarata mu se v`e{ti na vetrot. Po`oltenite musta}i podgorea na kraevite okolu suvata usta. Nejse, re~e, ja zasakav vo istiot mig vo koj ja vidov. Ode{e po ulica, tenka, strojna, visoka. Vo iljada da pogledne{, vedna{ bi ja videl samo nea! Osobeno racete: viti, ubavo skroeni, so golite podlaktici malku svrteni kon nadvor. Ne ~ekori, a plovi, se ni{a nebare kofilot na letno vetre. Bev sednat na kow, pu{kata zadenata vo futrolata pokraj sedloto. O~i ne mo`ev da oddelam od nea. Ne se dogleduva{e taa ubavina, du{ata ne se nasituva{e od gletkata. Koga stasa do svojata kapija, slu{ni me i veruvaj mi - mene laga, a Bogu vistina - zastana i se svrte. Nikade i nikoga{ ne vidov poubavo li9 maj 2008


PI{UVA: FERID MUHI]

ce. Pravo vo mene pogledna. Grom od vedro nebo, ti velam. VETUVAWE Po~uvstvuvav deka za ne{to mnogu golemo i beskrajno va`no se dogovorivme. Stanavme ortaci vo nekoj tainstven zagovor. So pogledot me zakolna da ì vetam; mojot pogled se zakolna deka vetuvaweto }e ì go ispolnam. Kapijata se zatvori. Lesno doznav sè za nea. Imeto ì be{e ubavo - se vika{e S. Be{e od ugledno semejstvo - nekoga{ni begovi. U{te nema{e 19 godini. Mnogu strojnici doa|aa od daleku da ja baraat, celi dve godini. Sega be{e armasana za mom~e koe taa ne go saka{e. Bogata familija, lu|e na svoe mesto, so godini vo Amerika. No, ovaa mojata S. ne go saka{e. I vo Amerika nej}e{e da odi. Taa saka{e edno mom~e od tuka, od D. Doznav deka duri i mu predlo`ila da izbega so nego. Mom~eto umno, razbrano, ja odvra}alo: kade }e begame, kade }e `iveeme, }e nè najdat lesno, }e te vratat kaj tvoite, rezil }e se napravi golem? Ti velam, dete za nikade, kako site tie razbrani i umni - nejze ì treba{e junak i sila. Pu{tiv aber da dojde so mene. Gore na Koritnik, vo moeto G.K. ni policija ide, ni vojskata. Nema takov {to bi se osmelil da mi pobara da ja vratam, ne u{te da dojde po nea! Brgu mi vrati aber: Docna e. Go sakam onoj {to nema sila, ne 9 maj 2008

dava du{ata na drug ni da pomislam. Tuku, ti ~uvaj si ja silata da mi go ispolni{ vetuvaweto so i{aret {to mi go dade toga{, na kapijata! Ete, vo toj moment znaev deka mora da bide taka: da bide ne{to, a ne ni{to! Deka nema kurtul i deka toa ne{to treba da se stori. Me sepna; ne mi se storilo, zna~i! Vistina sme stanale ortaci vo nekoja golema i mra~na rabota, toga{ koga me pogledna onaka, od nikade, kako {to udira grom od vedro nebo. SVADBA Vo avgust se prave{e svadbata. Golema svadba napravija, najgolemata {to nekoga{ e videna vo D. Najdobrite tajfi svira~i dojdoa, od Makedonija, od Albanija, od Kosovo, duri od Anadolija. Ne stivnuvaa tapanite, ne zamol~uvaa zurlite, ni dewe ni no}e. Tri bika bea zaklani, na jagniwata i piliwata brojot ne im se znae{e. Dve iljadi du{i ima{e samo od pokaneti gosti. Fativ filjan mesto na rit~eto, okolu dveste metri od nejzinata ku}a. Bev javnat, ubavo oble~en, kako za na svoja svadba; do sedloto vo futrolata, vernata pu{ka. Koga ja izvedoa mojata S. na kapijata, vidov deka me pobara so pogledot. Jas ve}e samo nea i ~ekav da ja vidam. O~ite ni se doprea. So i{aret me zamoli, so i{aret se soglasiv; so i{a-

ret vidov deka mi prostuva. Go krenav karabinot, nani{aniv; taa malku go podotvori elekot, od stranata na srceto, kolku da se vidi belata ko{ula. Kur{umot ja udri tokmu tamu, vo toa belilo. Tapanite udiraa tolku silno, {to istrelot ne go slu{na nikoj, duri ni jas; samo mojot Dor~o malku zastriga so u{ite i zaigra so prednite kopita. Koga se navedna, pridru`ni~kite ja pridr`uvaa, krvta nitu ja vidoa, nitu znaeja {to ì e. Taka umre, u{te na noze, mojata S. Pred du{ata da ì se preseli, me pogledna. Veruvaj mi, se nasmevna i so pogledot me gale{e. Ne znam kakov be{e toj pogled: sestrinski, orta~ki, quboven!? Mislam deka me|u sekoj `iv ma` i sekoja `iva `ena postoi nekakva tajna, najgolemata tajna. Koj ja znae taa tajna, ja znae tajnata na ovoj svet. Toa e tajnata poradi koja vo svetot e ne{to, a ne ni{to. Go svrtev Dorija i zaminav vo P. Nikoj ne me ni vide, nitu pomisli na mene. Pet dena podocna se vrativ gore na Koritnik, vo G.K. Osven Gospod, mojata S. i mene, samo u{te ti znae{ {to stana toga{ vo D. taa godina, na svadbata. Ne, ne sum se `enel, taman rabota. Taa mi se dade mene, taa {to ja sakav pove}e od svoite o~i. Druga ni posakav, ni pomisliv da zemam. @ivotot, brat, `ivotot e ne{to! Vo toj mig se soo~iv so vistinata. [to da mu re~am na [eling? Zo{to ne{to, zo{to ne ni{to? Zaradi `ivotot, brat, oti `ivotot e ne{to, a smrtta e ni{to. F

69


@ivot FOLKSVAGEN PASAT CC

Narodot preminuva vo aristokratija So promoviraweto na izvedbata pasat CC, Folksvagen vleguva vo potpolno novo pole. Proizvoditelot go povlekuva potegot smisleno, kako del od strategijata {to ja aplicira vo poslednite sedum godini. Od "narodnoto vozilo" poleka, no sigurno, ostanuva samo imeto, a novite modeli od Volfsburg pove}e se nameneti za onie {to upravuvaat so narodot. Posleden dokaz za toa e pasat CC koj, sudej}i spored sè, saka da go zgolemi pritisokot na sonarodni~kite premium marki

P

rviot obid za toa be{e feton, potoa slede{e tuareg, a sega direktno e napadnat mercedes i negoviot CLS so kogo zapo~na da `ivee segmentot na kupea so ~etiri vrati. Iako nastavkata CC se upotrebuva za kupe-kabrioleti, vo slu~ajot na pasat toa zna~i Comfort Coupe. Konstruktorite se posebno gordi na svoeto delo i naglasuvaat deka duri 48% od delovite na komfornoto kupe se potpolno razli~ni od onie na limuzinata pasat. Dinami~nosta e glavnata odrednica na noviot proizvod. Toa se zabele`uva nasekade po~nuvaj}i od dizajnot, pa sè do motorizacijata. Vo duhot na Folksvagen ponudeni se pet dobro poznati motori.

Dizela{ite neodamna do`iveaja rekonstrukcija vo koja prepoznatlivata pumpa-brizgalka e smeneta so comonrail vprskuvawe na gorivoto pod visok pritisok. Kako rezultat e dobieno pomirno rabotewe na motorot dodeka silata na dvolitarskite agregati ostana ista. Vlezniot model ima dve verzii na manuelni menuva~i, so 5 i 6 stepeni na prenos. Pasat CC ima dizajn na kupe, no so ~etiri vrati, suveren komfor, ~ista dinami~nost, sportski enterier i prostornost. So spojuvaweto na ovie sprotivnosti e napra-

Mnogu prostor, u{te pove}e luksuz. Vnatre{nosta na komfornoto kupe potsetuva na nekoi drugi marki. Samo znakot na volanot potsetuva deka ste vo vistinsko "narodno vozilo"

70

9 maj 2008


PI{UVA: KRUMISLAV BARZOV

Kupe karoserijata so ~etiri vrati ima dol`ina od 4,8 metri, so {to e za 31 mm podolga od limuzinata, vo {irina profitira za 36 mm, dodeka visinata e smalena za pet santimetri

Koga go zavr{iv ovoj tekst, se prisetiv na slu~ka koja mi ostavi silen vpe~atok. Pred da go zapo~nam test-vozeweto, imav kratok razgovor so slu~aen minuva~ koj qubopitno go razgleduva{e voziloto vo koe vleguvav. Flotata pasati be{e naredena pome|u dvete terminalski zgradi na minhenskiot aerodrom, a na toa plato sekoga{ ima mnogu lu|e. "Se izvinuvam gospodine", me pra{a pristojno oble~eniot gospodin koj ima{e okolu 60 godini, "kolku ~ini ovoj avtomobil?" Se najdov vo nebrano, pa ja istresov cenata od rakav: "Pa... okolu 35.000 evra", odgovoriv. "Bo`e moj", pogledna kon neboto, "vo {to e problemot? Ova e Folksvagen (narodno vozilo). Zarem tie ne bi trebalo da pravat avtomobili za narodot?!" Se obidov da go ute{am i go pra{av dali mu se dopa|a voziloto. Se nasmea: "Prekrasen e, no mnogu e skap! Znaete", prodol`i raspolo`eniot za muabet Germanec, "jas sega otidov vo penzija i na kontoto imam samo 50.000 evra. Kako da kupam tolku skap avtomobil?" Mu velam: "Videte, ova e statusen simbol. Ima mnogu sofisticirana oprema, eve poglednete vnatre, celiot e presvle~en so ko`a"... "Da", me prekina, "seto toa e vo red, no ova bi trebalo da bide narodno vozilo, dostapno za site!", be{e uporen Germanecot. "Se soglasuvam", odgovoriv, "no vremiwata se menuvaat, sega i narodot podobro `ivee, ima pove}e pari, osobeno vo Bavarija koja e najbogata germanska dr`ava, zarem ne?" Po~uvstvuvav deka penzionerot ~udno me gleda i qubezno se pozdravi so mene posakuvaj}i mi sĂŠ najdobro. Za `al, nemav vreme da mu objasnam od kade doa|am i deka na{ite penzioneri ne znaat kako lekovi da kupat, a kamoli avtomobili, deka pove}eto nemaat nitu 50.000 denari na konto, ama aj da ne zabeguvam.

9 maj 2008

veno vozilo so koncepcija i dizajn koi pripa|aat vo srednata visoka klasa. Slobodno mo`e da se ka`e deka pasat CC e vistinska riznica na elektronski pomagala svojstveni

mot koj go odr`uva dvi`eweto na avtomobilot vo ramkite na liniite na patot, kako i ACC, sistem za odr`uvawe na rastojanieto vo odnos na ostanatite vozila {to se napred. Novata adaptibilna regulacija na podvozjeto gi obedinuva sportskite karakteristiki i komfor na vrvna limuzina koi formiraat sosema novo zna~ewe zaedno so adaptibilnata amortizacija. So ova ne se doteruva amortizacijata na trite dadeni modusi, tuku se prisposobuva i upravuva~ot. Pokraj ovie ostvaruvawa, pasat CC pru`a fascinantna lepeza inovativni detali nesvojstveni za Folksvagen. Tuka drebuliite ja poka`uvaat efektivnosta, kako prozorcite bez ramki koi go naso~uvaat vozduhot za pomal otpor i klimatizacijata na sedi{tata, ostvaruvawa dosega rezervirani samo za luksuzniot feton. Folksvagen ja zapo~na proda`bata vo Germanija, a naskoro se o~ekuva i vo Makedonija. Neoficijalno doznavame deka izvedbata so dvolitarski TDI od 140 ks bi ~inela okolu 30.000 evra do registracija. Pasat CC e pozicioniran vo premium segmentot na srednata klasa, vo ovoj slu~aj na sportski limuzini i kupea. Blagodarenie na svoite dimenzii,

Benzinskite motori gi pretstavuvaat 1,8-litarskiot TSI so 160 kowi, potoa dvolitarskiot FSI od 220 ks, a vrv na ponudata e 3,6-litarskiot V6 so mo}ni 300 ks koj ima pogon na site trkala! Dvolitarskite dizeli imaat 140 i 170 kowi!

za skapite avtomobili. Za sportskata dinamika na vozewe e zadol`en sistemot DDC koj mo`e da se namesti vo tri polo`bi, od normalna preku sportska do komforna. Na raspolagawe e siste-

beskompromisnata izvedba, kako i komforot i kvalitetot, ova vozilo ima dobri {ansi da gi sobori granicite na gornata sredna klasa. F

71


@ivot

Skopje kakvo {to ne go poznavate

Prvite akrobati i komi~ari Eden vid cirkuski pretstavi vo Skopje se izveduvale mnogu odamna, u{te vo antikata, potoa vo turskiot period, vo periodot me|u dvete svetski vojni, po Vtorata svetska vojna, sè do denes. No, ~esta da bide "prv" go imal cirkusot formiran vo 1950 g., lociran vo Gradskiot park, na prostorot na dene{nata Zoolo{ka gradina

V

o kulturnata istorija na Skopje e zabele`an eden kurioziteten podatok na koj se se}avaat postarite generacii. Na 1 maj 1950 g. formiran e prviot gradski cirkus. Spored dokumentite, ka`uvawata i istra`uva~ite na ovaa problematika, cirkusot bil zna~aen nastan za skopjani koi masovno go posetuvale. Bil sostaven od doma{ni i me|unarodni artisti: akrobati, dreseri, klovnovi, izveduva~i i pomo{en personal. Eden vid cirkuski pretstavi vo Skopje se izveduvale mnogu odamna, u{te vo antikata, potoa vo turskiot period, vo periodot me|u dvete svetski vojni, po Vtora-

ta svetska vojna, sè do denes. Gradskiot cirkus bil lociran vo Gradskiot park (na prostorot na dene{nata Zoolo{ka gradina) bidej}i e sozdaden od gradot i za gradot, za negovite `iteli. Negovata mestopolo`ba bila kon stariot vlez na Zoolo{ka koj postoe{e sè do pred zemjotresot, odnosno kon dene{nite baraki na Gradskoto sobranie. Istra`uva~ite i zapisite velat deka prv direktor na cirkusot bil Boris Atkov, a kako negovi osnova~i se spomnuvaat i ^ehot Ko~ka, Ivan Icmarev i Aleksandar [ulc. No, koga se ~ita i koga se slu{a za imiwata na artistite i umetnicite koi ja izveduvale programata, se otkriva edno vistinsko bogatstvo koe odu{evuva i denes. Ednostavno, takvo ne{to od toga{ do denes vo gradot ve}e ne e povtoreno i toj cirkus so pravo go ima statusot na svoevidna urbana skopska legenda. Vo cirkusot gostuvale i poznati akrobatski i cirkuski trupi od stranstvo, Germanija, [panija, ^ehoslova~ka. Boris Atkov bil i dreser na `ivotni. Gi koristel i lavovite od Zoolo{kata gradina. Negovite to~ki predizvikuvale voodu{evuvawe. Ivan Icmarev e na{iot slaven klovn "Kiki", dodeka ^ehot Ko~ka bil "Dodi". Aleksandar [ulc bil "Herkules" koj kinel sinxiri, vitkal `elezo, bil pregazuvan so kamion. Olga Ko~ka bila ma|ioni~arot. Na{ite

Pod Kaleto bile locirani prvite pomali cirkusi vo Skopje

72

9 maj 2008


PI{UVA: DANILO KOCEVSKI

Varietetski to~ki bile izveduvani i na Skopskiot plo{tad

"gradski mom~iwa" isto taka nastapuvale so golem uspeh - Ilija Ivanovski Il~o bil izvonredno talentiran i ve{t akrobat koj i den-denes ostanal vo se}avawe so svoite akrobatski to~ki {to gi izveduval so partnerkata Ru`ica. Nastapuvale i izvonredno atraktivnite `eni-gumi, Olgica, Nada, Beba... Se spomnuvaat i pove}e drugi legendi od ovoj cirkus, kako {to se: Ma~ki, [ubara, Mukica, Stenli i dr. LEGENDITE SÈ U[TE SE @IVI Nekoi od ovie skopski legendi i denes se `ivi, a nivnite prikazni i raska`uvawa se vozbudlivi. Se se}avaat deka vo cirkusot site `iveele kako edno semejstvo. Se proslavuvale rodendeni, praznici, a vo edna prilika se odr`ala duri i svadbena sve~enost. Po pretstavite ~esto se odelo vo Kermes na skara, na muabet. Vo onie nepovtorlivi letni, skopski ve~eri, koga mirisot na }ebap~iwata se {irel od "parkot pa sè do Kaleto, kako {to velat samite". Vo sredinata od fotografijata na koja se prika`ani artistite i site u~esnici i personalot od skopskiot cirkus, se izdeluva simpati~niot lik na deteto, me|u klovnovite, so neobi~na lenta preku gradite. Toj bil vistinski milenik na artistite, a ~estopati im "pomagal" bidej}i i negoviot tatko rabotel vo cirkusot. "Deteto", denes vozrasniot Du{ko Velkov, raska`uva bezbroj prikazni za cir-

9 maj 2008

kusot, onaka kako {to niz svojata detska vizura go gledal `ivotot. I denes umetnosta ne mu e strana, se zanimava so slikarstvo, blisko mu e sè {to e povrzano so umetnosta i umetni~kiot `ivot. Koga denes, {etaj}i so nego, mi raska`uva za toa vreme, se otvora eden ~udesen i vozbudliv svet na cirkuskoto `iveewe, no i ubavinite i atmosferata na toga{noto Skopje. Koga kako mladi novinari vo sedumdesettite godini zapo~navme da rabotime vo Radio-televizija Skopje, vo dnevnata redakcija rabote{e nikoj drug, tuku Ivan Icmarev - Kiki, slavniot artist od prviot skopski cirkus. Skromen i nenametliv, toj be{e i ostana urbana legenda, a podocna za nego be{e snimen i interesen televiziski film. Za `al, prviot skopski cirkus ne trae{e dolgo vreme, sè do po~etokot na pedesettite godini, no dlaboki se tragite {to gi ostavi na ovie prostori. Podocna re~isi i da nema{e cirkus koj gostuva{e vo Skopje, a da ne go posetuvame so vozbuda. Postarite se se}avaat deka vo 1923/24 g., vo gradot gostuvale cirkusi na prostorot me|u dene{niot Dom na ARM, Feudalnata kula i Sobranieto. Na dene{nata ulica Makedonija gostuvale poznati akrobati, a onie pred vojnata nastapuvale i na plo{tadot. Toa bile prvite vozbudlivi sredbi so "neskr{livite lu|e od viso~inite", no i so lavovite i tigrite.

STRAST KON CIRKUSOT Strasta da se prisustvuva na cirkuskite pretstavi be{e tolku golema, {to i dendenes se se}avame na nivnite lokacii vo gradot. Pred zemjotresot, svoite {atori gostuva~kite cirkusi gi raspostilaa na poljankata pokraj rekata Vardar, pod Kaleto, na mestoto kade {to denes se nao|aat barakite na Komunalec. Tuka, na toj prostor, pred i po pretstavite se {etaa egzoti~ni artisti - xuxiwa, a bea locirani i kafezite so `ivotni. Mladite generacii od pred zemjotresot najmnogu se se}avaat na gostuvawata na ovie cirkusi. Podocna, posle zemjotresot, cirkusite Adria ili Medrano se lociraa vo Gradskiot park, vo blizina na Ezerceto. Nekoi gostuvaa na prazniot prostor nasproti dene{nata lokacija na bibliotekata Drugar~e vo Karpo{, potoa na ledinata vo blizinata na bazenot Karpo{ i dene{niot hotel Aleksandar Palas. Nekoi se lociraa vo naselbata Aerodrom, ili nasproti Kompleksot na bankite vo Novo Maalo. Denovite na toa mesto "zjae" ogromna dupka, se izveduvaat grade`nite raboti za nov trgovski centar. Postojat mnogu kurioziteti svrzani so gostuvawata na cirkusite vo Skopje, a edniot od niv sekako e onoj koga cirkuskiot {ator vo Gradskiot park be{e iznajmen od organizatorite na bokserskata manifestacija Zlaten gong. Vo {atorot se odr`aa borbite na ovaa presti`na sportska manifestacija. F

73


I OTPADOT E UBAV

SO GLEN NORIS

D

eka sè mo`e da izgleda ubavo i privle~no, no se razbira so pomo{ na fantazijata i tehnologijata, doka`uva Glen Noris, Amerikanec od Wu Hemp{ir. Vo format na panoramska fotografija, so ribino oko i {irokoagolni objektivi, Noris poka`uva kako i stariot selski otpad na avtomobili mo`e da bide privle~en za o~ite. Re~isi ja podgreva `elbata da se bide na ova mesto i... da se u`iva. Na pra{aweto na eden od mnogubrojnite qubiteli na fotografiite na Noris, kako uspeva da go "zapali neboto" i da gi usoglasi kolorite i kontrastite, Noris veli: "Koristam HDR programa-fotomatiks, no veruvajte deka fotografiite sekoga{ se poubavi koga se gledaat otpe~ateni otkolku vo digitalna forma". F

Vikend


na buni{te


@ivot

Ogledalo na VIP

Ako ne razbravte eve sea i po[iroko: zna~i, majtap~iive na Forum praat zaedni~ka

izlo`ba Mala Stanica vo

na 13-14-15 i td. MAJ teku[tava godina.

ako miluvate, bujrum, 13 maj vo 20:30

krv, pot i pari dadoa:

i...


sli~ki od na{iot dvor

Liljana Popovska: E, pa kolega Trajanov...navistina nema smisla... pa, prvo preku red go pu{tivte kolegata Yingo... pa po nego, kolegata Stoimenov... okapavme od ~ekawe...

a. jankovi}

Pavle Trajanov: Me prla`aa kole{ke Popovska... rekoa deka se za davawe.... pa pomisliv za davawe krv se i sli~ni raboti... ama tie vedna{ se piknaa kaj doktorot


@ivot

Finesa

PI{UVA: MILAN AXIEVSKI

Metalno doba

N

a Nikola i na Petre `ivotot po~na da im stanuva zdodeven, ne poradi zavr{uvaweto na osmata, ili po~etokot na devettata decenija, tuku poradi iscrpuvaweto na temite okolu koi sekojdnevno, pred ru~ekot ili rastegnatoto vreme do ve~erata, razgovorite stanuvaa raspravii, a podocna poprimaa dimenzii na traktati. Gi pletea, kako tanteli, periodite na site nivni ludosti od mladosta po koi `alat vo starosta. Ne mo`ea ve}e da se ka~uvaat po patekite na bliskata planina, kako {to go pravea toa koga bea deca, naivni i iskreni (silni). Koga bea mom~iwa, se ka~uvaa ugore samo za da gledaat pred sebe vo stegnatite gaziwa vo farmerkite od Farmerika, ili koga {etaa niz livadite so meka proletna treva, dr`ej}i ja za raka prvata qubov. Sega e vreme za racete zad grb, za bastum~eto {to im dava potpora na zaslabnatite kolkovi, za skuseniot i zabaven ~ekor kon neopredelenata sodr`ina na konkretniot den po kejot na rekata vo koja, koga se bude{e istok i zapad, tie skokaa vo nea kako lasta ili kako |ule. "Ubavo e ova treto doba, koga sme u{te na noga, koga umot ne e celosno pomaten, koga rakata i nogata se koordiniraat bez gubewe na koordinatite", re~e Nikola, a Petre, vo negov stil, prodol`i opozitno: "Ne e ova treto doba taka ubavo za da dobie epitet deka e zlatno. Podobro }e bide da go krstime kako metalno doba!" "Ajde, objasni vrz osnova na {to go tvrdi{ toa, ti ve~en opozicioner, deka metalot e poto~en termin od zlatoto?", insistira{e Nikola. "Pogledni se sebe, a potoa pogledni vo mene. Na mojava, ama i na tvojata glava, nema yift boja, tuku srebro ili platina, pobogato zvu~i. Neli se toa metali!? Ajde sega zini da vidam kolku metal ima{ vo ustata od protezite. Vidi kaj mene!", zina Petre, a potoa prodol`i: "Vo ramenicite, laktovite, kolkovite, kolenicite neli gi ~uvstvuvame metalnite {ilci {to ni go zabavuvaat ~ekorot. Zarem ne e toa metalno ~uvstvo? Neli nozete gi ~uvstvuvame kako da se od olovo, a prstite kruti kako da se `elezni! Ete, zatoa, mislam deka e poto~en terminot metalno, otkolku zlat-

78

no doba!", zavr{i toj, po malku triumfalno. Nikola zamol~a, no ne za dolgo: "Ajde, pesimist eden, daj malku odlepi od tvojot opozicionerski stav. Pa, ne e sè te{ko, tmurno i metalno! Eve, da ti ka`am: neli vo sebe i natamu ja ~uvame mladosta. Go sakame istoto ona {to go sakavme koga bevme mladi - isti jadewa, isti pesni, isti knigi, isti lu|e, isti obi~ai... "Da, taka e, no so mala razlika. To~no pomnam {to bilo pred 50 i pove}e godini, a ne mo`am da se setam {to ru~av v~era. Vnukata mi dade nekoi kapsuli za da ne zaboravam tolku, no zaboraviv kade sum gi stavil za da se napijam ponekoja, nekoga{", prezede Petre. Vo dijalogot kako da plamna optimizmot. Nikola se pofali deka pro~ital vo nekoja antropolo{ko-demografska

statistika oti toj i negoviot drugar, kako 80-godi{nici, imaat daleku pogolemi {ansi da do`iveat i 90, otkolku nekoj {to sega ima 15 ili 20 godini, zatoa {to tie dvajca uspe{no gi prebrodile site prepreki od bolesti, zemjotresi, poplavi, avionski pa|awa, avtomobilski karamboli, vojni... a mladoto mom~e kojznae dali }e izvle~e `iva glava od tie nastani, kako {to tie izvlekle. "Imam prakti~en predlog: od deneska ve}e nema da gi ~itame zadnite stranici od vesnikot kade {to se naslikani maturantite!", izvika toj, po malku duri triumfalno. Negoviot opozicioner svetna so ne~ija mudra misla i stavi to~ka na i: "^ovekot e mlad onolku kolku {to mu se mladi nade`ite, a star onolku kolku {to mu e star o~ajot vo nego". F

9 maj 2008



FORUM 137