Issuu on Google+


2

podarokot od bahus

-vino-


podarokot od bahus -vino-

Izdava: Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija Za izdava~ot: Vladimir Mil~in, izvr{en direktor Avtor: Makedonski centar za evropsko obrazovanie Lektura: Abakus Likovno-grafi~ko oblikuvawe: Brigada dizajn Pe~at: Bato i Divajn Tira`: 2000 primeroci


Sodr`ina 1. Vrvni vina so isklu~itelen kvalitet 2. Celi i instrumenti na politikata 2.1.1. Politika na kvalitet 2.1.2. Politika za etiketirawe 2.1.3 Politika za pomalku konkurentnite 2.1.4. Politika za konkurentnite 2.1.5. Fondovi za finansiska poddr{ka 2.1.6. Politika za za{tita na `ivotnata sredina 2.2. Vinski regioni 2.3. Vinarski proizvodi 2.4. Pravila na igra 3. Tradicionalni sorti i sovremena tehnologija – recept za uspeh 4. Instrumenti za poddr{ka na proizvoditelite 4.1. LIDER+ 4.2. @IVOT+ 4.3. IPARD VOVED OPIS NA PROBLEMOT TEHNI^KO RE[ENIE

5 9 9 12 12 12 12 13 13 16 17 25 31 32 32 35 35 35 36


REZULTATI I POSTIGNATO VLIJANIE 38 LIDER+ (DOBRI PRAKTIKI) 39 KRATKA ISTORIJA NA PILOTPROGRAMATA 39 GLAVNI AKTIVNOSTI NA PROEKTOT 40 REZULTATI OD PROEKTOT 41 NAU^ENI LEKCII I NOVI VREDNOSTI 42 OBLAST NA PRISTAP 42 OBRATEN (BOTTOM-UP) PRISTAP 43 INOVACIJA 43 INTEGRIRAN PRIOD 43 VMRE@UVAWE I OBLAST NA SORABOTKA 44 LOKALNO FINANSIRAWE I MENAXMENT 44 PRENOSLIVOST 44 ODR@LIVOST 44 6. Edna uspe{na makedonska prikazna 45 7. Контакти 49


1

Vrvni vina so isklu^itelen

kvalitet “The wine cup is the little silver well, where truth, if truth there be, doth dwell” William Shakespeare

Evropskata unija e svetski lider koga stanuva zbor za proizvodstvoto, konsumacijata, izvozot i uvozot na vino. Stanuva zbor za proizvodstvo koe predni~i pred drugite, pred sè od aspekt na negoviot kvalitet. Se proizveduvaat vrvni vina so isklu~itelen kvalitet, priznaen vo celiot svet, pri {to se primenuvaat enolo{ki praktiki koi so vekovi nanazad postojano se usovr{uvaat. Zgora na sè, nasadite so vinova loza ja zbogatuvaat i predelskata raznovidnost i pridonesuvaat za prof­i­ tabilno koristewe na zemji{teto, kako i za za{tita na `ivotnata sredina, blagodarenie na primenata na eko-praktikite.


6

Sektorot vino e prioritetna ekonomska aktivnost vo Evropskata unija, osobeno vo odnos na vrabotuvaweto i prihodite od izvozot. So pove}­e od 1,5 milion vinarski vizbi, koi obrabotuvaat 3,4 milioni hektari ili 2% od zemjodelskoto zemji{te na EU, odnosno na 25 dr`avi-~lenki, proizvodstvoto na vino vo 2004 opfa}a{e 5,4% od vkupnoto zemjodelsko proizvodstvo. Vinskoto proizvodstvo pretstavuva pribli`no 10% od vrednosta na zemjodelskoto proizvodstvo vo Francija, Italija, Avstrija, Portugalija, Luksemburg i vo Slovenija, i ne{to pomalku vo [panija. 21 dr`ava-~lenka na Unijata proizveduvaat vino, a godi{noto proizvodstvo iznesuva pribli`no 184.000.000 hektolitri. Ova pretstavuva pribli`no 70% od vkupnoto proizvodstvo na vino vo svetot. 55% od ova proizvodstvo se ko-

risti kako trpezno vino, 4% za proizvodstvo na vinski destilati, kako Armawak i Kowak, a drugi­ te 41% pretstavuvaat vino odgledano i proizvedeno vo posebno odredeni vinski regioni. Vo minatoto, merkite na zaedni~kata zemjodelska politika dovedoa do sozdavawe na t.n. „ezera od vino” koi bea promeneti so reformite na politikata vo 1975/76. Toga{ zapo~na poddr{kata za napu{tawe na proizvodstvoto. Vakvata politika dovede do namaluvawe na povr{inite pod lozovi nasadi – od 4,5 milioni hektari vo 1976 na 3,2 milioni hektari vo 2005 godina. Trendot na namaluvawe na proizvodstvoto na vino prodol`i sè do 2000 godina, koga preovlada so vekovi dolgata tradicija na odgleduvawe vinova loza i proizvodstvo na vino i proizvodstvoto na vino vo EU po~na povtorno postapno da raste.


Vino

Површини под винова лоза во др`авите-членки во 2008год. Vkupno pod vinova loza

Vkupno za vino

Vkupno za trpezno grozje

Vkupno za suvo grozje

vo 1000 hektari

7

Izvor: EUROSTAT POCKETBOOK, Agricultire statistics Main results -2007- 08


Vrvni vina so isklu~itelen kvalitet

Vo periodot od 2001 do 2006 godina, vo 25 dr`avi~lenki na EU proizvodstvoto na vino zabele`a porast od 166 na 196 milioni hektolitri. Vo 2006 godina udelot na vino odgledano i proizvedeno vo posebno odredeni vinski regioni vo vkupnoto proizvodstvo se izedna~i so udelot na regularnite trpezni vina, a denes ve}e i go nadmina. Vo odnos na konsumiraweto vino, vo sedumdesettite i vo osumdesettite godini, naporedno so padot na odgleduvaweto na vinovata loza i proizvodstvoto na vino, be{e zabele`an i pad vo konsumacijata, a denes istata sè pove}e raste. Denes konsumacijata na kvalitetno vino, odgledano i proizvedeno vo posebno odredeni vinski regioni, ja nadminuva konsumacijata na drugite trpezni vina. 8

Iako vo poslednata dekada se zabele`uva porast na koli~estvata uvezeno vino {to doa|a od „noviot svet”, sepak vo svetski ramki Evropskata unija i natamu ostanuva najgolem neto-izvoznik na kvalitetno trpezno vino. Republika Makedonija e del od zaedni~kata evropska tradicija na odgleduvawe vinova loza i proizvodstvo na vino. Povolnite klimatski uslovi i mnogute son~evi denovi vo tekot na godinata pretstavuvaat solidna osnova za razvoj na sektorot, a od tradicionalnite i avtohtoni vinski grozja, kako vranecot i stanu{inata, so primena na sovremeni enolo{ki praktiki i metodi na proizvodstvo mo`at da bidat proizvedeni vrvni vina so specifi~en vkus, miris, boja i ja~ina, tokmu spored vkusot na evropskiot potro{uva~.

Алокациjа на насадите со винова лоза во др`авите-членки во 2008год. Vkupno za vino 95%

Vkupno za суво grozje 1%

Vkupno za trpezno grozje 4%

Дистрибуциjа на насадите со винова лоза по др`ави-членки во 2008год. Други 13% Романиjа 5%

Шпаниjа 32%

Португалиjа 6%

Италиjа 21%

Франциjа 23%

Izvor: EUROSTAT POCKETBOOK, Agricultire statistics Main results -2007- 08


2

Celi i instrumenti

n a p o l i t i k ata Evropskata unija go proizveduva najkvalitetnoto vino vo svetot i raspolaga so potrebniot potencijal i natamu da go razviva ovoj sektor na odr`liv na~in. Zaedni~kata politika za sektorot vino ima za cel: za{tita na potro{uva~ite, preku za{tita na kvalitetot, potekloto i primena na tradicionalni enolo{ki praktiki, i za{tita na potro{uva~ite, preku pravilno informirawe za vinoto {to go konsumiraat; poddr{ka na pomalku konkurentnite proizvoditeli, so cel da mo`at da go pronajdat svoeto mesto pod sonceto, i poddr{ka na konkurentnite proizvoditeli za da gi realiziraat svoite ambicii;

obezbeduvawe instrumenti za poddr{ka i zajaknuvawe na sektorot i za{tita na evropskite predeli, preku primena na eko-praktiki vo odgleduvaweto na vinovata loza.

2.1.1. Politika na kvalitet Kvalitetot, potekloto i bezbednosta na proizvodite se osobeno va`ni za evropskite potro{uva~i. Tie sakaat da konsumiraat vina proizvedeni spored tradicionalnite enolo{ki praktiki, kaj koi sovremenite tehnolo{ki dostignuvawa se koristat za podo-


Celi i instrumenti na politikata

bruvawe na kvalitetot, a potekloto e jasno ozna~eno, i pritoa postoi sistem za sledewe {to ja onevozmo`uva sekoja izmama. Politikata vo sektorot vino se povrzuva so gene­ralnata politika za kvalitet na hranata i so utvrdenite za{titeni geografski indikatori i za{titeni oznaki za potekloto. Ottuka, vo Unijata }e se proizveduvaat vina so za{titen geografski indikator i vina so za{titeni oznaki za potekloto, odnosno kvalitetno vino i vino so oznaka za potekloto.

10

Evropskata unija predviduva sistem za kontrola i sledewe na potekloto, zaradi upravuvawe so kvalitetot na vinoto, a ima vovedeno i zabrana za premnogu silno presuvawe na zrnata grozje pri proizvodstvoto na vino. Evropskite vinarii pri proizvodstvoto na vino mo`at da koristat samo vinsko grozje proizvedeno vo Unijata i ne mo`at da pravat kupa`a na vinata od EU so uvezeni vina. Vo odnos na enolo{kite praktiki, pri proizvodstvoto na vino za izvoz mo`at da gi primenuvaat me|unarodno prifatenite enolo{ki praktiki, me|utoa za vinoto nameneto za proda`ba na evropskiot pazar gi primenuvaat samo onie praktiki {to se prifateni vo Unijata i odobreni od Sovetot na ministrite. Vo nasoka na upravuvawe so kvalitetot se regulira i upotrebata na {e}er za zbogatuvawe na vinoto, a osobeno na procentot na alkohol vo nego. Za zbogatuvawe na vinoto, vo zamena za {e}er }e se koristi {ira, a nejzinoto koristewe }e se ograni~i na najmnogu 2% od sodr`inata na vinoto, i toa samo kaj odredeni vina, dodeka kaj drugi maksimumot e 1%.

2.1.2. Politika za etiketirawe Vo Evropskata unija se proizveduvaat nekoi od najkvalitetnite vina vo svetot. Odgleduvani vo pove}e od polovinata od 27-te dr`avi-~lenki, vinata od Evropskata unija poteknuvaat od vinskite regioni na visokokvalitetno vino, kako bordo, kjanti, rioha, franken, douro, toka`, ili od drugi vinski regioni na Unijata. Proizvodstvoto na vino vo Evropskata unija, isto taka, varira – i koga stanuva zbor za vkusovite i koga se raboti za cenata. Vo su{tina, izborot {to im stoi na raspolagawe na gra|anite na EU e tolku golem {to samo nekoi od potro{uva~ite se dovolno zapoznaeni so kvalitetot na proizvodot. Vo takvi uslovi, gra|anite o~ekuvaat od etiketite da se informiraat za kvalitetot na vinoto. Evropskata unija predviduva site vidovi vino da se etiketiraat vo soglasnost so istite osnovni pravila. Pritoa, etiketata go identifikuva vidot na vinoto, sortata na vinovata loza, kako i godinata na berba, a gi sledi i pravilata za oznakite za geografskoto poteklo. Etiketata }e bide poednostavena i }e sodr`i dva tipa elementi: a) Zadol`itelni elementi: ƒƒ Dr`avata od koja{to poteknuva ƒƒ Geografski indikatori ƒƒ Polna~, izvoznik ili uvoznik ƒƒ Seriski broj na proizvodot ƒƒ Sodr`ina na alkohol ƒƒ Koli~estvo ƒƒ Sodr`ina na sulfiti


Vino

b) Nezadol`itelni elementi: ƒƒ Tip na proizvodot ƒƒ Sorta grozje ƒƒ Godina na berba ƒƒ Proizvoditel ƒƒ Drugo (tradicionalni oznaki i imiwa, nagradi itn.)

Винski region Oznaka za geografsko poteklo 11

Dr`ava na poteklo Ime na vinoto

Винариjа Sodr`ina na alkohol Koli~estvo Dol`ina na zreewe Godina na berba


2.1.3. Politika za pomalku konkurentnite

12

Mnogu proizvoditeli se ili }e stanat konkurentni na svetskite pazari koristej}­i gi instrumentite na zaedni~kata politika. Sepak, ima mnogu takvi koi se nau~eni da imaat poddr{ka od EU vo otkupot i vo uni{tuvaweto na nivnoto vino so nizok kvalitet. Vo uslovi na ekonomska kriza prodol`uvaweto na vakvata poddr{ka e od osobena va`nost. Pomalku konkurentnite proizvoditeli }e mo`at da gi iskopa~at svoite lojza i da nasadat onakva kultura za kakva {to }e se odlu~at. Imaj}i gi predvid potrebite za za{tita na `ivotnata sredina, odlukata dali }e gi iskopa~at lozjata, onamu kade {to takvata postapka e krajno ~ustvitelna, ne sekoga{ i ne celosno }e im bide prepu{tena na proizvoditelite. Za ostvaruvaweto na ovaa cel, vo Unijata postoi vremen sistem (2008–2013) za finansiska pomo{ za vinarite koi }e se otka`at od svoite vinovi nasadi, a e predvideno i zadr`uvawe na ograni~uvawata za slobodno sadewe vinova loza do 2013 godina, za da se spre~i zloupotrebata na sistemot na finansiska pomo{. Kone~no, dr`avite-~lenki imaat mo`nost da go ograni~at kopa~eweto na nasadite so vinova loza vo pla-

ninskite podra~ja i vo specifi~nite predeli, so cel da se spre~i negativnoto vlijanie vrz `ivotnata sredina.

2.1.4. Politika za konkurentnite Uspe{nite vinarii se soo~uvaat so nevozmo`nosta da gi zgolemat svoite nasadi so vinova loza, so {to }e pridonesat za ekonomskiot razvoj. Od 1 januari 2014 evropskite vinarii }e mo`at slobodno da zasaduvaat vinova loza, za da im se ovozmo`i da imaat ednakvi uslovi kako i nivnite konkurenti. Tie, sepak, }e mora da gi sledat ograni~uvawata za vinskite regioni i proizvodnite uslovi {to va`at za regionite za koi va`at oznakite za geografskoto poteklo. So ogled na faktot deka Evropskata unija ve}­e nema da go otkupuva vi{okot vino, od proizvoditelite }e se o~ekuva da bidat pretpazlivi i pri planiraweto na proizvodstvoto da gi imaat predvid pazarnite sili.

2.1.5. Fondovi za finansiska poddr{ka Unijata ima predvideno programi za poddr{ka na ruralniot razvoj, preku koi se obezbeduva modernizacija na sektorot vino. So programite za poddr{ka se predviduva pomo{ za


Vino

mladite farmeri pri otpo~nuvawe so delovna aktivnost, merki za namaluvawe na {tetnoto dejstvo vrz `ivotnata sredina i merki za za~uvuvawe na predelot, poddr{ka pri reinvestirawe, pomo{ pri obrabotkata i pazarna poddr{ka, kako i poddr{ka za rano penzionirawe na postarite proizvoditeli. Merkite {to gi prezemaat dr`avite-~lenki vo sektorot vino se poddr`ani od strana na Evropskata unija. Unijata predviduva sozdavawe Fond za poddr{ka na proizvodstvoto. Me|u merkite {to se poddr`uvaat preku Fondot posebno vnimanie }e im se posveti na onie koi go pottiknuvaat ruralniot razvoj, a se odnesuvaat na primenata na eko-praktikite vo proizvodstvoto i na ranoto penzionirawe na farmerite. Poddr{kata preku Fondot }e se obezbeduva na godi{no nivo, vo soglasnost so objektivnite kriteriumi utvrdeni na nivo na Unijata.

2.1.6. Politika za za{tita na `ivotnata sredina Evropskite vina, voobi~aeno, se povrzuvaat so prekrasnite predeli vo koi se odgleduva vinovata loza. Nasadite so vinova loza ve}e podolgo vreme gi oblikuvale predelite vo koi se nao|aat i tokmu tie se ona po {to ovie predeli se posebni i prepoznatlivi. Za~uvuvaweto na vakvite predelski tipovi e osobeno zna~ajno. Balansiraweto me|u {tetnoto dejstvo od odgleduvaweto na vinovata loza i {tetite od kopa~eweto na istata e vo sredi{teto na politikata. Poradi toa, vinskite regioni se vklu~eni vo {emite za uslovuvawe na finansiskata

pomo{ {to se primenuvaat na drugite zemjodelski proizvodi, so po~ituvawe na minimalnite ekolo{ki standardi, a postojat i strogi ekolo{ki pravila za kopa~eweto na vinovata loza i mo`nost dr`avite-~lenki da go ograni~at istoto. Kone~no, kako odgovor na ograni~uvawata i zabranite, se predviduva mo`nosta da se obezbedi finansiska pomo{ za zadr`uvawe na nasadite vo regionite koi ja smetaat vinovata loza i nasadite od vinova loza za za{titeni predeli i za kulturno nasledstvo.

2.2. Vinski regioni Regulativata na Sovetot (EZ) br. 479/2008 za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino predviduva odreduvawe na vinskite regioni vo tri kategorii: A, B i V. Organizacijata i podelbata na vinskite regioni slu`i kako alatka na politikata vo sektorot, a celta e regulirawe na odredeni aspekti od proizvodstvoto na vino. Vinskite regioni se utvrduvaat vo soglasnost so kriteriumite, kako {to se: klimatskite uslovi ili zreeweto na grozjeto, odnosno sozreanosta na grozjeto, kako i vremeto ili periodot na berba i praktikite vo proizvodstvoto. Spored ovie kriteriumi, vinskite regioni se grupiraat na sledniov na~in: ƒƒ Kategorija A (najstudenata) vo koja vleguvaat: Germanija, osven oblasta Baden; Luksemburg; Belgija; Obedinetoto Kralstvo; oblasta ^ehi od ^e{kata Republika i dr`avite-~lenki od severot, kade {to komercijalnoto proizvodstvoto na vino e krajno marginalizirano;

13


Celi i instrumenti na politikata

ƒƒ Kategorija B (umerena) vo koja vleguvaat: oblasta Baden vo Germanija; Avstrija; francuskite oblasti Alzas, [ampaw, @ura, Loara, Loren i Savoja, kako i delovi od ^e{kata Republika, Slova~ka, Slovenija i od Romanija; ƒƒ Kategorija V (naj`e{ka) koja ponatamu se deli na: ƒƒ Kategorija V1, vo koja vleguvaat: francuskite oblasti Bordo, Burgundija, Provansa, Rona i Jugozapadnata oblast; nekoi

predeli vo Italija; nekoi predeli vo severna [panija; pogolemiot del od Portugalija; Ungarija i nekoi delovi od Slova~ka i od Romanija; ƒƒ Kategorija V2, vo koja vleguvaat: oblasta Langedok-Rusijon vo Francija; pogolemiot del od severna i centralna Italija; pogolemiot del od severna [panija, kako i delovi od Slovenija, Bugarija i od Romanija; ƒƒ Kategorija V3a, vo koja vleguvaat delovi od Grcija, Kipar i od Bugarija;

VINSKI REGIONI VO EU 14

A B V1

V2 V3a V3b


Vino

ƒƒ Kategorija V3b, vo koja vleguvaat mali delovi od mediteranskiot breg na Francija i Korzika; ju`na Italija i [panija; delovi od Portugalija; pogolemiot del od Grcija; delovi od Kipar i cela Malta. Primeneti na Republika Makedonija kriteriumite, kako {to se: klimatskite uslovi ili zreeweto na grozjeto, odnosno sozreanosta na grozjeto, kako i vremeto ili periodot na berba i praktikite vo proizvodstvoto, zna~at deka vinskite regioni i vinogorjata od dr`avava vo momentot na pristapuvaweto vo Evropskata unija }e bidat rasporedeni vo kategorijata V3, a najverojatno vo potkategorijata V3a. Od druga strana, Pravilnikot za utvrduvawe na geografskite oblasti zasadeni so vinova loza, zaradi za{tita na geografskoto poteklo na vinoto vo Republika Makedonija, utvrduva deka geografskata oblast na poteklo na regionalno vino e reon. Vo Republika Makedonija celata teritorija na dr`avata e eden vinski reon, a vo ramkite na istiot postojat ili se prepoznavaat pove}e vinogorja. Vo soglasnost so ovoj pravilnik, se razlikuvaat geografski oblasti za proizvodstvo na vrvni vina, koi go dobivaat svoeto ime spored imeto na lokalitetot ili specifi~nata lozarska edinica. Za poednostavno prepoznavawe na regionite, vinogorjata mo`at da se grupiraat i da se utvrdat tri vinski regioni. Povardarskiot vinski region se protega po dol`inata na Vardarskata dolina i me|u visokite planinski masivi {to se izdigaat na istok i na zapad od dolinata. Nadmorskata viso~ina na ovoj region varira od 50 do 500 metri nad nivoto na moreto, a se odli-

kuva so mediteranska do kontinentalna klima. Vo prosek, ovoj region ima 124 dena vo tekot na letoto koga temperaturata e nad 25 Celziusovi stepeni, a maksimalnata temperatura e povisoka od 40 Celziusovi stepeni. Prose~nite vrne`i vo ovoj region se 460 litri na kvadraten metar. Vo ovoj region se proizveduvaat duri 80% od grozjeto, odnosno 85% od vinoto. Regionot gi opfa}a: Skopskoto, Vele{koto, Tikve{koto, Gevgelisko-Valandovskoto, Stru­­ mi~ko-Radovi{koto, Ov~epolskoto i Ko­~a­ n­sko-Vini~koto vinogorje. P~iwsko-Osogovskiot vinski region se protega od rekata P~iwa, na zapad, do Osogovskite Planini na istok, a lozovite nasadi glavno se protegaat na nadmorska viso~ina pome|u 440 i 850 metri nad nivoto na moreto. Klimata vo regionot e umereno kontinentalna, so silni naleti na severni vetrovi, odnosno posve`a i postudena od klimata vo drugite vinski regioni. Vo prosek, ima 110 dena vo tekot na letoto so temperatura nad 25 Celziusovi stepeni, a najvisokata temperatura nadminuva 40 Celziusovi stepeni. Prose~noto koli~estvo vrne`i e 550 litri na kvadraten metar. Na ovoj region mu pripa|aat Kumanovskoto, Kratovskoto i Pijane~koto vinogorje, so pribli`no 4% od vkupnoto proizvodstvo na vino vo Republika Makedonija. Pelagonisko-Polo{kiot vinski region se protega vo zapadniot del na Republika Makedonija – od Bitola i Resen, na jug, do Tetovo na sever. Lozovite nasadi vo ovoj region se protegaat na sredna nadmorska viso~ina pome|u 600 i 680 metri nad nivoto na moreto. Vo prosek, ima 87 dena vo tekot na letoto so temperatura nad 25 Celziusovi stepeni, a najvisokata nadminuva 40 Celziusovi stepeni. Vo ovoj region, voedno,

15


ima i najgolemo koli~estvo vrne`i – 700 litri na kvadraten metar. So pribli`no 11% od vku­p­­noto proizvodstvo na vino, vo ovoj region spa|aat Bitolskoto, Prespanskoto, Ohridskoto, Ki~evskoto, Prilepskoto i Tetovskoto vinogorje.

2.3. Vinarski proizvodi Vo sektorot se prepoznavaat slednive kategorii vinarski proizvodi: ƒƒ Vino (Wine) ƒƒ Mlado vino sé u{te vo fermentacija (New wine still in fermentation) ƒƒ Likersko vino (Liqueur wine) 16

ƒƒ Penlivo vino (Sparkling wine) ƒƒ Gazirano penlivo vino (Aerated sparkling wine) ƒƒ Polupenlivo vino (Semi-sparkling wine) ƒƒ Gazirano polupenlivo vino (Aerated semisparkling wine) ƒƒ [ira (Grape must) ƒƒ [ira vo fermentacija (Grape must in fermentation) ƒƒ [ira vo fermentacija dobiena od suvo grozje (Grape must in fermentation extracted from raisined grapes) ƒƒ Koncentrirana {ira (Concentrated grape must)


Vino

ƒƒ Pre~istena koncentrirana {ira (Rectified concentrated grape must) ƒƒ Vino od prezreano grozje (Wine of overripe grapes) ƒƒ Vinski ocet (Wine vinegar)

2.4. Pravila na igra Osnovniot mehanizam na zaedni~kata zemjodelska politika na Evropskata unija e osnovaweto na zaedni~kite pazarni organizacii. Poednostavnoto regulirawe na sektorot, organizacijata na proizvodstvoto i proda`bata na proizvodite, realizacijata na programite za poddr{ka na proizvodstvoto i kontrolata na istata se pri~inite poradi koi se osnova zaedni~kata pazarna organizacija. Pazarnata organizacija za vino e osnovniot mehanizam preku koj se sproveduva politikata vo ovoj sektor, a osnovniot praven akt so koj se regulira nejzinoto osnovawe i rabota e Regulativata za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino. Aktot gi regulira slednive aktivnosti vo sektorot: vostanovuvaweto i implementacijata na programite za finansiska poddr{ka, pravilata za trgovija so treti dr`avi, kontrolata i sledeweto na proizveduva~kiot potencijal, vkupnata kontrola na sektorot, pravilata za enolo{kite praktiki, definiciite za kategoriite vinova loza, pravilata za za{titenite oznaki na potekloto, geografskite indikatori, tradicionalnite termini, registrite i dostapnosta na podatocite od istite i sl.

Osnovna regulativa - Regulativa na Sovetot (EZ) br. 479/2008 od 29 april 2008 za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino, za izmena i dopolnuvawe na regulativite (EZ) br. 1493/1999, (EZ) br. 1782/2003, (EZ) br. 1290/2005, (EZ) br. 3/2008 i za ukinuvawe na regulativite (EEZ) br. 2392/86 i (EZ) br. 1493/1999, so prva objava vo Slu`beniot vesnik na Evropskata unija L148 od 6 juni 2008 godina.

Regulativi za implementacija - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 702/2009 od 3 avgust 2009 za izmena i dopolnuvawe na Regulativata (EZ) br. 555/2008 koja gi propi{uva pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 479/2008 za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino i programite za poddr{ka, trgovijata so treti dr`avi, proizveduva~kiot potencijal i kontrolata na sektorot vino, objavena vo Slu`beniot vesnik na Evropskata unija L 202 od 4 avgust 2009 godina; - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 607/2009 od 14 juli 2009 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 479/2008 za za{titenite oznaki na potekloto i geografskite indikatori, tradicionalnite termini, ozna~uvaweto i pretstavuvaweto na odredeni proizvodi vo sektorot vino;

17


Celi i instrumenti na politikata

- Regulativa na Komisijata (EZ) br. 606/2009 od 10 juli 2009 so koja se propi{uvaat odredeni pravila za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 479/2008 za kategoriite proizvodi od vinova loza, enolo{kite praktiki i drugite aplikabilni ograni~uvawa;

18

- Regulativa na Komisijata (EZ) br. 436/2009 od 26 maj 2009 so koja se propi{uvaat odredeni pravila za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 479/2008 za registarot na lozovi nasadi, zadol`itelnite deklaracii i pribiraweto informacii za sledewe na pazarot na vino, pridru`nite dokumenti kon pratkite so vino i drugi proizvodi od sektorot i dostapnosta na istite; - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 42/2009 od 20 januari 2009 za izmena i dopolnuvawe na Regulativata (EZ) br. 555/2008 so koja se propi{uvaat odredeni pravila za implementacija na Regulativata (EZ) br. 479/2008 za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino i programite za poddr{ka, trgovijata so treti dr`avi, proizveduva~kiot potencijal i kontrolata na sektorot vino, i - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 555/2008 od 27 juni 2008 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 479/2008 za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino i programite za poddr{ka, trgovijatata so treti dr`avi, proizveduva~kiot potencijal i kontrolata na sektorot vino.

Proizveduva~ki potencijal - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 1227/2000 od 31 maj 2000 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 1493/1999 za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino, za proizveduva~kiot potencijal i kontrolata na sektorot vino.


Vino

Pazarni mehanizmi - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 1623/2000 od 25 juli 2000 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 1493/1999 za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino, so koja se proglasuva Kodeksot za enolo{kite praktiki i proceduri na Zaednicata, i

- Regulativa na Komisijata (EZ) br. 1282/2001 od 28 juni 2001 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 1493/1999 za pribiraweto informacii za identifikacija na vinata i drugite proizvodi od sektorot i za monitoring na pazarot so vino i izmenuvawe na Regulativata na Komisijata (EZ) br. 1623/2000.

Enolo{ki praktiki - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 1622/2000 od 24 juli 2000 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 1493/1999 za Zaedni~kata pazarna organizacija za vino i se proglasuva Kodeksot za enolo{kite praktiki i proceduri na Zaednicata.

Opis, odreduvawe, pretstavuvawe i za{tita na odredeni proizvodi - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 753/2002 od 29 april 2002 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 1493/1999 za opis, odreduvawe, pretstavuvawe i za{tita na odredeni proizvodi od sektorot vino.

19


Celi i instrumenti na politikata

Kvalitetno vino proizvedeno vo odredeni vinski regioni - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 1607/2000 od 24 juli 2000 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija, osobeno onie {to se odnesuvaat na poglavjeto za kvalitetno vino proizvedeno vo odredeni vinski regioni.

Trgovija so treti dr`avi

20

- Regulativa na Komisijata (EZ) br. 883/2001 od 24 april 2001 so koja se propi{uvaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EZ) br. 1493/1999 za trgovija so treti dr`avi so proizvodi od sektorot vino, i - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 2805/95 od 5 dekemvri 1995 so koja se utvrduvaat sredstvata za refundirawe na izvozot vo sektorot vino i za otpovikuvawe na Regulativata na Komisijata (EEZ) br. 2137/93.

Op{ti, tranzicioni i zavr{ni odredbi: - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 2729/2000 od 14 dekemvri 2000 so koja se propi{uvaat pravilata za implementirawe na kontrolata na sektorot vino, i

- Regulativa na Komisijata (EZ) br. 884/2001 od 24 april 2001 so koja se propi{uvaat pravilata za implementirawe na pridru`nite dokumenti na pratkite od vino i registrite {to se vodat vo sektorot vino.

Drugi va`ni regulativi - Regulativa na Komisijata (EEZ) br. 2676/90 od 17 septemvri 1990 so koja se propi{uvaat metodite za analiza na vinoto vo Zaednicata; - Regulativa na Sovetot (EEZ) br. 1601/91 od 10 juni 1991 so koja se propi{uvaat op{tite pravila za definirawe, opis i pretstavuvawe na aromatiziranite vina, pijalacite bazirani na aromatizirani vina, kako i koktelite bazirani na aromatizirani vina, i - Regulativa na Komisijata (EZ) br. 122/94 od 25 januari 1994 so koja se propi{uvaaat pravilata za implementacija na Regulativata na Sovetot (EEZ) 1601/91 za definirawe, opis i pretstavuvawe na aromatiziranite vina, pijalacite bazirani na aromatizirani vina, kako i koktelite bazirani na aromatizirani vina. Spogodbata za stabilizacija i asocijacija pome|u Evropskata zaednica i nejzinite dr`avi~lenki i Republika Makedonija e va`e~kiot


Vino

praven akt so koj se reguliraat odnosite me|u dvete strani. So Spogodbata se reguliraat osnovnite trgovski pra{awa i na~inite na razmena na stoki, dodeka za potrebite na sektorot vino e sklu~ena posebna spogodba, vo forma na dopolnitelen protokol kon samata spogodba. Obete spogodbi, odnosno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i dopolnitelniot protokol, ja davaat va`e~kata pravna ramka za regulirawe na trgovijata so vino pome|u Unijata i Republika Makedonija.

^len 24 Definicija Odredbite od ova poglavje se odnesuvaat na trgovijata so zemjodelski i ribni proizvodi {to poteknuvaat od Republika Makedonija ili od Zaednicata. Izrazot „zemjodelski i ribni proizvodi” se odnesuva na proizvodite {to se navedeni vo Poglavjata 1–24 od Kombiniranata nomenklatura i na proizvodite {to se navedeni vo Aneks I, paragraf 1, (ii) od Dogovorot za zemjodelstvo (GATT 1994). Ovaa definicija gi opfa}a ribite i ribnite proizvodi od Glava 3, tarifni oznaki 1604 i 1605 i podoznaki 0511 91, 2301 20 00 i del od 1902 201*. Spogodbata za stabilizacija i asocijacija pome|u Evropskite zaednici i dr`avite-~lenki, od edna strana, i Republika Makedonija, od druga strana.

^len 25 Protokolot 3 gi propi{uva trgovskite aran`mani za prerabotenite zemjodelski proizvodi {to se navedeni vo nego.

^len 26 So stapuvaweto vo sila na Spogodbata, Zaed­ nicata }e gi ukine site kvantitativni ograni~uvawa, kako i merkite koi imaat ednakvo vlijanie na uvozot na zemjodelskite i ribnite proizvodi {to poteknuvaat od Republika Makedonija. So stapuvaweto vo sila na Spogodbata, Republika Makedonija }e gi ukine site kvantitativni ograni~uvawa, kako i merkite koi imaat ednakvo vlijanie na uvozot na zemjodelskite i ribnite proizvodi {to poteknuvaat od Zaednicata.

21


Celi i instrumenti na politikata

^len 27 Zemjodelski proizvodi Od denot na stapuvawe vo sila na ovaa Spogodba, Zaednicata }e gi ukine carinskite dava~ki i drugite dava~ki koi imaat ist efekt vrz uvozot na zemjodelskite proizvodi po poteklo od Republika Makedonija, osven onie opfateni vo Delot 1902 20 za ,,testa, vareni ili nevareni, polneti ili poinaku prigotveni, {to sodr`at pove}e od 20% meso po masa na ribi, ~erupkari, mekotelci ili drugi vodni bezrbetnici” opfateni so tarifnite oznaki 0102, 0201, 0202 i 2204 od Kombiniranata nomenklatura.

22

Za proizvodite opfateni so Poglavjata 7 i 8 od Kombiniranata nomenklatura, za koi Zaedni~kata carinska tarifa predviduva pla}awe carina na vrednosta i na posebni dava~ki, ukinuvaweto na dava~kite se odnesuva samo na carinata na vrednosta. Od denot na stapuvaweto vo sila na ovaa spogodba, Zaednicata }e gi utvrdi carinskite dava~ki {to }e se primenuvaat pri uvozot na tele{ko meso (,,baby-beef”), proizvodite definirani vo Aneks III po poteklo od Republika Makedonija, na 20% od carinata na vrednosta – dava~kata i 20% od posebnata dava~ka utvrdena vo Zaedni~kata carinska tarifa na Evropskite zaednici, vo ramkite na ograni~enot obem od godi{nata tarif­ na kvota od 1.650 toni, izrazeni vo obrabotena te`ina (carcass). Od denot na stapuvaweto vo sila na ovaa spogodba, Republika Makedonija: - }e gi ukine carinskite dava~ki {to se primenuvaat pri uvozot za nekoi zemjodelski proizvodi, po poteklo od Zaednicata, navedeni vo Aneks IV (a);

- }e gi ukine carinskite dava~ki {to se primenuvaat pri uvozot na nekoi zemjodelski proizvodi po poteklo od Zaednicata, navedeni vo Aneks IV (b), vo soglasnost so tarifnite kvoti opredeleni za sekoj proizvod vo toj Aneks. Za koli~estvata {to gi nadminuvaat tarifnite kvoti, Republika Makedonija progresivno }e gi namali carinskite dava~ki, vo soglasnost so vremenskiot raspored opredelen za sekoj proizvod vo toj Aneks, i - progresivno }e gi namali carinskite dava~ki {to se primenuvaat pri uvozot na nekoi zemjodelski proizvodi po poteklo od Zaednicata, navedeni vo Aneks IV(v), vo ramkite na ograni~uvawata na tarifnite kvoti i vo soglasnost so vremenskiot raspored {to se odnesuva na sekoj proizvod vo ovoj Aneks. - Trgovskite aran`mani za vinoto i za alkoholnite pijalaci }e bidat definirani vo oddelen dogovor za vino i alkoholni pijalaci.

^len 100 Zemjodelstvoto i agro- industriskiot sektor Sorabotkata na ova pole za svoja cel }e ja ima modernizacijata i prestrukturiraweto na zemjodelstvoto i na agro-industriskiot sektor, vodostopanstvoto, ruralniot razvoj, postepenoto usoglasuvawe na veterinarnoto i na fito­ sanitarnoto zakonodavstvo so standardite na Zaednicata i razvojot na ribarstvoto i {umarstvoto vo Republika Makedonija.


Dopolnitelen protokol so koj se prisposobuvaat trgovskite aspekti na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija pome|u Evropskite zaednici i dr`avite-~lenki, od edna strana, i Republika Makedonija, od druga strana, za da se zemat predvid rezultatite od pregovorite pome|u dogovornite strani za reciprocitet pri davaweto preferencii i koncesii za odredeni tipovi vino, reciprocitet za priznavaweto, za{titata i kontrolata na vinskite imiwa i nivno zaemno priznavawe, za{titata i kontrolata na odreduvaweto na alkoholnite pijalaci i aromatiziranite pijalaci. Vo soglasnost so obvrskite na Republika Makedonija {to proizleguvaat od Spogodbata za stabilizacija i asocijacija vo odnos na trgovijata i trgovskata razmena so Evropskata unija, kako i obvrskata za pribli`uvawe na makedonskoto zakonodavstvo kon zakonodavstvoto na EU, vo Republika Makedonija va`e~ko zakonodavstvo vo

koe e preneseno evropskoto zakonodavstvo za vino e Zakonot za vino od 8 april 2010 godina. Zakonot go zamenuva prethodno doneseniot zakon {to go regulira sektorot, osven odredbite {to se odnesuvaat na jakite alkoholni pijalaci, vo delot {to sè u{te va`i, a poteknuva od zakonodavstvoto doneseno vo 1973 godina. Osven Zakonot za vino, zakonodavstvoto za sektorot vino go so~inuvaat i pove}e pravilnici i odluki koi se odnesuvaat na slednive pra{awa: ƒƒ Utvrduvawe na vinskite regioni; ƒƒ Propi{uvawe na listata doma{ni i stranski sorti vinova loza; ƒƒ Klasifikacija na sortite grozje; ƒƒ Etiketirawe na vinata i na vinskite proizvodi; ƒƒ Registri na proizvodi od grozje i vino; ƒƒ Kriteriumi {to treba da gi ispolnuvaat prostoriite i uslovite za proizvodstvo na vino;

23


Celi i instrumenti na politikata

ƒƒ Propi{uvawe na enolo{kite proceduri; ƒƒ Kriteriumi i opremenost na laboratoriite za enolo{ki istra`uvawa; ƒƒ Proizvodstvo i promet so vinski talog i so vinski ocet; ƒƒ Pristapuvawe kon Me|unarodnata organizacija za vino i lozarstvo; ƒƒ Ozna~uvawe na hranata, i ƒƒ Aditivi za hrana.

24

Na veb-portalot na Evropskata unija, osobeno vo delot posveten na zakonodavstvoto na EU, mo`at da se pronajdat pravilata za igra vo sektorot vino, a istite }e bidat pravila na igra vo sektorot i za Republika Makedonija, od momentot koga }e pristapi vo ~lenstvo. Na portalot site pogorenavedeni propisi na Unijata se dostapni na slu`benite jazici na dr`avite-~lenki, dodeka prevodot na makedonski jazik mo`e da se najde vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, kako i vo Sekretarijatot za evropski pra{awa. Veb-portal na Evropskata unija: www.europa.eu Veb-portal za zakonodavstvoto na Evropskata unija: www.eur-lex.eu Veb-portal na Sekretarijatot za evropski pra{awa: www.sep.gov.mk


2

3

Tradicionalni sorti i sovremena tehnologija – recept za uspeh Qubitelite i poznava~ite na dobrite vina sakaat vina proizvedeni spored tradicional­ nite enolo{ki praktiki, kaj koi sovremenite tehnolo{ki dostignuvawa se koristat za podobruvawe na kvalitetot, a potekloto e jasno ozna~eno. Koristeweto na tradicionalnite i avtohtoni vinski grozja, vo soglasnost so novata politika vo sektorot za vino na Evropskata unija, ne e nedostatok, tuku mo`e da bide vistinska prednost. So primena na sovremeni enolo{ki praktiki i metodi na proizvodstvo se proizveduvaat vrvni vina so specifi~en

vkus, miris, boja i ja~ina, tokmu spored vkusot na evropskiot potro{uva~. Sledej}i gi pravilata na igra vo sektorot, u`ivaj}i vo prednostite na klimatskite uslovi i golemiot broj son~evi denovi i koristej}­i gi pravilno site mo`nosti za finansiska poddr{ka na sektorot, proizvoditelite na vino vo Republika Makedonija imaat sovr{ena mo`nost da proizveduvaat vrvni vina so isklu~itelen kvalitet i vina so za{titen geografski indikator i za{titeni oznaki za potekloto.


Tradicionalni sorti i sovremena tehnologija – recept za uspeh

So mnogu posvetenost i pravilna rabota eden den vinata od Tikve{koto, Skopskoto ili Gevgelisko-valandovskoto vinogorje }e bidat podednakvo poznati brendovi kako bordo, kjanti, rioha, franken, douro, toka` ili vinata od drugite vinski regioni na Unijata. Vranec e verojatno najva`nata vinska sorta od Makedonija. Ovaa sorta se odgleduva nasekade vo Republika Makedonija. Ima sredno golemi i umereno izdr`livi vinovi lozi i e osobeno produktivna. Grozdoberot na vranecot zapo~nuva vo sredinata na septemvri, a zavr{uva vo sredinata na oktomvri (vo postudenite regioni). 26

Mladoto vino od vranecot e so svetlopurpurni nijansi i miris na marmalad od jagodi, ~ajno drvo i drugi bobinki. Vinoto ima silna struktura na tanini, koja go poddr`uva ~uvstvoto na sve`ina. Sozreanoto vino ja menuva svojata boja od svetlopurpurna vo boja na rubin, dodeka mirisot stanuva pokompleksen i ~esto vklu~uva tonovi na ~okolada i liker, vkusot vo ustata smeknuva, a vinoto razviva podolgotraen i pomek fini{. Vranecot odli~no se me{a so drugite sorti, davaj}­i odli~ni kupa`i na dobro izbalansirani vina. Osobeno e uspe{na kupa`ata so kaberne soviwon ili so merlo. Vinoto se slu`i na sobna temperatura (temperatura na koja{to se ~uva vo vizbite), a mo`e da se konsumira so site jadewa od makedonskata kujna, vklu~uvaj}i gi i salatite od domati, ~adenoto meso ili mesoto pe~eno na skara, kako i so staro sirewe.

Stanu{inata e avtohtona makedonska vinska sorta. Ovaa sorta ne se odgleduva na nitu edno drugo mesto na svetot, a makedonskata vinska industrija poka`uva deka i od nea mo`e da se proizveduvaat vina so vrven kvalitet. Vo Repu­blika Makedonija ovaa sorta najmnogu se odgleduva vo Tikve{ijata. Voveduvaweto na me|unarodnite vinski sorti vo Makedonija dovede do postapno namaluvawe na povr{inite pod nasadi od stanu{ina, no poslednite inicijativi za proizvodstvo na vina so vrven kvalitet od lokalnite sorti vinsko grozje povtorno ja vra}aat vo centarot na vnimanieto. Ovaa sorta uzreva docna, no dava obilni berbi. Vo godini koga ima dobra berba, od ovaa sorta se dobiva crveno vino so visok kvalitet i sredna ja~ina, so 11–12% alkohol . Vinoto ima bledocrvena boja i bogat vkus, a visokoto nivo na kiselost ostava ~uvstvo na sve`ina vo ustata. Najdobro e koga stanu{inata se konsumira na temperatura pome|u 10 i 16 Celziusovi stepe­ ni, bidej}i toga{ najmnogu doa|a do izraz aromata na jagoda i malina. Odli~no se kombinira so lesni i kremavi deserti, a mo`e da se konsumira i kako aperitiv, so re~isi site zeleni salati. Kaberne soviwon e standardnoto crveno vino od regionot Bordo, koe podednakvo dobro viree i vo makedonski klimatski uslovi. Vinoto uzreva docna i spored proizvoditelite e navistina te{ko


27


Tradicionalni sorti i sovremena tehnologija – recept za uspeh

za proizvodstvo, no zatoa pak blagorodnosta na negoviot vkus i vrvniot kvalitet vozvra}aat za vlo`eniot trud. Vo makedonskata praktika ~esto se blendira so merlo i so vranec za da se dobijat pokompleksni vina, no i ~istiot kaberne soviwon od makedonskite vinski regioni go sodr`i polniot vkus so izrazeni tanini i miris na borovinka, karakteristi~ni za vinata od Bordo. Za najdobar vkus se prepora~uva vinoto da se slu`i na temperatura od 18 Celziusovi stepeni, kako i da se kombinira so hrana so silen vkus, kako {to e meso pe~eno na skara ili dive~. Za da se postigne najdobar vkus, makedonskiot kaberne soviwon mo`e da se ostavi da zree 4, a ponekoga{ i 5 godini. Ovaa sorta se koristi i za proizvodstvo na roze vina so ne`no presuvawe na grozjeto, koi imaat vkus na ne`ni crveni ovo{ja. Najdelikaten i najovo{en vkus me|u makedonskite crveni vina se dobiva od mer­lo. Vakvata delikatnost i ovo{niot vkus uspe{no gi omeknuvaat izrazenite tanini na vranecot i na kaberne soviwon vo procesot na nivnoto blendirawe. Sortata uzreva porano od drugite sorti crveno grozje i od nea se dobiva polesno i popivko vino so izrazen ovo{en vkus. Vinoto ima temnocrvena boja i se prepora~uva da se konsumira na sobna temperatura, so jadewa od meso ili riba so izrazit vkus.

Pino noar poteknuva od Burgudija i ne e voobi~aeno za makedonski uslovi, bidej}i e osobeno te{ko za odgleduvawe. Sepak, onie vinari koi uspe{no go odgledale, proizveduvaat vina so kvalitet {to vetuva. Pino noar re~isi sekoga{ ima posvetla boja od kaberne soviwon, merlo ili vranec, a negoviot miris potsetuva na me{avina od cre{a, ~okolada i za~ini. Makedonskiot pino noar e suvo i kiselesto vino so razigrani tanini i meka crvena ovo{na boja. Vakviot kvalitet na ovo{en vkus i razigrani tanini go pravi pino noar osobeno pivko crveno vino. Pino noar najdobro odi so lesni mesni jadewa, kako i so polesni sirewa. [ardone najmnogu se odgleduva vo centralniot Vardarski vinski region. Vinoto {ardone mo`e da se proizveduva vo razli~ni varijanti, a odli~no se adaptira na zreewe vo barik bo~vi. [ardone zreeno vo bo~va od dabovo drvo ima aroma na puter i banani, dodeka ona zreeno vo bo~va od drugo drvo dobiva izrazit ovo{en vkus. Voobi~aeno, toa e vkus na tropsko ovo{je, dodeka nekoi primeroci imaat vkus na zeleno jabolko. [ardone mo`e da ponudi varietet na kiselost – od meka do izrazeno ostra varijanta. [ardone se koristi i kako penlivo vino, a ponudata na makedonski penlivi vina proizvedeni od {ardone e isklu~itelno bogata. Prepora~livo e da se servira na temperatura do 8 Celziusovi stepeni, so riba i so drugi vidovi meso, so mle~en ili so puter sos.


Vino

Poteknuva od Germanija, kade {to se poka`alo kako mo{ne izdr`livo na surovite germanski zimi. Makedonskata klima se poka`ala kako isklu~itelno povolna za proizvodstvo na daleku pomek rizling so pomala kiselost. Rizlingot e suvo vino {to se karakterizira so harmonija na fina aroma na limon i citron i osve`itelna kiselost. Se prepora~uva da se slu`i izladeno, so belo meso i so riba. Soviwon blank se prepoznava po herbalniot vkus i aroma. Ponekoga{ se blendira so semijonot i so drugite suvi beli vina od Bordo. Bidej}i e pokiselo vino od {ardoneto, ne soodvetstvuva za zreewe vo dabovi buriwa, nitu pak za barik zreewe. Najdobro e koga se konsumira sve`o, bidej}i toga{ najmnogu doa|a do izraz negoviot vkus. Ima aroma na tropski ovo{ja i beli cvetovi, a se prepora~uva da se pie izladeno na temperatura od 8 Celziusovi stepeni, so salati, {kolki i so polesni vidovi riba. Traminec e u{te edna unikatna makedonska vinska sorta. Ova desertno vino e vistinski delikates i ima sovr{en vkus duri i koga go piete bez meze. Ima atraktivna zlatno`olta boja, a ponekoga{ i bledovioletova ni{ka. Traminecot se karakterizira so izrazena aroma na me{ani cvetovi, za~ini i ovo{ja. Najdobrite pri-

29


Tradicionalni sorti i sovremena tehnologija – recept za uspeh

meroci imaat kompleksna i osobeno {armantna aroma na lavanda. Tokmu poradi vakvata aroma, traminecot sovr{eno se blendira so temjanika i so muskat otonel, pri {to se dobivaat vrvni aromati~ni beli vina. Idealnata temperatura za slu`ewe e 10–12 Celziusovi stepeni.

30

Temjanikata, poznata i kako muskat de frontiwan, ima izrazen miris na maj~ina du{i~ka – „timijan”, po {to i go dobila imeto. Spored mirisot, potsetuva na silni za~ini, kako i na sve`o grozje, kajsija, suva sliva ili kora od portokal. Po boja e zabele`itelno `olto, so izrazeni zelenikavi nijansi. Vkusot e poln, dolgotraen i dava ~uvstvo na intenzivna sve`ina. Kako i traminecot, najdobro e koga se konsumira na temperatura od 10 do 12 Celziusovi stepeni i sovr{eno dobro odgovara so deserti, no mo`e da se konsumira i bez dopolnitelna hrana. Spored vkusot, potsetuva na {ardone ili na soviwon blank, no so pogolema sve`ina i vkus na kostenlivo ovo{je i visoka koncentracija na alkohol i kiselost, ponekoga{ duri i 12–13%.

@ilavkata vo eden del se bere pred potpolno da uzree, so cel da se dobie vino so izrazena kiselost, a preostanatiot del se bere otkako }e uzree vo celost, za da se postigne bogatata aroma. Vinoto se dobiva so blendirawe na obete berbi i ima zelenikavo-`olta boja so izrazena aroma na kajsija. Suvo, polno, harmoni~no i silno, vinoto od `ilavkata ima lesni aromi koi{to mo`at da se konsumiraat vedna{ ili uzreani vo stakleni {i{iwa, so cel da se dobie pogolema kompleksnost i posilen vkus. Najdobro e koga se konsumira na temperatura pome|u 10 i 12 Celziusovi stepeni, so sve`i salati, morski plodovi, testenini, sirewe, belo meso i deserti.


2

4

Instrumenti za poddr[ka

na proizvoditelite Vo nasoka na poddr{ka na svojata politika za zemjodelstvo i ruralen razvoj, Evropskata uni­ ja vo svoite instrumenti pokraj Evropskiot zemjodelski fond za ruralen razvoj (EZFRR) so prethodnite finansiski perspektivi gi razviva{e i programite na zaednicata LIDER (LEADER). So ovaa finansiska perspektiva (2007–2013), Programata na zaednicata LIDER ve}e ne e vo funkcija, no aktivnostite {to gi finansira{e se prezemeni vo ramkite na

EZFRR, a oddelni aspekti {to se odnesuvaat na eko-praktikite i za{titata na `ivotnata sredina se finansiraat preku programata na zaednicata @IVOT+ (LIFE+). Za Republika Makedonija, do momentot na pristapuvawe vo ~lenstvo vo Evropskata unija, relevanten mehanizam za poddr{ka }e bide pettata komponenta na Instrumentot za pretpristapna pomo{, nameneta za poddr{ka na ruralniot razvoj (IPA-RD).


Instrumenti za poddr{kana proizvoditelite

4.1. LIDER+ Vo po~etokot na svojot razvoj, a vo soglasnost so potrebite na politikata, ovaa programa na zaednicite be{e poznata kako LIDER I. Taa go ozna~i po~etokot na noviot pristap kon ruralniot razvoj, zasnovan na teritorijalniot princip, koj }e bide integriran i participativen. Za razlika od LIDER I, prodol`enieto na programata LIDER II go pro{iri opfatot na prvata programa, i preku nego zapo~na da se poddr`uva inovativniot pristap kon ruralniot razvoj.

32

Poslednata finansiska perspektiva ja ima{e vo svoite ramki programata LIDER+, koja ja prodol`i poddr{kata na inovativnite pris­ tapi za integrirawe na odr`liviot razvoj vo politikata za ruralen razvoj. Vo soglasnost so predvidenite aktivnosti, LIDER+ finansira{e merki {to se odnesuvaa na pravilnoto koristewe na prirodnite i na kulturnite resursi, podobruvaweto na kvalitetot na `ivotot vo ruralnite sredini, zajaknuvaweto na vrednosta na lokalnite proizvodi i pristapot do pazar na malite proizvodstva, kako i upotrebata na novi tehnologii i znaewa za da se podobri konkurentnosta na proizvodite na pazarot. Kako {to be{e napomenato pogore, vo postojnata finansiska perspektiva LIDER+ ve}e ne postoi, a negovata funkcija ja prezede EZFRR, odnosno za Republika Makedonija pettata komponenta na Instrumentot za pretpristapna pomo{.

4.2. @IVOT+ Programata na zaednicata @IVOT+ e finansiskiot instrument za poddr{ka na `ivotnata sredina. Op{ta cel na programata e da dade poddr{ka na implementiraweto, dopolnuvaweto i razvojot na politikata i zakonodavstvoto na EU za `ivotnata sredina, kofinansiraj}i pilot-proekti ili proekti za primena na novi tehnologii. Programata zapo~na vo 1992 godina, a so dene{nata finansiska perspektiva se predvideni sredstva vo iznos od 2,145 milijardi evra. Vo periodot na ovaa finansiska perspektiva @­IVOT+ ima tri komponenti koi finansiraat proekti za: prirodata i biolo{kata raznovidnost, ekolo{kata politika i upravuvaweto i informiraweto i komunikaciite. Proektite i aktivnostite vo sektorot vino, oso­beno vo odnos na primenata na eko-praktikite, bi bile sovr{eno primenlivi i bi mo`ele da bidat finansirani preku vtorata komponenta na programata, onaa za ekolo{kata politika i upravuvaweto, a mo`at da se prisposobat i na tretata komponenta za informirawe i komunikacii. ­­

Ovaa programa na Zaednicata e otvorena za makedonskite korisnici od Solunskiot samit na EU od 2003 godina, a za da mo`e da gi koristi sredstvata od istata, Republika Makedonija treba da gi zatvori pregovorite i da go potpi{e Memorandumot za razbirawe so Evropskata komisija. Potoa, edinstvenoto ne{to {to }e mora da go napravi e da go plati vlezniot bilet


Vino

za u~estvo vo programata. Za `al, iako programata be{e izbrana od Vladata, a Memorandumot za razbirawe be{e pregovaran, istiot sè u{te ne e potpi{an, nitu pak e platen vlezniot bilet. Ona {to mo`at da go napravat potencijalnite korisnici do zavr{uvaweto na administrativnite raboti e da se povrzuvaat so instituciite i organizaciite od drugite dr`avikorisni~ki i istovremeno da vr{at pritisok vrz Vladata da go potpi{e Memorandumot i da go plati vlezniot bilet.

4.3. IPARD Vo svojata petta komponenta, Instrumentot za pretpristapna pomo{ go poddr`uva zajaknuvaweto na konkurentnosta vo zemjodelskiot sektor i ruralniot razvoj, a voedno nudi i tehni~ka pomo{ za pribli`uvawe kon zakonodavstvoto {to go razviva Evropskata unija vo ovoj sektor, kako i vo sektorot fitosanitarna politika i bezbednost na hranata. Podobruvaweto na konkurentnosta vo zemjodelskiot sektor se postignuva preku merki so koi{to se poddr`uva zgolemuvaweto na kvalitetot na proizvodstvoto so koristewe na moderni sredstva za proizvodstvo i novi tehnologii, vo sog­ lasnost so standardite {to se odnesuvaat na blagosostojbata na `ivotnite, nivnata zdrav­ stvena sostojba i zdravjeto na rastenijata, kako i po~ituvaweto na standardite za za{tita na `ivotnata sredina. Kako korisnici na programata mo`at da se javat zemjodelski stopanstva, bez ogled na toa dali se vo privatna sopstvenost ili pak se iznajmeni od fizi~ki ili od pravni lica, kako i zadrugi ili pravni lica {to rabotat vo sektorot, no vo

delot na reformite na sektorot i prisposobuvaweto kon standardite i zakonodavstvoto na EU. Site potencijalni korisnici, vo soglasnost so Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj treba da bidat zapi{ani vo Edinstveniot registar na zemjodelskite stopanstva. Potencijalnite korisnici pred sè mora da izgotvat biznis-plan preku koj }e ja poka`at finansiskata i ekonomskata odr`livost na investicijata i istiot da go prilo`at kon aplikacijata. Finansiska poddr{ka }‌e dobie onaa aplikacija za koja aplikantot }e poka`e deka go ima potrebnoto profesionalno iskustvo, deka nema dolgovi kon dr`avata i deka ima sop­stvenost vrz zemji{teto, odnosno ima potpi{ano koncesija za koristewe na zemji{teto za minimum 10 godini. Zemji{teto, se razbira, }e mora da bide vo region {to mo`e da koristi finansiska pomo{, kako i da bide so povr{ina pome|u 0,2 ili 0,5 hektari i 20 ili 50 hektari za fizi~ki, odnosno za pravni lica. Kone~no, pri dodeluvaweto na sredstvata }e se vodi smetka za toa da se po~ituvaat rele­ vantnite nacionalni standardi za za{tita na `ivotnata sredina, higienata, dobrosostojbata na `ivotnite i sl. Finansiskata poddr{ka za sektorot vino se dava za slednive aktivnosti: ƒƒ Obnova na postoe~kite lozovi nasadi postari od 20 godini so zamena na sadniot materijal so sorti navedeni vo Pravilnikot za klasifikacija na sortite grozje za proizvodstvo na vino, so isklu~ok na hibridnite sorti;

33


Instrumenti za poddr{kana proizvoditelite

ƒƒ Oprema za irigacioni sistemi za navodnuvawe na nasadite pod vinova loza; ƒƒ Oprema za fertilizacija, za za{tita na zdravjeto na vinovata loza, i ƒƒ Mre`i za za{tita na nasadite pod vinova loza od grad.

34

Vo ovaa merka se priznavaat tro{ocite {to mo`at da dobijat kofinansirawe od programata od najmalku 5.000,00 evra, odnosno najmnogu 400.000,00 evra. Dobienite sredstva mo`at da bidat maksimum 50% od vrednosta na proektot. Po dobivaweto na odgovorot deka aplikacijata e prifatena, sleduva potpi{uvawe na dogovorot so Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, a duri potoa }e se premine kon realizacija na pred­ videnata aktivnost. Za olesnuvawe na procesot na aplikacija, vo soglasnost so pravilata, dozvoleno e da se iskoristat najmnogu 5% od vrednosta na investicijata, odnosno najmnogu 12% od vrednosta na inicijativata, dokolku stanuva zbor za investicija za gradba ili za podgotovka na biznis-plan za investicijata. Kone~no, za site potencijalni korisnici e va`no deka po zavr{uvaweto na investicijata }e mora da gi arhiviraat site finansiski dokumenti od istata vo tekot na narednite 5 godini.

Proekten broj - LIFE LIFE 03 ENV/GR/000223 NAZIV NA PROEKTOT DIONIS (DIONYSOS) Cel na proektot: Razvoj na ekonomski odr`liv proces za integrirano upravuvawe so otpadot od vinskata industrija: proizvodstvo na prirodni proizvodi so osobeno zna~ewe za zdravjeto i proizvodstvo na organsko |ubrivo. Lokacija : Atika i Centralna Makedonija Po~etok na proektot: 1.10.2003

Kraj na proektot: 31.12.2006 Vkupen buxet: 1.316.423 evra Sredstva dobieni od EU: 645.086 evra Korisnik: Zemjodelskiot univerzitet od Atina Kontakt-lice: prof. Serko Harutunijan Adresa: Iera Odos 75, 11855 Atina, Republika Grcija


Vino

Telefon: + 30 210 5294247

liva vrednost, odnosno kompostirana za proizvodstvo na prirodno organsko |ubrivo.

Faks: +30 210 5294265

Fizibiliti-studijata izrabotena vo final­ nata faza na proektot uka`a deka celosnata primena na razvienata tehnologija e osobeno pro­fitabilna investicija koja{to mo`e da pokrene seriozen razvoen proces.

E-po{ta: sehar@aua.gr Veb-strana: www.pharm.uoa.gr/dionysos

VOVED Proektot be{e implementiran vo periodot oktomvri 2003 – dekemvri 2006 godina od strana na konzorcium so~inet od Zemjodelskiot univerzitet od Atina, Farmacevtskiot fakultet pri Univerzitetot vo Atina, Prirodno-nau~niot muzej na Gulandris, Centralnata asocijacija za vino i proizvodi od vinova loza (KEOSOE) i Tera nova doo (Dru{tvo za konsultantski uslugi za `ivotnata sredina). Proektot be{e kofinansiran od Evropskata unija, a nacional­ niot udel vo kofinansiraweto be{e pokrien od strana na u~esnicite vo proektot i drugite partneri (Ktima Kirijani i regionot na Centralna Makedonija). Vo tekot na proektot be{e napravena i pu{tena vo upotreba postrojka za tretman na otpadot {to se dobiva od vinskata industrija. Postrojkata rabote{e na ekstrakcija na polifenolite od otpadot od vinskata industrija, a sorabotuva{e so vinarijata Tirnavos (belo grozje) i vinarijata Ktima Kirijani od Nausa (crveno grozje). Ostatocite od otpadot bea prerabotuvani i se proizveduva{e sto~na hrana so visoka hran-

OPIS NA PROBLEMOT Vo procesot na proizvodstvo na vino se generira ogromno koli~estvo cvrst otpad, koj ponekoga{ dostignuva duri i do 17% od vkupnata te`ina na iskoristenoto grozje. Koli~estvoto otpad, kako i faktot deka stanuva zbor za organski otpad, pretstavuva seriozna zakana za zagaduvawe na `ivotnata sredina. Samo vo Republika Grcija za proizvodstvo na vino se prerabotuvaat pribli`no 550.000 toni grozje godi{no, vo pribli`no 400 vinarii koi proizveduvaat 400.000.000 litri vino. Gene­ riraniot otpad ~estopati se skladira na otvoreno, bez prethoden tretman. Otpadot sodr`i visoka koncentracija na polifenoli. Ovie soedinenija predizvikuvaat seriozno zagaduvawe na po~vata i na vodata na mestoto kade {to se skladira otpadot. Golem broj vinarii se mali i sredni pretprijatija koi ne mo`at da si dozvolat soodvetno upravuvawe so otpadot {to go proizveduvaat. Golemoto koli~estvo organski materii dopolnitelno ja namaluva mo`nosta za negovo biora­­z­ graduvawe, dodeka sodr`inata na polifenoli go pottiknuva razvojot na biotoksin, {to rezultira so razgraduvawe na prirodnite mediumi

35


Instrumenti za poddr{kana proizvoditelite

vo koi se skladira otpadot. Poslednite studii uka`uvaat na toa deka mnogu od supstanciite {to se sodr`at vo komiweto imaat zna~itelni biolo{ki karakteristiki (na primer, antioksidansi, antibiotici itn.). Ottamu, istite mo`at da se koristat vo proizvodstvoto na drugi proizvodi koi imaat golem udel na pazarot i pretstavuvaat poseben ekonomski interes. Treba da se ima predvid deka glavna pri~ina poradi koja aktuelnite praktiki za upravuvawe so otpadot vo vinskata industrija se {tetni po `ivotnata sredina e zastarenosta na tehnologijata {to ja primenuvaat vinariite, koja ne ovozmo`uva istovremeno da se postignat slednive rezultati: 36

ƒƒ efektivno upravuvawe so specifi~niot tip otpad, i ƒƒ isplatlivost na investicijata ili, vo najmala raka, poniska cena na proizvodot, so cel da se podobri negovata konkurentnost na lokalniot i na me|unarodniot pazar.

TEHNI^KO RE[ENIE Glavnoto vlijanie na vinariite vrz `ivotnata sredina se javuva za vreme na periodot na proizvodstvo na vinoto i se odnesuva na upravuvaweto (tretmanot i skladiraweto) na otpadot sozdaden od komiweto dobieno po proizvodstvoto. Komiweto se karakterizira so visoka koncentracija organski materii, koi se osobeno bogati so fenoli. Fenolite, pak, se glavniot vinovnik za zagaduvaweto na `ivotnata sredina, bidej}i funkcioniraat kako biotoksini.

Interesno be{e da se istakne deka site posledni specijalizirani nau~ni studii poka`aa deka polifenolite se supstancii so interesni biolo{ki svojstva koi dejstvuvaat kako antioksidansi, antibiotici itn. Primenata na polifenolite e pove}estrana. Tie nao|aat primena vo farmacevtskata, kozmeti~kata i vo prehranbenata industrija. Proizvodite {to se dobieni so primena i prerabotka na polifenolite imaat zna~itelna pazarna vrednost, koja{to garantira odr`livost na investicijata i mo`nost za razvoj na industrijata i na soodvetnata tehnologija. Vo periodot oktomvri 2003 – dekemvri 2006 godina vo ramkite na proektot DIONIS bea sprovedeni slednive aktivnosti: ƒƒ bea razvivani scenarija za upravuvawe so otpadot od vinariite, koi imaa za cel da obezbedat efektivno i integrirano upravuvawe so otpadot i istovremeno izvlekuvawe na polifenolnite supstancii; ƒƒ be{e izbrano najoptimalnoto scena­ rio, vrz osnova na tehno-ekonomskite i ekolo{kite kriteriumi; ƒƒ vrz osnova na izbranoto scenario, be{e napraven proekt i napravena pilotpostrojka za prerabotka na otpadot, i ƒƒ pilot-postrojkata rabote{e vo tekot na dva grozdobera, a bea praveni i postojani podobruvawa so cel da se postignat posakuvanite rezultati. ƒƒ Glavni ~ekori vo razvojot na tehnologijata bea:


Vino

ƒƒ Prvata faza na sistemot za tretman vklu~uva{e pribirawe, su{ewe, melewe i izvlekuvawe, koristej}i etanol (EtOH) i mehani~ko me{awe. Dobieniot ekstrakt se razvodnuva{e i se filtrira{e.

ƒƒ ^etvrtata faza na sistemot e izborna i ima{e za cel pre~istuvawe na resveratrolot i drugite polifenoli dobieni od tretata faza, so koristewe na hromatografija.

ƒƒ Vtorata faza na sistemot za tretman vklu~uva{e natamo{na procedura na filtrirawe na ekstraktot na voda i alkohol preku specijalni apsorbenti, so cel da se postigne dekolorizacija i celosno izvlekuvawe na polifenolite. Potoa filtrite se tretiraa so etanol, so cel da se podgotvat za povtorno koristewe.

ƒƒ Otpadniot materijal od komiweto pome{an so prethodno spomenatiot talog {to se dobiva preku filtracijata od prethodnite fazi se me{a so cel da se dobie dobito~na hrana so nutritivni svojstva ili se kompostira so cel da se dobie prirodno organsko |ubrivo. Sistemot za kompostirawe razvien vo ramkite na DIONIS proektot obezbeduva mehani~ko su{ewe na kompostot i kontrola na negovata vla`nost.

ƒƒ Tretata faza na sistemot ima{e za cel tretman na me{avinata na organski te~nosti so cel da se dobie isu{en ekstrakt zbogaten so polifenoli.

37


Instrumenti za poddr{kana proizvoditelite

REZULTATI I POSTIGNATO VLIJANIE Primenata na razvienata tehnologija od proektot obezbeduva proizvodstvo na: ƒƒ ekstrakt zbogaten so polifenoli (1kg na sekoi 100 kg komiwe), i ƒƒ ~ist polifenol (na primer, resveratol) ƒƒ Ovie dva proizvoda, vo svojata ~ista hemiska forma, se odli~ni za koristewe kako surovina za proizvodstvo na: ƒƒ farmacevtski proizvodi; ƒƒ kozmeti~ki proizvodi; ƒƒ dodatoci za hrana; 38

ƒƒ dobito~na hrana so osobena nutritivna vrednost, i ƒƒ prirodno organsko |ubrivo (kompost). Vo su{tinata na novata tehnologija e izvlekuvaweto na polifenolot od otpadot od vinskata industrija. Novata tehnologija bara od vinariite da kupat i da instaliraat posebna oprema, kako i da vrabotat stru~ni lica za operirawe so instalacijata. Od ovie pri~ini, procesot i primenata na novata tehnologija stanuvaat neodr`livi za vinariite, bidej}i stanuva zbor za mali i sredni pretprijatija. Re{enieto na problemot e vo instalirawe na pomali postrojki za prethoden tretman na otpadot vo sekoja vinarija i instalirawe na centralna postrojka vo sekoj geografski region, kade {to }e se tretira otpadot od site vinarii. Ottuka, cenata na primenata na novata tehnologija }e bide daleku poniska otkolku koga istata }e bide instalirana vo sekoja vinarija poedine~no.

Vo odnos na finansiite potrebni za instalirawe na postrojka za tretman so kapacitet od 2.500 kg otpad od vinariite dnevno, presmetkite uka`uvaat na sumata od 1,1 milion evra (ne smetaj}i ja cenata za izgradba na zgradata kade {to }e bide smestena postrojkata), dodeka ope­ rativnite tro{oci se proceneti na 53.000 evra mese~no. Ako se zeme predvid deka vo otpadot od vinariite ima koncentracija na polifenol od 7 do 10 gr na kilogram, so pazarna vrednost od 0,5 do 1 evro za gram, toga{ mo`e da se zaklu~i deka sredstvata od investicijata za edna centralna postrojka }e se vratat po istekot na prvite devet godini od raboteweto na istata. Od gorenavedenite presmetki mo`e da se zaklu~i deka celosnata primena na novata tehnologija pretstavuva zna~itelna profitabilna investicija koja }e obezbedi prifatlivo re{enie za problemot so otpadot od vinariite i }e inicira nov proces {to }e dovede do: ƒƒ razvoj na novi i sovremeni tehnologii; ƒƒ otvorawe novi rabotni mesta; ƒƒ namaluvawe na nevrabotenosta, i ƒƒ delovno povrzuvawe na kompaniite od pove}e dr`avi-~lenki.


Vino

LIDER+ (DOBRI PRAKTIKI) Dr`ava ~lenka: GRCIJA

OSNOVNI INFORMACII

Faks: 302894051060 Veb-stranica: www.domaingavalas.gr BUXET

Kratok naziv na proektot: VINARSKA MLADINA

Celosen buxet: 399.033,94 evra

Celosen naslov na proektot: MLADI PRETPRIEMA^I VO VINARSTVOTO

EZRRF: 139.661,88 evra

Tema na proektot: PODOBRUVAWE NA VREDNOSTA NA LOKALNITE PROIZVODI Identifikaciski kod na proektot: PA-GR02-L+GRNAT-07 Vid na proektot: (Akcija 1) TERITORIJALEN Dr`ava – Region: GRCIJA Korisnik na proektot: HERAKLION DEVELOPMENT S.A. (ANH S.A.) Kontakt-lice: g. Gavalas Stavros Adresa: Vorias Asterousion 70010, Heraklion E-po{ta: sgalavas@hol.gr Telefon: 306977233488

Javno finansirawe: 59.855,09 evra Privatno finansirawe: 199.516,97 evra

Vremetraewe na proektot: Zapo~nuva od: 1.12. 2003 Zavr{uva na: 16.12. 2004

KRATKA ISTORIJA NA PILOT- PROGRAMATA Proektot be{e implementiran vo naselbata Vorija vo op{tinata Asterojsija i se odnesuva na transformacija na organski proizvedeno grozje od Peza od nasad pod vinova loza vo privatna sopstvenost na investitorot. Proektot ima{e za cel proizvodstvo na vino polneto vo {i{iwa i promocija na dobieniot proizvod na doma{niot i na stranskiot pazar. Investitorot prethodno bil primaren proizvoditel koj prodaval grozje na otvoren pazar, preku lokalnata sorabotka. Preku proektot toj

39


Instrumenti za poddr{kana proizvoditelite

e vo mo`nost da mu dade nova vrednost na svojot proizvod, proizveduvaj}i vino polneto vo {i{iwa i prodavaj}i go na lokalniot pazar i na stranskite pazari. Pokraj toa, vrednosta na proizvodot se zgolemi so upotrebata na organski metodi na lozarstvo i vinarstvo, koi se sertificiraa preku proektot.

40

Be{e prezemena slednava procedura: se objavi programata, se odr`aa informativni sostanoci vo op{tinite kade {to se dejstvuva{e i investitorite gi podnesoa svoite predlozi – aplikacii. Od po~etokot na proektot i podgotovkata na predlozite, pa sè do krajot, odnosno do operacionalizacijata na celata investicija, investitorite bea vo kontakt so ~lenovite na lokalnata akciona grupa za informacii i soveti za sekoja faza od razvojot na proektot.

GLAVNI AKTIVNOSTI NA PROEKTOT Glavna cel na proektot e vertikalizacija na primarnoto proizvodstvo i na organskoto proizvodstvo na visokokvalitetni vina. Proektot ima za cel da se osovremeni lozarstvoto, da se proizveduva vino polneto vo {i{iwa i da se promoviraat produktite na pazarot (doma{en i stranski). Vinarijata (1.015,96 m²) se sostoi od vizbi kade {to se ~uvaat buriwata za sozrevawe na vinoto, oddel za lozarstvo, izlo`ben salon i prostor za pre~ek, oddel za polnewe na vinoto vo {i{iwa i za standardizacija, kako i kancelarija i hemiska laboratorija opremeni so moderna oprema potrebna za proizvodstvo na vino.

Vo vinarijata ne se proizveduvaat samo kritskite vidovi (kotsyfali, mantilari, vilana, malvazia), tuku i stranskite vidovi (cabernet sauvignon, syrah, chardoney, sauvignon blanc). Vkupnoto proizvodstvo vo 2005 godina se sostoe{e od 140.000 {i{iwa crveno vino i 14.000 {i{iwa belo vino, so mo`nost slednata godina da se postigne vkupen broj od 150.000 {i{iwa. Pred da zapo~ne investicijata, investitorot go prodade rodot na grozje preku Sindikatot na zemjodelskite partneri na Heraklion, a go koriste{e svojot grozdober. Sega pravi vino i go prodava proizvodot {to e sertificiran kako organski po podobra cena. Investitorot sam go menaxira proektot i blagodarenie na toa ima pogolemo iskustvo vo vinarstvoto. Pokraj toa, toj koristi ekskluzivni sorti grozje od svoeto lozje. Sozdadena e mre`a na vinoproizvoditeli vo regionot i e kreiran model za sozdavawe novi vinarii vo regionot. Sorabotka me|u bioproizvoditelite e zajaknata, pri {to im se dava posebno zna~ewe na eksploatacijata na produktite i na zajaknuvaweto na lokalnata ekonomija. Celni grupi na proektot se organskite farmeri, biznismenite i nevrabotenite, dodeka celnite pazari gi opfa}aat doma{niot i stranskite pazari – Evropskata unija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi.


41

REZULTATI OD PROEKTOT Glaven rezultat e plasman na proizvodot vo selektirani prodavnici i vinarski vizbi na Krit, vo Grcija i vo stranstvo. Rezultatite od prvata operativna godina od proektot se pozitivni, a vinata ve}e dobija dve nagradi: ƒƒ Crvenoto biolo{ko vino {to se proizveduvaa na imotot na Gavalas, nare~eno „Efivos”, osvoi zlaten medal na poslednoto me|unarodno natprevaruvawe {to se odr`a vo Solun (2005), vo ramkite na izlo`bata za hrana i pijalaci. ƒƒ Beloto biolo{ko vino „O Lefkos Efivos” osvoi srebren medal na izlo`bata za biolo{ki proizvodi „Eco-fest”, sponzorirano od DHO (13-11-2005).

Vkupnoto proizvodstvo za 2005 godina iznesuva{e 140.000 {i{iwa crveno vino i 14.000 {i{iwa belo vino, so mo`nost slednata godina da se dostigne vkupen broj od 250.000 {i{iwa. Kako rezultat na proektot bea otvoreni ~etiri rabotni mesta: edno trajno vrabotuvawe i tri samovrabotuvawa, kako i 10 honorarni (~etirimese~ni) rabotni mesta. Sorabotkata me|u bioproizvoditelite e zajaknata, davaj}i im posebno zna~ewe na eksploatacijata na produktite i zajaknuvaweto na lokalnata ekonomija. Upotrebata na novite tehnologii zna~itelno pomogna vo proizvodstvoto na „mo}ni” i konkurentni proizvodi, kako i vo za{titata na `ivotnata sredina.


Instrumenti za poddr{kana proizvoditelite

NAU^ENI LEKCII I NOVI VREDNOSTI Glavniot problem vo celiot proekt u{te od po~etokot be{e birokratijata vo sekoja faza, dodeka nau~enite lekcii sleduvaa vo programskiot period. Proektot uspea da postigne pove­ }‌e novi vrednosti, me|u koi: ƒƒ razvivawe na komparativnite prednosti na regionot i novi vrabotuvawa; ƒƒ razvivawe na sorabotkata me|u bioproizvoditelite, davaj}i zna~itelen pridones ne samo za eksploatacijata na resursite, tuku i za zajaknuvaweto na lokalnata ekonomija; ƒƒ sozdavawe moderni i konkurentni kompanii i vinarski vizbi; 42

ƒƒ poddr{ka na kompaniite od regionot za da go zgolemat profitot vo regionot, i ƒƒ postignuvawe priroden balans (primena na eko-praktiki pri kultivacijata na nasadite pod vinova loza i promocijata na kulturnite elementi).

OBLAST NA PRISTAP Proektot se fokusira{e na lokalnite proizvodi, tradicionalnoto proizvodstvo i na zanaetite vo regionot. Podra~jeto na dejstvuvawe na LIDER+, kako i lokalnata ekonomija, zavisat od odgleduvaweto maslinovi drvja i vinova loza. Ovaa investicija pridonesuva vo razvojot na endogenite resursi vo vnatre{nosta, promocijata na posebnite karakteristiki i komparativnite prednosti.


Vino

Proektot pridonesuva da se postigne priroden balans vo oblasta, preku za{tita i upotreba na prirodno-kulturnite elementi vo regio­ not: tradicionalnite sorti grozje, organskite kulturi i promocijata na multifunkcionalnoto zemjodelstvo koe primenuva eko-praktiki, zaradi postignuvawe visok stepen na za{tita na `ivotnata sredina. Vo ramkite na proektot se razvivaat proizvodstvoto, promocijata i trgovijata so hrana {to im odgovara na lokalnite obi~ai od regionot i na kritskata kujna (lokalni tipovi grozje), a koi pridonesuvaat za za~uvuvawe na tradicionalnata kultura. Proektot ja zacvrstuva sorabotkata me|u proizvoditelite na organska hrana vo oblasta, preku kreirawe mre`a na vinoproizvoditeli, pridonesuvaj}i za podobruvawe na proizvodstvoto i zasiluvawe na lokalnata ekonomija. Vo ramkite na proektot se sprovede i obuka na lokalnoto naselenie i se otvorija novi rabotni mesta za naselenieto od sosednite sela.

OBRATEN (BOTTOM-UP) PRISTAP Planiraweto na proektot be{e sprovedeno spored slednava procedura: najnapred, lokalnata grupa za akcija organizira{e informativni sredbi vo oblasta kade {to dejstvuva LIDER+, za da mo`e da gi zabele`i ideite, potrebite i investiciskite interesi na lu|eto. Potoa, vo soglasnost so lokalnata vlast, zdru`enijata itn., proektot be{e planiran od strana na Razvojnata agencija od Heraklion, vo soglasnost so lokalnite prioriteti.

INOVACIJA Proektot go pottiknuva voveduvaweto inovacii preku zasiluvawe na pretpriemni{tvoto kaj mladite i na semejnoto pretpriemni{tvo, a pridonesuva i za vertikalizacija na ruralnoto proizvodstvo, {to prethodno se prodava{e kako primaren proizvod vo Sindikatot na He­ raklion. Ponatamu, proektot gi promovira lokalnite proizvodi i go poddr`uva razvojot i odr`uvaweto na lokalnite sorti vino, koi ina­ku pretendiraat da is~eznat, kako rezultat na uvozot na stranskite vinski sorti. Preku proektot se voveduvaat i novi tehnologii i znaewa vo nasoka na transformacija na ruralnite proizvodi (sprotivno na sindikatite i zdru`enijata {to go standardiziraat vinoto vo regionot i koristat stara oprema). Proektot e vo soglasnost so sovremenite mo­ deli za kvalitet – ne samo vo proizvodstvoto, tuku i vo organiziraweto na pretprijatieto, a pridonesuva i za zasiluvawe na lokalnoto vrabotuvawe, otvoraj}i tri postojani i deset honorarni (za period od ~etiri meseci) rabotni mesta.

INTEGRIRAN PRIOD „Vertikalizacijata” na proizvodstvoto se sostoi vo toa proizvoditelot da se spravi so site etapi na procesot, namesto da mu gi dava neobrabotenite surovini na nekoj drug proizvoditel.

43


Instrumenti za poddr{kana proizvoditelite

VMRE@UVAWE I OBLAST NA SORABOTKA Vmre`uvaweto i regionalnata sorabotka treba da im ovozmo`at na pretprijatijata da go pro{irat proizvodstvoto vo regionot.

LOKALNO FINANSIRAWE I MENAXMENT Zna~itelniot pridones na privatnite fondovi se sostoi vo toa {to ja zgolemuvaat aktivnosta vo lokalnite regioni. Dopolnitelno, se sozdava mre`a od lozari koja obezbeduva nova mo`nost za promocija na lokalniot razvoj. 44

PRENOSLIVOST Razvivaweto kvalitetno proizvodstvo mo`e da poslu`i kako model za drugite proizvoditeli na vino.

ODR@LIVOST Proektot obezbeduva zasiluvawe na pret­ priemni{tvoto kaj mladite i na semejnoto pretpriemni{tvo, a pridonesuva i za vertikalizacija na ruralnoto proizvodstvo, {to pret­ hodno se prodava{e kako primaren proizvod vo Sindikatot na Heraklion. Ponatamu, proektot gi promovira lokalnite proizvodi i go poddr`uva razvojot i odr`uvaweto na lokalnite sorti vino, koi ina­ku pretendiraat da is~eznat, kako rezultat na uvozot na stranskite vinski sorti.

Proektot voveduva novi tehnologii i znaewe vo nasoka na transformacija na ruralnite proizvodi (sprotivno na sindikatite i na zdru`enijata koi go standardiziraat vinoto vo regionot i koristat stara oprema). Proektot e vo soglasnost so sovremenite mo­ deli za kvalitet – ne samo vo proizvodstvoto, tuku i vo organiziraweto na pretprijatieto, a pridonesuva i za zasiluvawe na lokalnoto vrabotuvawe, otvoraj}i tri postojani i deset honorarni (za period od ~etiri meseci) rabotni mesta. Na doma{niot pazar, pretprijatieto promovira serija kvalitetni vina od organsko proizvodstvo, proizveduvani i standardizirani vo novata fabrika, od privatni lozja koi se priznaeni na lokalno, regionalno i na nacionalno nivo. Dokaz za kvalitetot e faktot deka prvoto u~estvo na vinata na me|unarodna izlo`ba be{e krunisano so uspeh. Ova pridonesuva za porast na proizvodstvoto, odr`uvawe na dobriot kvalitet i zgolemuvawe na izvozot (Francija, Luksemburg, SAD). Investitorot kontinuirano se nadograduva so novi tehnologii i znaewa: kompanijata ja sertificira so ISO, HACCP i BRC (British Retail Consortium: sertificirawe na kvalitetot na proizvodot i organizacijata na kompanijata od strana na britanska organizacija). Ponatamu, investitorot bara sorabotka so sli~ni kompanii od regionot (pomali vinarii), so cel da obezbedi pristap kon pogolemite pazari. Kone~no, investitorot u~estvuva vo istra`uvawe za kultivacija na lozjeto, za da go podobri svojot proizvod.


6

Edna uspe[na

makedonska prikazna Semejstvata Stojanovski i Petrevski se tipi~ni makedonski semejstva. Tatkoto Stojan, majkata Stojanka i sinot Stole Stojanovski `iveat vo golema semejna ku}a vo srceto na Tikve{ijata. So niv `ivee i snaata Trpana, soprugata na Stole, a vo blizina `ivee i nivnata }erka Stojna so svoeto semejstvo. Novoto semejstvo na Stojna go so~inuvaat soprugot Petko, sinot Petar i }erkata Petranka, kako i svekorot Pero i svekrvata Persa, site Petrevski. Kako {to nalaga tradicijata vo regionot, site se zanimavaat so odgleduvawe vinova loza i proizvodstvo na vino. Semejstvata Stojanovski i Petrevski imaat ogromni povr{ini pod nasadi od vinova loza i odgleduvaat pove}e sorti crveno vinsko

grozje, me|u koi: vranec, stanu{ina i po malku kaberne soviwon i merlo, a odgleduvaat i nekolku sorti belo vinsko grozje, kako {to se: {ardone, temjanika i `ilavka. Re~isi sekoja godina golem del od nivniot vlo`en trud propa|a poradi vremenskite ne足 pogodi, a osobeno poradi {tetite {to im gi predizvikuva gradot. Od druga strana, del od nivnite lozja se ve}e stari, bidej}i prvite nasadi Stojan gi zasadil koga se rodila Stojna. Sli~no na nego, i Pero prvite nasadi na vinova loza gi zasadil koga se rodil negoviot sin Petko. Lozite se ve}e stari i ne davaat tolku mnogu grozje kako vo po~etokot, a primenuva-


Edna uspe{na makedonska prikazna

nata tehnologija ne soodvetstvuva na modernite uslovi, taka {to vinoto {to se dobiva e so slab kvalitet. @enite vo semejstvoto podednakvo u~estvuvaat vo rabotata na lozje, no istovremeno mora da se gri`at i za semejstvata i za decata i da obezbedat hrana za zimata. Imaj}‌i go predvid ova, kako i faktot deka grozjeto e tradicionalen i naj~est proizvod vo regionot, tie podgotvuvaat mnogu vkusni sokovi i drugi slatki proizvodi od grozje. Ovaa prikazna mo`e da odi do nedogled i sekoga{ }e zapo~nuva na istiot na~in, so podatokot deka semejstvata Stojanovski i Petrevski se tipi~ni makedonski semejstva, pa duri i krajot na prikaznata do nedogled }e se oddol`uva i sekoga{ }e bide ist. 46

Sakaj}i da ja promenat istorijata, pomladite vo semejstvata zapo~nuvaat od ona {to go imaat i ona {to sakaat da go postignat, pa izgotvuvaat biznis-plan {to gi opfa}a site nivni tradicionalni proizvodi i site nivni kapaciteti. Otkako gi utvrdile kapacitetite i potrebite, Stojan i Stole zaklu~ile deka }e se gri`at za vinovata loza i za nejzinoto odgleduvawe. Spored planot, prvo }e treba da se pogri`at za toa da gi zamenat starite lozovi nasadi so novi i pokvalitetni, no pritoa da ja zadr`at avtenti~nosta na vranecot, stanu{inata i `ilavkata, potoa da obezbedat nova oprema za podgotvuvawe na zemjata, za navodnuvawe na nasadite, za prskawe i za{tita na lozite, za |ubrewe i kultivacija, a sekako }e postavat i mre`i za za{tita od grad. Za sevo ova tie }­e oformat zemjodelska kooperativa na semej­ stvata Stojanovski i Petrevski i so nivniot


Vino

biznis-plan i 35 hektari nasadi pod vinova loza }e konkuriraat za sredstva od IPARD. Za da gi obezbedat potrebnite sredstva za kofinansirawe, tie }e sklu~at dogovor i }e zemat kredit od nekoja od komercijalnite banki. Vo ramkite na zemjodelskata kooperativa, Pero i Petko }e se gri`at za vinifikacijata. Obaj­ cata }e ja upravuvaat investicijata vo nasoka na usovr{uvawe na procesot na prerabotka na vinskoto grozje i dobivawe vino. Nivnata kooperativa proizveduva pribli`no 23.000 hektolitri vino. Pri proizvdostvoto se koristi zastarena tehnologija, pa poradi toa vinoto gubi od svojot kvalitet. Dodeka Stojan i Stole gi voveduvaat vinskite sorti kaberne soviwon, merlo i soviwon blank, Pero i Petko }e rabotat na podgotovka na vinarskata vizba, }e ja nabavat potrebnata oprema, }e kupat novi bo~vi za ~uvawe na vinoto, osobeno barik dabovi bo~vi za zreewe na vinoto, }e napravat dizajn za novi etiketi za vinoto vo {i{iwa, a }e napravat i veb-stranica za nivnata kooperativa, na koja }­e gi promoviraat proizvedenite vina. Paralelno so ovie aktivnosti, tie }e se pogri`at preku politikata za kvalitet na proizvodite da obezbedat dobivawe oznaka za potekloto i oznaka za tradicionalen proizvod, so {to }e go garantiraat uspehot vo plasiraweto na proizvodite. Sredstvata potrebni za ovaa aktivnost, Pero i Petko }e gi obezbedat na istiot na~in kako i Stojan i Stole – preku IPARD. Paralelno so ma`ite od semejstvata, Stojanka, Persa, Stojna i Trpana }e se trudat da ja razvivaat vtorata strana na prikaznata. Tie }e razvivaat alternativni ekonomski aktivnosti preku tradicionalnoto zanaet~istvo i razvojot

47


Edna uspe{na makedonska prikazna

na alternativniot turizam. Stojanka i Trpana zaedno so drugite `eni vo seloto }e osnovaat grupa {to }e gi promovira tradicionalnite doma}inski proizvodi i tradicionalnite vidovi hrana, a Persa i Stojna }e se pogri`at za toa na pazarot da ja ponudat svojata virtuoznost vo kujnata, preku nivnata akcija za razvoj na selskiot turizam. Organizacijata na aktivnostite }e ja finansiraat, kako i nivnite sopruzi, preku IPARD, no za promocijata i koristeweto na iskustvata }e se poslu`at so programata „Evropa za gra|anite”.

48

Vakvata vertikalizacija na lozarstvoto i na vinarstvoto }e im dade dobar primer na drugite semejstva od nivnoto selo i od po{irokiot region, a za nivnite semejstva }e bide mo`nost na delo da go sprovedat proektot DIONIS, finansiran preku programata @IVOT+, za koj Petar slu{nal na nekoj od seminarite organizirani od Evropskata unija. Petar gi privr{uva svoite studii na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana i ima namera, koristej}i ja potprogramata ERAZMUS, da zamine na postdiplomski ­studii vo Francija ili vo [panija, kade {to }e se specijalizira za enolo{ki praktiki i proizvodstvo na vino, a Petranka }e studira biznis-administracija, za{to nekoj treba da se gri`i za natamo{niot razvoj na semejniot biz­ nis i za promocijata na vinskiot turizam. Semejstvata Stojanovski i Petrevski se proizvoditeli na vrvni vina so geografsko poteklo, a proizveduvaat i mnogu drugi tradicional­ ni proizvodi od regionot vo koj{to `iveat. Paralelno so ova, obete semejstva poseduvaat mal smestuva~ki kapacitet i restoran vo koj se slu`at tradicionalni jadewa, a na posetitelite

im se nudi izvonredna mo`nost da u`ivaat vo pejza`ot, da ja zapoznaat makedonskata vinarska tradicija, da probaat vrvni vina i ponekoga{ da pridonesat vo nivnoto proizvodstvo.


KONTAKTI


Kontakti

Ministerstvo za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo SEKTOR ZA ZEMJODELSTVO – Oddelenie za lozarstvo i vinarstvo

Agencija za finansiska poddr[ka na zemjodelstvoto i na ruralniot razvoj SEKTOR ZA DIREKTNI PLA]AWA

ul. „Jurij Gagarin” 15, 1000 Skopje

SEKTOR ZA ODOBRUVAWE PROEKTI

Telefon: 02/3134477

ul. „Skupi” br. 3a (zgrada na FONKO) 1000 Skopje

Faks: 02/3134477

Telefon: 02/3097450

Veb-stranica: www.mzsv.gov.mk

Faks: 02/3097454

Ministerstvo za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo TELO ZA UPRAVUVAWE SO IPARD ul. „Belasica” br. 2, 1000 Skopje Telefon: 02/3109809 Faks: 02/3109809 E-po{ta: info@ipard.gov.mk Veb-stranica: www.ipard.gov.mk

E-po{ta: ipard.info@ipardpa.gov.mk Veb-stranica: www.ipardpa.gov.mk MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE SEKTOR ZA SORABOTKA I PROEKTNA KOORDINACIJA ul. „Goce Del~ev” bb (zgrada na MRTV) 1000 Skopje Telefon: 02/3251400 Faks: 02/3220165 E-po{ta: infoeko@moepp.gov.mk Veb-stranica: www.moepp.gov.mk


Vino

STOPANSKA KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZDRU@ENIE ZA ZEMJODELSTVO I PREHRANBENA INDUSTRIJA ul. „Dimitrie ^upovski” br. 13, 1000 Skopje Telefon: 02/3244089 Faks: 02/3244088 Kontakt-lice: Sa{o Despotoski

E-po{ta: saso@mchamber.mk Veb-stranica: www.mchamber.mk SOJUZ NA STOPANSKITE KOMORI AGRO-BIZNIS KOMORA ul. „Pra{ka” br. 23, 1000 Skopje Telefon: 02/3091440 Faks: 02/3091440 Kontakt-lice: Aleksandar Zarkov E-po{ta: azarkov@sojuzkomori.org.mk Veb-stranica: www.sojuzkomori.org.mk

ME\UNARODNA ORGANIZACIJA ZA VINO I LOZARSTVO ORGANISATION INTERNATIONALE DE LA VIGNE ET DU VIN 18 Rue d’Aguesseau 75008 Pariz FRANCIJA Telefon: +33 (0)1 44 94 80 80 Faks: +33 (0)1 42 66 90 63 E-po{ta: contact@oiv.int Veb-stranica: www.oiv.int KOMISIJA NA EVROPSKATA UNIJA COMMISSION OF THE EUROPEAN UNION Rue de la Loi 200, B-1049 Brisel BELGIJA Dacian Cioloş, komesar za zemjodelstvo i ruralen ravoj E-po{ta: dacian.ciolos@ec.europa.eu Janez Potocnik, komesar za `ivotnata sredina E-po{ta: janez.potocnik@ec.europa.eu

51


Kontakti

GENERALEN DIREKTORAT ZA ZEMJODELSTVO I RURALEN RAZVOJ Rue de la Loi 130, B – 1049 Brisel BELGIJA Fax: +32 (0)2 29 50 130

Joaquim CAPITAO Telefon: +32 (0)2 29 59 328 E-po{ta: joaquim.capitao@ec.europa.eu @IVOT+ @ivotna sredina i eko-inovacii

GENERALEN DIREKTORAT ZA @IVOTNATA SREDINA Avenue de Beaulieu 5, B - 1049 Brisel BELGIJA Fax: +32 (0)2 29 88 288 52

COMMUNITY PROGRAMME LIFE+ PROGRAMA NA ZAEDNICATA @IVOT+ Avenue de Beaulieu 5, B - 1049 Brisel

Hervé MARTIN, zamenik-rakovoditel na oddel Telefon: +32 (0)2 29 65 444 E-po{ta: herve.martin@ec.europa.eu Anne-Louise FRIEDRICHSEN Telefon: +32 (0)2 29 91 232 E-po{ta: anne-louise.friedrichsen@ec.europa.eu

BELGIJA Fax: +32 (0)2 29 21 787

EVROPSKO VINSKO VITE[TVO MAKEDONSKI VINSKI KONZULAT Nata{a Kikovska

@IVOT+ Priroda Angelo SALSI, zamenik-rakovoditel na oddel Telefon: +32 (0)2 29 69 376 E-po{ta: angelo.salsi@ec.europa.eu

Love~ka ku}a „Kamnik” - [ato Kamnik, Kamnik bb, 1000 Skopje Telefon: +38922523522 Faks: +38922580540 E-po{ta: wineritterschaftmk@gmail.com


Подрарок од Бахус - Вино