Issuu on Google+

EVROPSKA UNIJA U~ime pravo


Evropska unija – U~ime pravo

Izdava: Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija Za izdava~ot: Vladimir Mil~in, izvr{en direktor Urednici: Fani Karanfilova Panovska Kire Milovski Avtor: Makedonski centar za evropsko obrazovanie Lektura: Ana-Marija Bran|olica Likovno-grafi~ko oblikuvawe: Brigada Dizajn Pe~at: Skenpoint Tira`: 3200 primeroci

CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 341. 171 (4-672EU) EVROPSKA unija - u~ime pravo / urednici Fani Karanfilova Panovska, Kire Milovski , - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2009 - 41 str. : ilustr. ; 24 sm isbn 978-608-218-028-1 a) Evropska unija - Prira~nici COBISS.MK - ID 79775754

Evropska unija U~ime pravo


Voved Ovaa bro{ura pretstavuva dopolnuvawe na prira~nikot „U~ime pravo”, izdaden od Fondacijata Institut otvoreno op{testvo – Makedonija, za potrebite na programata „U~ime pravo” na Mladinskiot obrazoven forum. Isto taka, ovaa bro{ura e izrabotena i za potrebite na proektot „Akcija za Evropa”, realiziran od Fondacijata Institut otvoreno op{testvo – Makedonija, vo partnerstvo so Makedonskiot centar za evropsko obrazovanie i Mladinskiot obrazoven forum, {to predviduva promocija na EU na lokalno nivo, preku debati i obuki. Celta na bro{urata e da gi zapoznae sredno{kolcite, odnosno mladite lu|e vo Republika Makedonija, so osnovnite karakteristiki na Evropskata unija, nejzinite institucii i na~inot na nosewe na odlukite vo niv, kako i za patot {to Republika Makedonija treba da go izodi do polnopravnoto ~lenstvo vo Unijata. Preku obukite na programata „U~ime pravo” na Mladinskiot obrazoven forum, se nadevame deka ovaa bro{ura }e stigne vo racete na golem broj sredno{kolci vo Republika Makedonija i istata }e bide nivna vodilka vo procesot na evropeizacija na celoto na{e op{testvo. Vpro~em, vo Evropskata unija ne vleguva samo Vladata ili politi~kite partii, tuku pred s# gra|anite, a dr`avnite institucii treba da rabotat vo slu`ba na nivnite interesi. Toj interes se narekuva Evropska unija i istiot treba da ovozmo`i podobar `ivoten standard, stabilni i demokratski institucii, podobro obrazovanie, po~ituvawe i ostvaruvawe na ~ovekovite slobodi i prava, demokratija i vladeewe na pravoto. Od urednicite


[TO E ZAEDNI^KO VO UNIJATA? Obedineti vo razlikite

Vo momentov, Unijata obedinuva 27 zemji, so pomalku ili pove}e razvieni ekonomii, so razli~ni pravni sistemi, mno{tvo kulturni tradicii i jazi~ni karakteristiki, i site dr`avi podednakvo gi vrednuva i gi poddr`uva. Ottamu i mototo na Unijata - “Obedineti vo razlikite”. Evropskata unija e sozdadena i se gradi za da ovozmo`i poudoben, pobezbeden i

Zname

Dvanaesette `olti yvezdi na temnosina pozadina se ~esta gletka i vo na{ata zemja, koja iako se u{te ne e ~lenka na Unijata, sepak e vo postojana sorabotka i gradi vistinsko partnerstvo so Unijata i nejzinite ~lenki. Ova zname e simbol na EU, no i simbol na obedine­ ta Evropa voop{to. Vo mnogu tradicii, bro-

posloboden `ivot na nejzinite gra|ani. Taa ne postoi za da gi odmeni dr`avite {to se nejzini ~lenki, tuku preku zaedni~ki akcii i politiki u{te pove}e da zgolemi i obezbedi ekonomski razvoj, blagosostojba, mir i bezbednost. Podolu, razgleduvame nekoi od ovie zaedni~ki politiki i karakteristiki:

jot 12 e simbol na harmonija i perfekcija, a krugot, me|u drugoto, simbol na celina i obedinuvawe. Zatoa, bez ogled na pro{iruvaweto na Unijata i zgolemuvaweto na brojot na nejzini ~lenki, brojot na yvezdi na znameto ostanuva 12.

Himna

I himnata na EU zboruva za idealot na sorabotka i bratstvo me|u naro­ dite, a bidej}i ova e idealot za koj komponiral i Betoven, negovata melodija od Devettata simfonija poznata kako “Oda na radosta”, stanuva himna na Unijata. Himnata ne gi zamenuva nacionalnite himni na dr`avite-~lenki, tuku e u{te eden na~in da se potvrdat i slavat obidi­te za zaedni{tvo i za obedinuvawe na razlikite.

4

Avstrija, Belgija, Bugarija, Velika Britanija, Germanija, Grcija, Danska, Estonija, Irska, Italija, Kipar, Latvija, Litvanija, Luksemburg, Malta, Polska, Portugalija, Romanija, Slova~ka, Slovenija, Ungarija, Finska, Francija, Holandija, ^e{ka, [vedska, [panija.

Evropska unija U~ime pravo


9 Maj - Den na Evropa

Na ovoj den, vo 1950 godina, Robert [uman go prezentiral svojot predlog za obedinuvawe na Evropa i osiguruvawe mir i blagosostojba na nejzinite gra|ani. Predlogot poznat kako „[umanova deklaracija” e osnova za sozdavawe na zaednicite {to vo tekot na godinite go

kreiraat ona {to denes go poznavame kako Evropska unija. Zatoa, 9 Maj denes se slavi kako den na Evropa i e den na koj gra|anite na Unijata organiziraat razni festivali i drugi aktivnosti posveteni na obedinuvaweto vo Evropa i nivnoto me|usebno zbli`uvawe.

Evro

Setete se kolku dopolnitelna podgotovka e potrebna koga zaminuvate vo stranstvo - informirawe koi valuti (pari) se koristat vo zemjite {to gi posetuvate, menuvawe pari vo banka, vnimavawe na kursnite razliki, organizacija na razli~nite valuti itn. Od 2002 godina, pove}eto gra|ani na EU ne mora da se gri`at za vakvi situacii, bidej}i od toga{ zapo~na upotrebata na zaedni~kata valuta – evro. Koristeweto ista valuta go olesnuva trguvaweto i gi osloboduva gra|anite od gri`ite {to gi spomenavme. Vo momentov, evroto go koristat 16 ~lenki na Unijata (Belgija, Germanija, Grcija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Holandija, Avstrija, Portugalija, Slovenija, Finska, [panija,

5

Slova~ka, Malta i Kipar). Grafi~kiot simbol za evroto (€) e inspiriran od gr~kata bukva epsilon i se odnesuva na prvata bukva na Evropa. Oficijalnata kratenka {to se koristi za evroto e EUR. Pari~ni banknoti, isti vo site zemji na Evro-zonata, se dizajnirani od pobednicite na natprevaruvaweto sprovedeno vo EU, {to gi povika site zainteresirani da ponudat idei za izgledot na banknotite. Monetite na ednata strana imaat zaedni~ki simbol, dodeka na drugata strana pretstavuvaat nekoi nacionalni obele`ja na dr`avite~lenki. Zatoa, ne bidete za~udeni ako vo supermarket vo Avstrija vi dadat moneta so slika na {panskiot pisatel Servantes, ili ako na Halkidiki platite so pari~ka so slika na holandskata kralica Beatriks.


Sloboda na dvi`ewe na lica i [engen

Denes gra|anite na EU mo`e da patuvaat od Lisabon do Helsinki, preku Barselona, Nica, Torino i Viena, bez pritoa da pominuvaat grani~ni premini i da se gri`at za svoite patni ispravi. Site dr`avi-~lenki, se del od bezgrani~niot sistem [engen, so isklu~ok

Sloboda na dvi`ewe na rabotnici

Ako ja poglednete listata na vraboteni vo “Folksvagen�, so sigurnost }e najdete nekoj Portugalec, Danec, ili Grk. Ova e vozmo`no preku slobodata na dvi`ewe na rabotnicite,

{to im garantira ednakvo pravo na vrabotuvawe na gra|anite na EU vo koja bilo zemja~lenka, nezavisno od nivnoto dr`avjanstvo.

Programi za obrazovanie

Mladite lu|e sakaat da sre}avaat drugi mladi lu|e, sakaat da vidat drugi zemji i da nau~at za razli~nite tradicii. Mnogu mladi nastojuvaat i se obiduvaat del od svoeto obrazovanie da go ostvarat vo druga zemja, no ova e komplicirano zaradi golemite tro{oci i dolgite proceduri. Mladite studenti od Unijata, odamna ne se gri`at za ovie te{kotii. Posto-

na Obedinetoto Kralstvo i Danska, kako i Bugarija i Romanija. Ovaa sloboda na dvi`ewe, Unijata ja dava i na site gra|ani od treti zemji {to legalno prestojuvaat vo nekoja zemja od [engen-zonata.

jat pove}e programi {to im pomagaat na mladite lu|e da gi ostvarat ovie planovi (Erazmus, Leonardo, Komenius i Grundvig). Ovie programi osiguruvaat diplomite steknati na koj bilo univerzitet vo EU, da bidat priznati nasekade vo Unijata. Pove}e od dva milioni a mladi lu|e vo EU, ve}e ja iskoristile vakvata mo`nost.

Trgovija i carina

Gr~kite domati ve}e pet decenii mnogu poevtino i poednostavno stignuvaat na germanskite pazari, bidej}i ne se optovareni so dopolnitelnite carinski proceduri i carinski dava~ki. U{te od 1957 godina, Evropjanite se dogovorija da im dozvolat na svoite proizveduva~i da gi plasiraat proizvodite na pazarite {irum Unijata, i pritoa da ne pla}aat dopolnitelni dava~ki. Vakvata zaedni~ka politika, na gra|anite na EU im ovozmo`i da imaat pristap do poev­tini, poraznoobrazni i pokvalitetni proizvodi od site delovi na Evropa.

6

Evropska unija U~ime pravo


I Makedonija ima dogovor so Unijata, so koj golem del od makedonskite proizvodi mo`e da

Zaedni~ko investirawe vo ekonomski razvoj – pomo{ na pomalku razvieni podra~ja

EU e mo`ebi eden od najrazvienite delovi vo svetot, no sepak vo nego ima oblasti {to se zna~itelno posiroma{ni od drugite. Nastojuvaj}i site gra|ani na EU da `iveat podobro, dr`avite-~lenki gi zdru`uvaat svoite sili i finansiska mo} i zdru`eno pomagaat posiroma{nite regioni da se razvijat i da se zbogatat. Okolu 30 milijardi godi{no se

stignuvaat na evropskite pazari, bez pritoa da bidat optovareni so carini.

koristat za pomagawe na ekonomiite na ovie regioni, za sozdavawe novi rabotni mesta i dokvalifikacija na nevrabotenite gra|ani. Vakvata pomo{ e posebno vidliva vo Irska, koja do pred desetina godini be{e najsiroma{na dr`ava vo EU, a sega e eden od nositelite na ekonomskiot rast.

Buxet

Za da se ostvarat celite za razvoj i blagosostojba, ~lenkite na EU odlu~ile i da sozdadat zaedni~ko }ese pari, odnosno evropski buxet. Imeno, Unijata ima mnogu programi za rabota, a pritoa nema sposobnost da sobira danoci od

7

gra|anite i firmite, so koi bi mo`ela da gi finansira tie programi. Zatoa, sekoja ~lenka dava del od svoite prihodi (carini, DDV itn.) vo evropskiot buxet.


INSTITUCIITE NA EVROPSKATA UNIJA Na evropskoto tlo postojat razni tradicii i kulturi, me|utoa i zaedni~ki vrednosti za evropskite narodi. Obedinetite demokratski evropski dr`avi, preku me|usebnata eko­nom­ ska i politi~ka sorabotka se stremat kon obez­beduvawe prosperitet i traen mir. @elbite za sigurnost i mir, za sloboda i slobodno dvi`ewe, kako i ekonomska blagosostojba, se dlaboko vkoreneti vo pri~inite za nastanok i postoewe na Evropskata unija. Kako {to karakterot na sekoja zemja-~lenka na EU e definiran od nejziniot praven sistem i nejzinite nacionalni institucii, taka i karakterot na EU e definiran od razli~nite institucii i tela i nivnata nadle`nost. Zatoa, mnogu e va`no da se imaat osnovni poz­na­vawa za organizacijata i metodite na rab­ota na instituciite na Evropskata unija. Toa ovozmo`uva da se razbere procesot na kreirawe politiki, odnosno kako odlukite se podgotvuvaat, donesuvaat, implementiraat i monitoriraat. Vo Evropskata unija postojat najrazli~ni institucii i tela. Me|utoa, samo pet se definirani kako institucii i se smetaat za najva`ni.

nalen na naselenieto na sekoja dr`ava. Taka, na primer, Germanija izbira 96 pratenici, a Malta 6 pratenici. Pratenicite vo Evropskiot parlament ne se zdru`uvaat soglasno nivnata nacionalna pripadnost, tuku vo politi~ki grupi, soglasno nivnata partiska pripadnost. Na toj na~in, evroparlamentarcite, preku Evropskiot par­la­ment gi pretstavuvaat interesite na site gra|ani na Unijata, a ne samo na onie od dr`avata vo koja bile izbrani. Zaradi ova, gra|anite na EU mo`e da izbiraat i da bidat izbrani za pratenik vo Evropskiot parlament vo koja bilo ~lenka na Unijata, nezavisno od nivnoto dr`avjanstvo.

Sekoja ~lenka na Unijata izbira razli~en broj pratenici, {to e odnapred utvrden i proporcionalen na naselenieto na sekoja dr`ava. Taka, na primer, Germanija izbira 96 pratenici, a Malta 6 pratenici

Evropski parlament

Evropskiot parlament go so~inuvaat 750 evro­parlamentarci so petgodi{en mandat. Ova e edinstvenata EU-institucija ~ii{to ~lenovi se direktno izbrani od onie gra|ani na EU {to poseduvaat glasa~ko pravo. Sekoja ~lenka na Unijata izbira razli~en broj pratenici, {to e odnapred utvrden i proporcio-

8

Evropska unija U~ime pravo


Parlamentot ima uloga vo slednive tradi­ci­ onalno parlamentarni aktivnosti: • sozdavawe evropsko zakonodavstvo - ulog­a­ ta ja deli so Sovetot na ministri; • izbor i formirawe izvr{na vlast - ovaa uloga osobeno se gleda preku potv­rdu­ vaweto na Pretsedatel na Evropskata komisija i podocna na site ~lenovi na Evropskata komisija, i izborot na Ombu­d­smanot; • demokratska kontrola na aktivnostite na drugite institucii i tela na EU - ovaa nadle`nost mu ovozmo`uva na Evrop­skiot parlament da postavuva pra{awa do Evropskata komisija i site drugi institucii na EU, kako i obvrska na evropskite institu-

?

cii i zemjite-~lenki da go informiraat Parlamentot za svoite aktivnosti, pravo da prifa}a pretstavki podneseni od strana na gra|anite na EU i drugi; • buxetska nadle`nost - zaedno so Sovetot na ministri, u~estvuva vo postapkata za utvrduvawe i glasawe na buxetot na EU. Rabotata na Evropskiot parlament se odviva vo tri grada: vo Strazbur se odr`uvaat plen­­a­­rnite sednici, vo Brisel rabotat parl­a­ mentarnite komisii i politi~kite grupi, a vo Luksemburg se nao|a negoviot Sekretarijat. Vo svojata rabota, Parlamentot gi upotrebuva site oficijalni jazici na Unijata.

PRA[AWA 1:

1. Kolku oficijalni jazici ima vo Unijata i koi se tie? 2. Koi se prednostite i nedostatocite na vakvoto re{enie? Kakvo re{enie smetate deka bi bilo najdobro?

9


Sovet na ministri

Sovetot na ministri e klu~na institucija pri donesuvaweto odluki vo EU, zaedno so Evropskiot parlament. Kako {to asocira i imeto, vo ramkite na Sovetot sekoja zemja-~lenka u~estvuva so eden minister. Koj minister od sekoja dr`ava-~lenka }e u~estvuva vo rabotata, zavisi od pra{awata {to se diskutiraat na sostanokot na ministrite (na primer, ako se diskutiraat pra{awa za transportnite mre`i, }e prisustvuvaat ministrite za transport, a dokolku se diskutira za viza i azil, }e prisustvuvaat ministrite za pravda ili za vnatre{ni raboti). Preku ~lenovite na Sovetot se prenesuvaat i zastapuvaat nacionalnite interesi na zemjite-~lenki.

• donesuva buxet - nadle`nost {to ja deli so Parlamentot; • predlaga nazna~uvawe i da nazna~uva – na primer, pretsedatelot i ~lenovite na Komisijata, ~lenovite na Evropskiot sud na revizori, ~lenovite na izvr{niot odbor na Evropskata centralna banka, kako i ~lenovite na brojni komiteti na EU; • obezbeduva koordinacija vo oblasta na ekonomskata politika i politikata za vrabotuvawe; • dava mandat na Komisijata za pregovarawe i sklu~uvawe opredeleni dogovori so zemji {to ne se ~lenki na EU, kako i me|unarodni organizacii.

Nadle`nostite na Sovetot se vo u~estvoto pri donesuvaweto odluki, koordinacijata na nacionalnite politiki na ~lenkite i zaedni~koto informirawe me|u ~lenkite. Sovetot na ministri ima sedi{te vo Brisel.

Pretsedatelstvoto na Sovetot na ministri se menuva sekoi {est meseci na baza na rotacija, odnosno sekoja zemja-~lenka ima mo`nost {est meseci da bide pretsedava~. Pretsedavaweto so Sovetot podrazbira zna~ajni ulogi: inicirawe predlozi za rabotata na Sovetot, koordinacija i vodewe na negovata rabota i pretstavuvawe na Sovetot na me|unarodno pole i voUnijata.

Klu~nite zada~i na Sovetot se da: • sozdava evropsko zakonodavstvo; • bara od Evropskata komisija da pod­ nese predlog za donesuvawe novo zakon­o­ davstvo;

?

PRA[AWA 2:

Koj minister od sekoja dr`ava-~lenka }e u~estvuva vo rabotata, zavisi od pra{awata {to se diskutiraat na sostanokot na ministrite (na primer, ako se diskutiraat pra{awa za transportnite mre`i, }e prisustvuvaat ministrite za transport, a dokolku se diskutira za viza i azil, }e prisustvuvaat ministrite za pravda ili za vnatre{ni raboti).

1. Dali znaete koja dr`ava vo momentov pretsedava so Sovetot na ministri? Dali znaete koj e sleden pretsedava~? 2. Zo{to e toa va`no?

10

Evropska unija U~ime pravo


Evropska komisija

Komisijata pretstavuva dvi`e~ka sila za evrointegracijata. Taa gi zastapuva i za{­ tituva zaedni~kite interesi na zaednicata, poradi {to e poznata i kako ¨~uvar na dogovorite¨. Nea ja so~inuvaat 27 komesari, po eden predlo`en od sekoja dr`ava-~lenka, poddr`ani od Sovetot i Parlamentot. Sekoj od komesarite na Evropskata komisija e nadle`en za nekoj od sektorite na Komisijata (na primer: pro{iruvawe, transport, `ivotna sredina itn.) i ima mandat od pet godini. Ulogata na Komisijata e sli~na so ulogata

?

{to ja ima vladata vo edna dr`ava. Komisijata ima pravo da inicira donesuvawe na EU-zakonodavstvo i go nadgleduva sproveduvaweto na EU-zakonodavstvoto vo dr`avite-~lenki. Komisijata e nositel na implementacijata na politikite na EU i upravuva so buxetot na EU. Taa ja zastapuva Evropskata unija vo nadvore{nata politika i pregovara pri sklu~uvawe me|unarodni dogovori. Evropskata komisija, isto taka, ima pravo da ima svoi pretstavni{tva vo zemji {to ne se ~lenki na EU.

PRA[AWA 3:

1. Dali znaete koj vo momentov e pretstavnik na Evropskata komisija vo Republika Makedoni­ja? 2. Dali znaete kade se nao|a Delegacijata na Evropskata komisija vo Republika Makedonija? 3. Dali znaete da navedete nekoja aktivnost {to ja vodi ili vo koja{to e vklu~ena Delegacijata na Evropskata komisija vo Republika Makedonija?

Evropski sud na pravda

Ako vo Unijata gi lociravme nositelite na zakonodavnata i izvr{nata vlast, normalno e da o~ekuvame i institucija {to e nositel na sudskata vlast, a toa e tokmu Sudot na pravdata. Go so~inuvaat 27 sudii, po eden od sekoja zemja- ~lenka, izbrani so zaedni~ka sog­ lasnost na site ~lenki i so mandat od {est godini. Ovoj sud e nadle`en samo za pra{awa i situ-

11

acii {to vklu~uvaat evropsko zakonodavstvo. Taka, toj raboti vo slednive slu~ai: • go tolkuva evropskoto pravo (gi objasnuva obvrskite i pravata na evropskite inst­i­ tucii, na dr`avite-~lenki, na fizi~kite i pravnite lica, soglasno toa pravo); • odlu~uva dali dr`avite-~lenki gi ispolnuvaat obvrskite, soglasno pravoto na Unijata;


• poni{tuva pravni akti {to se usvoeni od instituciite, a ne se vo soglasnost so evropskoto pravo. Obra}aweto do Evropskiot sud na pravdata,

mo`e da se izvr{i na koj bilo oficijalen jazik na Unijata, so {to toj jazik stanuva “jazik na slu~ajot�. Sepak, sudiite vo ovoj sud naj~esto diskutiraat na francuski jazik.

Evropski sud na revizori

Evropskiot sud na revizori e institucija osnovana vo 1975 godina, so sedi{te vo Luksemburg. Toj e sostaven od po eden pretstavnik na sekoja zemja-~lenka na EU. Mandatot na ~lenovite e {est godini, a tie se nazna~uvaat so dogovor na zemjite-~lenki, po konsultacija so Evropskiot parlament. Evropskiot sud na revizori ima zada~a da osigura deka site prihodi na EU se sobrani i deka tro{ocite se napraveni zakonski i namenski. Revizorite mo`at da vr{at revizija na koja bilo institucija, telo, nacionalen organ, pravno ili fizi~ko lice {to raspolaga so pari na EU, i dokolku e potrebno da prepra}aat slu~ai do Sudot na pravdata.

?

Sekoj od komesarite na Evropskata komisija e nadle`en za nekoj od sektorite na Komisijata (na primer: pro{iruvawe, transport, `ivotna sredina itn.) i ima mandat od pet godini.

PRA[AWA 4:

1. Dali vo Republika Makedonija ima institucija {to vnimava kako se tro{at buxetskite pari?

Evropska unija U~ime pravo


DONESUVAWE ODLUKI VO EVROPSKATA UNIJA Organizacijata na rabotata na Evropskata unija e slo`ena za razbirawe i pove}­e istra`uvawa poka`uvaat deka golem broj gra|ani na zemjite-~lenki na Unijata ne go razbiraat na~inot na koj raboti Unijata. Zo{to toga{ mladite od Makedonija da se

ma~at da gi razberat ovie komplicirani proceduri? Zatoa {to da se bide dobar evropski gra|anin, ne zna~i samo da se prifatat vrednostite vrz koi{to po~iva Unijata, tuku i da se poznava na~inot na rabota na istata, osobeno vo pogled na noseweto odluki.

Kako Evropskata unija donesuva “zakoni”?

Evropskata komisija predlaga novi “zakoni”, no istite gi donesuvaat Sovetot na ministri i Parlamentot. Pod poimot “zakoni” ili zakonodavstvo na Unijata, se podrazbiraat slednite tipovi akti:

13

• regulativi – {to va`at podednakvo za site ~lenki, vedna{ po nivnoto usvojuvawe. Tie se primenuvaat direktno, bez zemjata~lenka da mora propisot prvo da go vgradi vo svoite vnatre{ni zakoni; • direktivi – postavuvaat obvrzuva~ki rezultati {to zemjite-~lenki treba da gi postignat, no vo nivnoto postignuvawe imaat sloboda da izberat oblici i sredstva na dejstvuvawe (mo`e da se odnesuvaat na site ~lenki ili samo na nekoi);


• odluki – se odnesuvaat na specifi~ni pra{awa i se obvrzuva~ki za onie zemji~lenki, institucii, pravni lica ili poedinci na koi{to se odnesuvaat. Vo EU se donesuvaat i preporaki i mislewa {to nemaat obvrzuva~ko dejstvo i so toa ne

spa|aat vo redot na “zakonite” {to gi donesuva Unijata, tuku go pretstavuvaat stavot na oddelna institucija vo EU, vo vrska so nekoe pra{awe.

PRIMER 1: Vo noemvri 2005 godina, Evropskata komisija donese preporaka do Evropskiot sovet, na Republika Makedonija da $ se dodeli status na kandidat za ~lenstvo vo Unijata. Sovetot na minis­ tri ne be{e obvrzan da ja sledi ovaa preporaka. Dali znaete kako odlu~i Evropskiot sovet po ovaa preporaka? Site ovie akti se objavuvaat vo Slu`beniot vesnik na Unijata, na site ficijalni jazici na Unijata. Internet-stranicata na angliski jazik na Slu`beniot vesnik na Unijata, e: http://eur-lex.europa.eu/en/index.htm Pravilata i postapkite za donesuvawe odluki vo EU se postaveni vo ~etirite dogovori vrz koi po~iva EU. Sekoj evropski praven akt se zasnova na opredelen ~len od ovie dogovori, i takviot ~len se tretira kako pravna osnova za aktot.

Unijata mo`e da dejstvuva samo vo ramkite na ovlastuvawata {to proizleguvaat od Dogovorite, za koi se soglasile zemjite-~lenki. Instituciite na EU ne mo`at da nosat “zakoni” vo oblastite za koi vo dogovorite ne e eksplicitno navedeno deka se nadle`nost na Unijata.

Postojat tri postapki za donesuvawe evropski zakoni. Postapkite se razlikuvaat spored na~inot na sorabotkata me|u instituciite {to se nositeli na zakonodavniot proces, Sovetot na ministri i Evropskiot parlament, a osobeno zavisno od mo}ta na Parlamentot da vlijae na kone~niot ishod od odlu~uvaweto: • Konsultacija – Parlamentot e konsultiran (dava svoe mislewe), a Sovetot na ministri ja nosi odlukata imaj}i go predvid misleweto na Parlamentot, no bez obvrska istoto da go po~ituva. • Soglasnost – Sovetot na ministri nosi odluka po dobienata soglasnost od Parlamentot. • So-odlu~uvawe – Parlamentot i Sovetot na ministri imaat ednakva uloga vo noseweto na odlukata.

14

Evropska unija U~ime pravo


Koj od ovie tri vida na odlu~uvawe }e se koristi, zavisi od pra{aweto na koe se odnesuva aktot (pro{iruvawe na Unijata, transportni mre`i, socijalna politika).

Postapka na konsultacija

Pri postapkata na konsultacija, Komisijata go ispra}a svojot predlog do Sovetot na ministri i do Parlamentot. No, Sovetot na ministri e toj {to oficijalno gi konsultira (bara mislewe za predlogot) Parlamentot, no i drugi tela na Unijata. Sovetot na ministri ima obvrska mislewata na site ovie institucii da gi zeme predvid pri donesuvaweto na odlukata, no nema obvrska do istite da se pridr`uva.

Sovetot na ministri, pak, po dobivaweto na misleweto od Parlamentot, isto taka odlu~uva dali predlogot na Komisijata }e go prifati, }e go otfrli, ili }e go izmeni. Konsultiraweto se koristi, na primer, vo revizija na cenite vo zemjodelstvoto, opredeluvaweto odredbi povrzani so gra|anstvo na EU, ili pak vo vrska so azilot i migracijata.

Postapka na soglasnost

Vo postapkata nosewe odluki so soglasnost, Sovetot, pred da donese odluka, mora da dobie soglasnost za istata od Parlamentot. Za razlika od prethodnata postapka, pri postapkata na soglasnost, Parlamentot ima samo dve mo`nosti pred sebe – ili da go prifati vo celost predlogot na Komisijata, ili istiot da go odbie vo celost. Dokolku Parla-

?

mentot ne dade soglasnost za predlogot na Komisijata, Sovetot na ministri ne mo`e da go usvoi istiot. Preku postapka na soglasnost se donesuvaat akti {to, na primer, se odnesuvaat na Centralnata banka na Unijata, na strukturnite i kohezionite fondovi, ili na priemot na novi zemji-~lenki.

PRA[AWA 1:

Zo{to ovaa postapka e zna~ajna za Republika Makedonija? Dali nametnuva i nekakvi aktivnosti na nekoi od organite na vlasta?

15


Postapka na soodlu~uvawe

Ako dosega{nite postapki na odlu~uvawe vo ramkite na EU se ~inea slo`eni, postapkata na soodlu~uvawe e definitivno krunata na slo`enosta na istite. Spored ovaa postapka, Parlamentot i Sovetot na ministri imaat ednakvi i celosno podeleni i ramnopravni zakonodavni ovlastuvawa i mo`nost za vlijanie na sodr`inata na donesenite pravni akti. Vo postapkata na soodlu~uvawe, Komisijata go ispra}a predlogot i do Sovetot na ministri i do Parlamentot, i sekoja od ovie dve institucii ima mo`nost da go prifati vo dve razgleduvawa {to se slu~uvaat ednopodrugo. Ako nekoja od ovie institucii napravi izmena na pravniot akt, neophodno e taa izmena da bide celosno prifatena od drugata institucija, za aktot da bide usvoen. Dokolku Sovetot i Parlamentot ne mo`at da se soglasat za tekstot na aktot, predlogot odi pred “Komitetot za usoglasuvawe� {to e sostaven od ednakov broj pretstavnici na dvete institucii. Vo Komitetot u~estvuvaat i pretstavnici na Ko-

misijata {to mo`e da dadat dopolnitelni objasnuvawa za del od predlo`enite re{enija, dokolku toa se pobara od niv. Otkako Komitetot }e postigne soglasnost, tekstot na aktot se vra}a na treto - posledno mo`no razgleduvawe pred Sovetot i Parlamentot, {to ili kone~no go prifa}aat, ili go otfrlaat predlogot na Komisijata. Preku postapkata na soodlu~uvawe se nosat najgolem del od pravnite akti, kako, na primer, akti {to se odnesuvaat na zaedni~kiot pazar, pravata na rabotnicite- migranti, ili za{titata na potro{uva~ite. Tendencija vo Unijata e da se zgolemuva tipot na pra{awa {to }e se re{avaat preku ovaa postapka, so cel da se ovozmo`i podednakvo u~estvo vo odlu~uvaweto na Sovetot na ministri - kako pretstavnik na interesite na dr`avite~lenki, i na Evropskiot parlament - kako pretstavnik na site gra|ani na Unijata.

16

Evropska unija U~ime pravo


MAKEDONIJA I EVROPSKATA UNIJA Po~etocite na ona {to denes go znaeme kako Evropska unija se lociraat vo 1950 godina i gi odbele`uva prvoto zdru`uvawe na {est dr`avi: Francija, Germanija, Italija, Belgija, Holandija i Luksemburg. Denes, 50 godini podocna, Unijata ja so~inuvaat 27 ~lenki. Zna~i, ~lenkite na Unijata se jasno opredeleni da bidat otvoreni da gi primat vo ~lenstvo i ostanatite evropski dr`avi, postignuvaj}i pritoa celosno obedinuvawe na evropskiot kontinent. No, kako se sproveduva pro{iruvaweto? Ima li utvrdeni kriteriumi i postapki? Dali sekoja dr`ava mo`e da bide ~lenka na Unijata? I na krajot, kakov pat izode Republika Makedonija vo svoite obidi za za~lenuvawe i kakov pat ja ~eka?

17

Kako se stanuva ~len na Evropskata unija?

EU e otvorena za sekoja evropska dr`ava {to gi po~ituva principite na slobodata, demokratijata, osnovnite ~ovekovi prava i slobodi i vladeeweto na pravoto. Ovoj osnoven preduslov za prijavuvawe za ~lenstvo vo Unijata e dopolnitelno objasnet na sostanokot na {efovite na dr`avite i vladite odr`an vo 1993 vo Kopenhagen, kade {to se utvrdeni osnovnite kriteriumi za za~lenuvawe vo Unijata. Ovie kriteriumi se poznati kako Kopenha{ki kriteriumi, a tie nalo`uvaat, pred da stanat polnopravni ~lenovi, dr`avite-kandidati da: • imaat stabilni institucii {to ja garantiraat demokratijata, vladeeweto na pravoto, ~ovekovite prava i po~ituvaweto na pravata na malcinstvata; • funkcionalna pazarna ekonomija, so kapacitet da se soo~i so konkurencijata na pazarnite sili vo EU; • sposobnost da se ispolnat obvrskite od ~lenstvoto, kako i prifa}awe i ispolnuvawe na celite na politi~kata, ekonomskata i monetarnata unija. Voedno, dr`avata-kandidat treba da ima i funkcionalen administrativen i sudski kapacitet za sproveduvawe na prezemenite obvrski od ~lenstvoto vo Unijata.


?

PRA[AWA 1:

1. Diskutirajte go sekoj kriterium posebno i locirajte gi site institucii {to treba postojano da ja unapreduvaat svojata rabota i kapacitet, za da se ispolnat Kopenha{kite kriteriumi.

Kako se razvivaa odnosite me|u Makedonija i Evropskata Unija-Klu~nite ~ekori kon Evropskata Unija

^lenstvoto na Republika Makedonija vo Evropskata unija pretstavuva strate{ki interes i prioritetna cel na Republika Makedonija, u{te od momentot na nejzinoto osamos足 tojuvawe vo 1991 godina.

ja pregovori za potpi{uvawe pove}e spogodbi. Vo 1998 godina, na sila stapi Spogodbata za sorabotka, kako najva`na spogodba pred potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija (SSA).

Odnosite me|u Makedonija i Unijata zapo~naa da se razvivaat vo 1992 godina, koga na{ata zemja isprati svoj pretstavnik vo Brisel. Vo 1995 godina, Republika Makedonija i Unijata vospostavija diplomatski odnosi i se otvori-

SSA be{e potpi{ana vo 2001 godina i vo nea be{e jasno utvrdeno deka Republika Makedonija ima idnina kako ~lenka na Evropskata unija, dokolku gi ispolni potrebnite uslovi za toa.

Kako Makedonija stana zemja-kandidat za ~lenstvo vo EvropskataUnija?

Na 22 mart 2004 godina vo Dablin, Republika Irska, Republika Makedonija podnese aplikacija za ~lenstvo vo EU. [est meseci podocna, Republika Makedonija ja zapo~na procedurata za odgovarawe na pra{alnikot {to be{e dostaven od Evropskata komisija, kako alatka preku koja temelno se skeniraat vkupnite sostojbi na zemjata-aplikant za ~lenstvo vo Evropskata unija.

Do 31 januari 2005 godina, makedonskite institucii gi izgotvija odgovorite vo koi realno gi prezentiraa sostojbite, no i planovite so rokovi za podobruvawe vo sekoj od specifi~nite sektori vo op{testvoto. Po analiziraweto na odgovorite, Evropskata komisija podgotvi mislewe so koe mu prepora~a na Evropskiot sovet da dodeli kandidatski status na Republika Makedonija.

18

Evropska unija U~ime pravo


Na 17 dekemvri 2005 godina, Evropskiot Sovet na Republika Makedonija dodeli status na zemja-kandidat za ~lenstvo vo EU. [efovite na dr`avite i vladite na zemjite-~lenki na EU, na

[to zna~i statusot-kandidat za dr`avata?

Vrz osnova na statusot-kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija, Republika Makedonija mo`e da koristi pomo{ vo razvojot na nejzinoto op{testvo od pove}e fondovi otkolku {to toa be{e slu~aj prethodno (ovie fondovi so edno ime }e bidat poznati kako IPA – Instrument za pred-pristapna pomo{). Kandidatskiot status, isto taka, im ovozmo`uva na pretstavnicite na Makedonija (naj~esto mi-

toj na~in mu oddadoa priznanie na napredokot {to Makedonija go napravi vo ispolnuvaweto na kriteriumite od Kopenhagen.

nistri od razli~ni oblasti) da u~estvuvaat na brojni sostanoci so nivnite kolegi od Unijata, na koi {to se razgovara za podobruvawe na sorabotkata vo ramkite na EU. Kone~no, statusot zemja-kandidat zna~i i osnova za otpo~nuvawe pregovori za ~lenstvo, so ~ie {to uspe{no zavr{uvawe Makedonija }e stane ~lenka na Unijata.

Koi organi se odgovorni za koordinacija na odnosite me|u Makedonija i Evropskata Unija?

Vo Republika Makedonija postojat preku 30 razli~ni organi, tela ili oddelenija {to rabotat na evrointegracijata na dr`avata. Najva`nite od niv se: Na zakonodavno nivo - Sobranieto na Republika Makedonija: • Komitetot za evropski pra{awa • Nacionalen sovet za evrointegracii

• Komitetot za evroatlantska integracija; • Zamenik-pretsedatelot na Vladata za evropska integracija; • Ministerot za nadvore{ni raboti. Na administrativno nivo: • Sekretarijatot za evropski pra{awa; • Ministerstvoto za nadvore{i raboti; • Oddelenijata za evropski integracii vo ministerstvata.

Na izvr{no nivo - Vladata na Republika Makedonija:

Podolu e daden poednostaven prikaz na najva`nite od niv.

19


EVROINTERGRACIJA

Sobranie

3

Ministerstvo

Nacionalen sovet za evrointegracii

2

Sekretarijat za evropski pra{awa

Ministerstvo

Ministerstvo za nadvore{ni raboti

1

Komisija za evropski pra{awa

Ministerstvo

Administracija

Vlada

Minister za nadvore{ni raboti Zamenik pretsedatel na Vladata

Oddelenie za evrointegracija

Komitetot za evroatlantska integracija e centralna institucija za politi~ka koordinacija na procesot na evrointegracijata na Makedonija. Komitetot go so~inuvaat Pretsedatelot na Vladata - kako pretsedava~, zamenicite-pretsedateli na Vladata, ministrite

Oddelenie za evrointegracija

Oddelenie za evrointegracija

za: nadvore{ni raboti; finansii; odbrana; vnatre{ni raboti; pravda; ekonomija; zemjodelstvo; `ivotna sredina; transport i vrski. Po pokana na Pretsedatelot na Vladata, vo rabotata na Komitetot mo`e da u~estvuvaat i drugi lica.

20

Evropska unija U~ime pravo


Raboten komitet za evropska integracija pri Vladata na Republika Makedonija e operativno me|uministersko telo so koe pretsedava zamenikot na pretsedatelot na Vladata zadol`en za evropski pra{awa, a negovi ~lenovi se site dr`avni sekretari od ministerstvata. Ovoj komitet gi utvrduva metodite i dinamikata za realizirawe na strategiskite odluki, politi~kite nasoki i prioriteti na Vladata, a vr{i i sledewe na realizacijata na konkretni zada~i. Sekretarijatot za evropski pra{awa isto taka ima koordinativna funkcija kako prethodno spomenatiot Komitet, no vo administrativen aspekt na evrointegracijata. Sekretarijatot ima za zada~a da go naso~uva procesot na evropska integracija vo organite na dr`avnata uprava, kako i da obezbeduva poddr{ka vo stranskata pomo{ {to ja dobiva dr`avata. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e zadol`eno za odr`uvawe na odnosite na Republika Makedonija so EU, pred sè preku Misijata na Republika Makedonija vo Brisel, no i preku ambasadite {to Makedonija gi ima vo zemjite-~lenki. Sektorite ili oddelenijata za evropska integracija se formirani vo site ministerstva i tie imaat sli~na uloga so onaa na Sekretarijatot za evropski pra{awa – tie se osnovna alka vo koordinacijata na aktivnostite na evrointegracijata vo sekoe ministerstvo.

21

Komitetot za evropska integracija vo Sobranieto na Republika Makedonija gi razgleduva predlozite za donesuvawe zakoni, od aspekt dali tie se vo linija so zakonite na Evropskata unija. Nacionalniot sovet za evrointegracii vo Sobranieto na Republika Makedonija e pretsedavan od strana na opozicijata i vo nego u~estvuvaat ne samo pratenici tuku i pretstavnici na Vladata, Pretsedatelot, MANU, ZELS, nevladini organizacii. Ovoj sovet pretstavuva naj{irok forum na nacionalno nivo na koj se diskutiraat site va`ni pra{awa za evrointegracija na Republika Makedonija. Pove}e informacii za integracijata na Republika Makedonija vo EU i za prisustvoto na Unijata vo na{ata zemja, mo`ete da dobiete na internet-stranicite na: • Sekretarijatot za evropski pra{awa www.sep.gov.mk • Kancelarijata na delegacijata na Evropskta komisija vo Republika Makedonija www.delmkd.cec.eu.int • Evropskata komisija, vo delot posveten na Makedonija (informaciite se na angliski jazik) - http://ec.europa.eu/comm/enlargement/fyrom/index.htm Informacii mo`ete da dobiete i vo prostoriite na Informativniot centar na EU {to se nao|a na ul. „Mito Haxivasilev Jasmin” br. 52v, vo zgradata na Kancelarijata na delegacijata (http://www.euic.mk, http://www.delmkd. ec.europa.eu/en/index.htm), ili vo koja bilo od informativnite to~ki na EU vo Republika Makedonija:


Informativna to~ka na EU vo Kumanovo

Informativna to~ka na EU vo Gostivar

Op{tina Kumanovo Centar za informirawe na gra|anite Adresa: 11 Oktomvri bb, 1300 Kumanovo Tel/faks: (++ 389 031) 437 310 e-mail: kumanovo@cig.org.mk

Op{tina Gostivar Centar za informirawe na gra|anite Adresa: bul. Bra}a \inovski br. 61, 1230 Gostivar Tel/faks: ++ 389 042) 218 167 e-mail: gostivar@cig.org.mk

Informativna to~ka na EU vo Ko~ani

Informativna to~ka na EU vo Tetovo

Op{tina Ko~ani Centar za informirawe na gra|anite Adresa: Rade Kratov~e br. 1, 2300 Ko~ani Tel/faks: (++ 389 033) 274 045 e-mail: goce_S@mol.com.mk lidijataseva@yahoo.com

Op{tina Tetovo Adresa: Tel/faks: e-mail:

Informativna to~ka na EU vo Bitola

Op{tina Veles Adresa: Tel: e-mail:

Op{tina Bitola Centar za informirawe na gra|anite Adresa: Bul. 1 Maj b.b. , 7000 Bitola Tel/faks: (++ 389 047) 232 800 e-mail: bitola@cig.org.mk vnalevska@yahoo.com

ul. JNA b.b., 1200 Tetovo (++ 389 044) 337 910 tetovo@cig.org.mk neritanus@yahoo.com

Informativna to~ka na EU vo Veles ul. Panko Bra{nar br.1, 1400 Veles (++ 389 043) 231 241 itc_ve@mt.net.mk veles@cig.org.mk

Informativna to~ka na EU vo Kavadarci Op{tina Kavadarci Adresa: Mar{al Tito b.b., 1430 Kavadarci Tel/faks: (++ 389 043) 400 022 e-mail: efremov24@yahoo.com kavadarci@cig.org.mk

22

Evropska unija U~ime pravo


Sobranie na Republika Makedonija

Vlada na Republika Makedonija

Ministerstvo za nadvore{ni raboti

Zamenik na pretsedatelot na Vladata zadol`en za evropski pra{awa

Nacionalen sovet za evrointegracija

Komisija za evropski pra{awa

Sekretarijat za evropski pra{awa

Raboten komitete za evropska integracija pri Vladata na Republika Makedonija

Komitet na rakovoditeli na rabotni grupi

35 rabotni grupi za podgotovka na Nacionalanata programa za usvojuvawe na pravoto na EU i podgotovka na pregovara~kite pozicii za prgovori so EU

23


PROGRAMI NA ZAEDNICATA

Eden od instrumentite so koi Evropskata unija }e ja ispolnuva Novata lisabonska agenda se i t.n. Programi na Zaednicata. Toa e posebno kup~e pari nameneti za najrazli~ni proekti na korisnici od dr`avite-~lenki, koi treba da pridonesat za natamo{na prodlabo~ena evropska integracija vo dadeni oblasti i koi, so tekot na vremeto, mo`at da prerasnat vo zaedni~ka politika na EU. Od tie pri~ini, ovie programi se naj~esto koncentrirani vo oblastite koi dr`avite~lenki qubomorno gi ~uvaat za sebe i ne ja prenesuvaat nadle`nosta na nivo na EU, bidej}i se mo{ne ~uvstvitelni (obrazovanieto, kulturata, mediumite, ~ovekovite prava itn.), ili vo oblastite vo koi integracijata ne e dovolna i bi mo`ela da se podobri (carinite, danocite, socijalnata za{tita, antidiskriminacijata i drugi) ili pak vo novi oblasti kade {to bi mo`ela da se razvie zaedni~ka politika i preku rezultatite od niv da se zapo~ne procesot na kreirawe politika (energijata, evropskoto dr`avjanstvo, aktivnoto gra|anstvo itn.). Sepak, site dr`avi-~lenki sfa}aat deka me|usebnata sorabotka e mnogu va`na i zatoa, na sekoi sedum godini, so novite finansiski perspektivi tie baraat od Evropskata komisija da gi razvie i da gi sprovede vakvite programi. Za da se obezbedi podobro iskoristuvawe na sredstvata raspredeleni vo razli~nite programi na Zaednicata, Evropskata komisija duri i gi poednostavi programite opfateni so finansiskata ramka 2007-2013. Imeno, sega postojat t.n. ramkovni programi koi obedinuvaat nekolku programi od prethodnata finan-

siska ramka, taka {to dojde do unificirawe na pravilata. Za pogolema preglednost na programite koi porano se finansiraa i na onie koi se predvideni za periodot 2007-2013, videte ja tabelata koja sleduva vo prilog. So ogled na faktot deka ovie programi se finansirani od buxetot na EU, a buxetot go polnat gra|anite na dr`avite-~lenki, pravo na koristewe na ovie sredstva imaat gra|anite na EU. No, politikata za pro{iruvawe podrazbira deka eden den dr`avite koi imaat status na dr`ava-kandidat, kako {to e Makedonija, } e stanat dr`avi-~lenki na EU i zatoa e korisno gra|anite od ovie dr`avi da u~estvuvaat vo Programite na Zaednicata, bidej}i na toj na~in vleguvaat vo postojnite mre`i na EU, no i gradat novi mre`i koi }e ovozmo`at inicirawe na zaedni~ki proekti. Za u~estvoto na ovie dr`avi da bide fer, Evropskata komisija bara finansisko u~estvo od buxetite na zainteresiranite dr`avi, koe }e bide soodvetno na konkretnite programi. Uslovite, pravilata i postapkite za u~estvo se isti kako i za dr`avite-~lenki, a finansiskoto u~estvo za sekoja programa se regulira so potpi{uvawe na Memorandumot za razbirawe, so koj se predviduvaat isti uslovi za finansiska kontrola i revizija. Ova finansisko u~estvo se narekuva pla}awe „vlezen bilet�, a iznosot se odreduva vo Memorandumot za razbirawe, za sekoja programa poedine~no. Dokolku ne se iskoristat, parite za vlezniot bilet ne se vra}aat, pa zatoa dr`avite, vo slu~ajot Republika Makedonija, pred da gi izberat programite vo koi }e u~estvuvaat treba

24

Evropska unija U~ime pravo


dobro da razmislat za toa koi organizacii imaat kapacitet da gi povle~at parite na ime na proekti (barem onie koi Makedonija }e gi pla}a od sopstveniot buxet), a ne koi programi izgledaat najprivle~no. Evropskata komisija razbira deka dr`avite kako Republika Makedonija imaat ograni~eni sredstva, pa zatoa ni dozvoluva vo prvo vreme da gi koristime sredstvata od IPA za kofinansirawe na vlezniot bilet. Kofinansiraweto treba postepeno da se namaluva, vo rok od 3-godi{en programski period.

juni 2003 godina, koga so EU pretsedava{e Republika Grcija. Toga{ kone~no stana jasno deka dr`avite od Zapaden Balkan }e mo`at da stanat dr`avi-~lenki na EU, a Grcija potvrdi deka Procesot za stabilizacija i asocijacija }e bide ramkata za integracija i pritoa gi otvori Programite na Zaednicata, tviningot i TAEKS-ot za Zapaden Balkan, kako novi instrumenti {to }e go zabrzaat nivnoto podgotvuvawe za ~lenstvo. Zatoa, evropskata perspektiva za Zapaden Balkan vo EU e poznata u{te kako Solunska agenda.

Pravoto na u~estvo na dr`avite-kandidatki i na potencijalnite dr`avi-kandidatki se odreduva na politi~ko nivo. Toa se slu~i za vreme na Evropskiot sovet vo Solun, vo

Vo ovaa bro{ura se pretstaveni Programite na Zaednicata koi se odnesuvaat na mladite i obrazovanieto.

25


Programi vo ramkite na finansiskata perspektiva 2007-2013 Porane{nite programi na Zaednicata Socrates: Comenius, Erasmus, Grundtvig, Lingua, eLearning Leonardo da Vinci Jean Monnet

Novite ramkovni programi 2007-2013

DG Education Culture

LLL – Action programme in the field of lifelong learning

Youth

Youth in Action

Ed./Cult

Culture 2000

Culture

Ed./Cult

Media Plus Media Plus Development Media Plus Distribution, Promotion Media Plus Pilot Projects Media Training

Media 2007 1. Support upstream of audiovisual production 2. Support downstream of audiovisual production 3. Pilot projects

Education Culture

Active European Citizenship Programme Town Twinning Support to European projects for debates by NGOs Projects from associations and federations of European integration

Europe for Citizens 1. Active citizens for Europe 2. Active civil society for Europe 3. Together for Europe

Education Culture

Community incentive measures in the field of employment Combating discrimination Combating social exclusion Gender equality

PROGRESS – Programme for employment and Social Solidarity 1. Employment – Working conditions 2. Social protection and social inclusion 3. Anti-discrimination and diversity 4. Gender equality

Employ-ment social affairs

Multiannual Programme for Enterprises (MAP) FP6 Research and Innovation, LifeEnvironment e-TEN, Modinis, e-Content Intelligent Energy Europe: SAVE, ALTENER, STEER

CIP – Competitiveness and Innovation Framework Programme 1. Entrepreneurship and Innovation Programme 2. ICT Policy Support Programme 3. Intelligent Energy–Europe Programme: SAVE, ALTENER, STEER

Enterprise Industry Energy

Daphne II Fundamental Rights Judicial Cooperation in Civil Matters Support to NGOs in 10 new Member States

Fundamental Rights and Justice 1. Fight against violence, Drug prevention and Information 2. Fundamental rights and citizenship 3. Civil Justice / Criminal Justice

Justice Freedom Security

European Refugee Fund INTI ARGO RETURN

Solidarity and Management of Migration Flow 1. European Refugee Fund 2. European Fund for integration of 3-country nationals 3. External Border Fund 4. European Return Fund

Justice Freedom Security

26

Evropska unija U~ime pravo


Porane{nite programi na Zaednicata Preparatory Action in favour of victims of terrorist acts AGIS

Novite ramkovni programi 2007-2013 Security and Safeguarding Liberties 1. Prevention, Preparedness & Consequence Management of Terrorism 2. Prevention of and Fight against Crime

DG Justice Freedom Security

LIFE III LIFE + 1. LIFE Nature and Biodiversity Life Nature 2. LIFE Environment policy and General Mechanism for policy implementation governance Action programme European environmental 3. LIFE Information and Communication NGOs Programme for sustainable urban development Forest focus

Environ-ment

FP6 FP7 – Cooperation 1. Health Food safety and health risks 2. Food, Agriculture and Genomics and biotechnology for health Biotechnology Information society technologies 3. Information and Communication Nanotechnologies, materials, New production Technologies processes 4. Nanosciences, Nanotechnologies, Sustainable development, global change, Materials, new production ecosystems, aeronautics technologies Citizens and governance 5. Energy Aeronautics and space 6. Environment (including climate change) 7. Transport (including Aeronautics) 8. Socio-economic sciences and humanities 9. Security and space FP7 – Ideas (Fundamental Research)

Research

Marie Curie Actions

FP7 – People 1. Initial training 2. Lifelong training 3. Industry academia 4. Scholarships for international research

Research

Research and Innovation Horizontal research SME Regions of knowledge Research infrastructures INCO Science and society

FP7 – Capacities 1. Research potential 2. Research for the benefit of SMEs 3. Regions of knowledge 4. Infrastructures 5. INCO 6. Science in society

Research

27


MLADITE VO AKCIJA 2007-2013

Idninata na sekoe op{testvo, vklu~uvaj}i go i evropskoto, se mladite. Od tie pri~ini Evropskata unija ja stimulira sorabotkata me|u mladite, nivnite lokalni inicijativi, im dava mo`nost da patuvaat i da ja zapoznavaat kulturnata raznovidnost vo Evropa, da go promoviraat evropskoto dr`avjanstvo i

Akcija 1. Mladite za Evropa (265,5 milioni evra)

Ovaa akcija nudi isklu~itelna mo`nost za sre­}a­­­­­­­­­­­vawa na grupi mladi lu|e. Razmenite imaat ped­­ago{ka, neformalna dimenzija na u~ewe i vred­nosna dimenzija, a grupite gi istra`uvaat zaedni~kite temi i u~at za nivnite me|usebni kul­­turi. Isto taka, se poddr`uvaat lokalni,

regionalni i nacionalni mladinski proekti, a potoa se vmre`uvaat organizaciite od razli~ni dr`avi. Za da se zgolemi u~estvoto na mladite, se poddr`uvaat evropski proekti za razmena na idei, iskustva, metodologii, lokalni, regionalni i nacionalni aktivnosti.

Akcija 2. Evropsko volonterstvo (203,55 milioni evra)

So ovaa akcija mladite lu|e od 13 do 30-godi{na vozrast mo`at da pominat do 12 meseci vo nekoja evropska dr`ava, kako evropski volonteri, za da pomognat vo nekoj lokalen proekt vo

pritoa da nau~at ne{to i da se vklu~at vo izgradbata na Evropa. Za periodot 2007 - 2013 se obezbedeni 885 milioni evra za programata „Mladite vo akcija”, so nade` deka }e se pomogne da se ispolnat potrebite na mladite lu|e, i toa preku pet akcii:

{irok delokrug oblasti: socijalna politika, `ivotna sredina, umetnost i kultura, novi tehnolo{ki razvoi, sport itn.

Akcija 3. Mladite vo svetot (53,1 milion evra)

Ovaa akcija poddr`uva mladinski proekti so treti dr`avi zaradi promocija na razmenata na mladite, razvoj na partnerstva i mre`i, pri {to poseben akcent se stava na dijalogot, zaemnoto razbirawe i tolerancijata, interkulturnata svest i solidarnost, razbivaweto

na predrasudite i na stereotipite i, se razbira, na razvojot na gra|anskoto op{testvo i jakneweto na demokratijata. Ovaa akcija opfa}­a i drugi dr`avi od Ju`na Amerika, Afrika, Karibite, Azija itn.

28

Evropska unija U~ime pravo


Akcija 4. Sistemi za poddr{ka na mladite (132,75 milioni evra)

Ovaa akcija gi razviva strukturite za poddr{ka i ulogata na onie koi rabotat so mladite i so mladinskite organizacii. Celta e da se razvivaat evropskite/me|unarodnite nevladini mladinski organizacii, koi }e pridonesat za aktivno u~estvo na mladite gra|ani vo javniot `ivot i vo op{testvoto.

Ovde spa|aat mladinskite sorabotki vo naj{iroka smisla na zborot. Sekoja godina se utvrduvaat prioriteti {to }e se finansiraat (2007 be{e evropska godina za ednakvi mo`nosti, a 2008 godina na interkulturen dijalog).

Akcija 5. Poddr{ka na evropskata sorabotka na mladite (35,4 milioni evra)

Mladite od pove}e dr`avi imaat mo`nost da se soo~at i da diskutiraat na najrazli~ni temi, a pritoa da nau~at ne{to pove}e edni za drugi. Ottuka, ovaa akcija poddr`uva organizacija na strukturiran dijalog na razli~ni u~esnici, mladinski transnacionalni i nacionalni seminari i pomaga pri razvivaweto na politikite za mladite. Mladite od Makedonija mo`at da stanat sostaven del na evropskata mladina i da pridonesat za podobruvawe na nivniot `ivot vo evropski ramki. Ako dosega se rakovodevme od

29

mototo „Zapoznaj ja tatkovinata za da ja saka{ pove}e”, sega mototo se menuva vo „Zapoznaj ja Evropa, za da ja saka{ pove}e!” Republika Makedonija sè u{te celosno ne u~estvuva vo ovaa programa. Uslov za u~estvo e formirawe na Nacionalna agencija za evropski programi za obrazovanieto i za mobilnosta. Ovaa Agencija e formirana vo 2008 godina, no sè u{te ne e akreditirana od strana na EU za da ja izvr{uva svojata funkcija. Akreditacijata prvi~no be{e najavena za 2009 godina, a sega ve}e se zboruva za po~etokot na 2010 godina.


Prikazni na evropskite volonteri vo Makedonija Indre Zdan~iute (Indre Zdančiūtė) od Litvanija e volonter vo Republika Makedonija od 2008 godina. Taa volontira vo Volonterskiot centar vo Skopje i veli: „Li~no smetam deka edna od pridobivkite od ~lenstvoto na Litvanija vo Evropskata unija e u~estvoto vo ERAZMUS programata, preku koja studirav edna godina vo Italija, a eve sega sum vo Makedonija preku programata za volonteri finansirana od Evropskata komisija. Pokraj ova, zna~itelno go podobriv svoeto poznavawe na angliskiot, francuskiot i italijanskiot jazik, a nau~iv i nekoi osnovni frazi od makedonskiot. Odli~no e da se ~uvstvuvate kako Evropejka i da imate golem broj me|unarodni prijateli!

Margo Rajs (Margot Reis) od Francija e volonter vo Republika Makedonija od 2008 godina. Taa, isto taka, volontira vo Volonterskiot centar vo Skopje i veli: „Golemo dostignuvawe e slobodata da se `ivee i da se studira na koe bilo mesto vo Evropa. Bidej}i imam samo 21 godina, ne se se}avam na grani~nite kontroli {to postoele vo minatoto, koga so roditelite patuvavme vo nekoja od sosednite dr`avi. Unijata mi ja dade mo`nosta da go otkrijam svetot, da bidam pootvorena za prifa}awe na drugite kulturi. Po ednogodi{niot prestoj vo Germanija, kako student, dobiv mo`nost da ja otkrijam Makedonija, blagodarej}i na programata za volonterska razmena poddr`ana od Evropskata komisija. Vo ovoj moment `iveam vo Skopje, zaedno so moite evropski kolegi od Litvanija, Latvija, ^e{kata Republika, Portugalija, [panija, pa duri i od Island. Zaedni~ki ja otkrivame i u`ivame vo Makedonija, a pritoa u~ime ne{to pove}e za na{ite evropski sosedi. Sekoj den sum sé pov~udovidena od kulturnoto bogatstvo vo Evropa, od ova malo par~e zemja.

30

Evropska unija U~ime pravo


DO@IVOTNO U^EWE 2007-2013

Dr`avite-~lenki sami odlu~uvaat za sopstvenite obrazovni sistemi, bidej}i obrazovanieto e edna od „po~uvstvitelnite” oblasti. Sepak, Evropskata komisija, vo uloga na poddr`uva~ i promotor na obrazovanieto, im pomaga na dr`avite-~lenki da gi ispolnat prethodno definiranite zada~i so pomo{ na programata Do`ivotno u~ewe. Spored rabotnata programa za obrazovanie, do 2010 godina treba da se realiziraat slednive zada~i: da ne se zgolemi prose~niot broj u~enici (10%) koi porano go napu{taat u~ili{teto; brojot na u~enicite koi zavr{ile matematika, nauka i tehnologija da se zgolemi za 15%, i da se namali rodovata razlika kaj ovie predmeti; 85% od 22-godi{nicite treba da imaat zavr{eno sredno obrazovanie; brojot na 15-godi{nicite

31

koi postignuvaat lo{i rezultati vo ~itaweto, matematikata i vo naukata treba da se prepolovi, i da se postigne porast od 12,5% vo pogled na prose~noto u~estvo na vrabotenite vo obrazovanieto za vozrasni. Mototo na programata Do`ivotno u~ewe e „Nikoga{ ne e docna za u~ewe”. Glavna cel na ovaa programa e da pridonese za razvoj na Evropskata unija vo napredno op{testvo {to se temeli na znaewe, so odr`liv ekonomski razvoj i so pogolema socijalna kohezija. Programata ima buxet od okolu 7 milijardi evra i go opfa}a periodot 2007–2013, a e podelena na ~etiri potprogrami, edna transverzalna programa i Programata @an Mone.


1. Jan Amos Komenski (1592 - 1670) - ~e{ki u~itel, nau~nik, edukator i pisatel. Bil protestantski biskup i ja napi{al knigata Didactica Magna. Stanal poznat kako „u~itel na naciite” i se smeta za tatko na modernoto obrazovanie. Ne slu~ajno, ovaa potprograma go nosi negovoto ime. Celna grupa na ovaa potprograma se predu~ili{noto i u~ili{noto obrazovanie, sè do vi{oto sredno obrazovanie, kako i instituciite koi nudat takvo obrazovanie. Celite na programata se: Do krajot na proektot treba da bidat vklu~eni najmalku 3 milioni u~enici, vo zaedni~ki obrazovni aktivnosti; Razvoj na znaewe za razli~nosta na evropskite kulturi me|u mladite lu|e i edukatorite, i Pomo{ na mladite lu|e za da steknat ve{tini za li~en razvoj, za idno vrabotuvawe i za aktivno evropsko dr`avjanstvo.

„Evropa na pismeno” e proekt {to proizleguva od partnerskite u~ili{ta na Komenski, koj ja naglasuva bogatata evropska istorija i nejzinite kulturni tradicii preku izu~uvawe na grafikata na javnite prostori vo nekolku evropski gradovi. Vo ovoj 3-godi{en proekt se vklu~ija ~etiri u~ili{ta za grafi~ki dizajn. Pokraj razmenata na iskustvata, dojde i do razmena na mnogu kontakti so razli~ni evropski institucii i do sozdavawe na pove}ejazi~na veb-stranica. Vo proektot se vklu~eni Amsterdam, Madrid, Praga i Riga. Sekoja godina, grupa u~enici u~ea posebna tema. Prvata tema be{e „Gradovite na pismeno”. [to ka`uvaat gradovite? Se zabele`uvaa i se analiziraa informativnite grafiki, na~inite na koi se promovira identitetot, poetskite frazi itn. Sledna tema be{e „Predmeti i li~nosti na pismeno”. Za ovaa tema u~enicite gi

zabele`uvaa mobilnite predmeti vo gradovite, golemite i malite predmeti, kako {to se: brendovite, trgovskite marki, avtomobilite, javniot prevoz, mebelot itn. Isto taka, bea nabquduvani i `ivotnite vo gradovite, nivnite imiwa, rasi i dr. I, kone~no, se nabquduvaa i lu|eto – nivnite imiwa, tetova`i, markite na oblekata {to ja nosat i nivnite fizi~ki pojavi. Poslednata faza od proektot – Lokalni, globalni i zaedni~ki grafiki – be{e sinteza na rabotata zavr{ena vo prethodnite dve godi­ni, vo site ~etiri grada. Lokalnite identiteti se sporeduvaa so globalniot. Proektot mu ovozmo`i na sekoj grad da si go odredi sopstveniot lokalen identitet. Se notiraa vlijanijata me|u razli~nite gradovi, a preku komparativni studii i analizi na sobranite informacii, u~enicite bea vo mo`nost da najdat evropski grafi~ki identitet.

32

Evropska unija U~ime pravo


Evropskata dimenzija za nastavnicite i za u~enicite vo u~ili{tata be{e postojano prisutna. Ovoj dobrorazraboten proekt zna~­i­­telno ja zgolemi svesta za globalizacijata i za kulturnata integracija na mladite vo Evropa. Materijalite, kako i iskustvata

na u~enicite i na nastavnicite, mo`at da se najdat na veb-stranicata na proektot www. written-europe.org. Proektot e prezentiran na konferencii, vo muzei, asocijacii i institucii, a se organiziraa i nekolku izlo`bi.

2. Leonardo da Vin~i (1452 – 1519) - italijanski matemati~ar, nau~nik, in`ener, inovator, skulptor, arhitekt, botani~ar, slikar, muzi~ar i pisatel. Toj e naj~esto opi{an kako arhetip na renesansniot ~ovek. Se smeta za eden od najgolemite slikari na site vremiwa i za ~ovek so najmnogu talenti. I ovde ne e slu~ajno {to programata nameneta za nastavnite potrebi na stru~noto obrazovanie, bez vi{oto stru~no obrazovanie, go nosi tokmu imeto na Leonardo da Vin~i. Celite na programata se: Do krajot na programata brojot na rabotnite mesta za praktika vo firmite treba da se zgolemi do 80.000 godi{no; Obezbeduvawe i koristewe na znaeweto, ve{tinite i kvalifikaciite za li~en razvoj; Podobruvawe na kvalitetot i inovacii vo stru~noto obrazovanie, i Mobilnost na lu|eto.

Razvoj na model na profesionalna orientacija. Proektot ima{e za cel da razvie model na stru~na orientacija i sistem za naso~uvawe na u~enicite vo kontekst na potrebite na pazarot na trudot. Se izgotvi kompleksen internet-sistem za izbor na kariera na nivo na region, so pomo{ na partnerite od Irska i od Ungarija, koj denes e nacionalen.

33

Modelot na profesionalna orientacija gi zede predvid potrebite na pazarot na trudot, a se sprovede i soodvetna stru~na obuka. Vo takvi uslovi, mladite i povozrasnite mo`ea da donesat konkretni odluki za nivnata kariera. Za poefikasna sorabotka me|u sovetnicite, regionalnite vlasti i organizaciite koi u~estvuvaa vo proektot, neophodno be{e


tie da bidat dopolnitelno obu~eni. Centrite za vrabotuvawe go sprovedoa proektot vo 8 regionalni centri i vo 11 institucii-doma}ini vo Irska. Sovetnicite za profesionalna orientacija i vlastite od oblasta (18) pominaa niz jazi~na, profesionalna i kulturna podgotovka i zaminaa na dvonedelna studiska

poseta vo Irska. Po studiskata poseta, centarot za vrabotuvawe, zaedno so partnerskite organizacii, izgotvi kompleksen regionalen model za profesionalna orientacija, staven na internet na www.epalya.hu i toj stana nacionalen vo april 2005 godina.

3. Erazmus Roterdamski (1466 – 1536) - holandski renesansen humanist i teolog na katoli~kata crkva. Patuval vo najgolemite centri na znaewe vo toa vreme, kako {to bile Pariz i Kembrix. Go ostavil svoeto bogatstvo na Univerzitetot vo Bazel i so toa stanal pioner na grantovite za mobilnost koi{to sega go nosat negovoto ime. Preku nea se obezbeduvaat grantovi za mobilnost na studentite/profesorite, za mre`i i za partnerstva vo visokoto obrazovanie. Ottuka proizleguvaat i celite na ovaa potprograma: Od po~etokot na programata, vo akciite za mobilnost na studentite treba da bidat vklu~eni vkupno 3 milioni individualni u~esnici; Poddr{ka za realizacijata na Evropskiot visokoobrazoven prostor, i Pridones za visokoto obrazovanie i naprednoto stru~no obrazovanie kon inovativnosta.

34

Evropska unija U~ime pravo


4. Nikolaj Severin Grundtvig (1783–1872) - danski u~itel, pisatel, poet, filozof, istori~ar, sve{tenik i politi~ar. Toj e ideolo{kiot tatko na narodnata sredna {kola, no sonuval za osnovawe na golem nordiski univerzitet. [kolata na `ivotot (Narodnata sredna {kola) i [kolata za strasta (Univerzitetot) bea dvata stolba na negovata programa. Veruval deka univerzitetot treba da gi osposobi studentite za aktivno u~estvo vo op{testvoto i vo sekojdnevniot `ivot. Zatoa, ovaa programa nudi grantovi za nastava i za u~ewe, proekti vo obrazovanieto za vozrasni nameneti za obu~uva~ite i za onie koi u~at. Celite na ovaa potprograma se: Do 2013 godina treba da se poddr`i mobilnosta na 7.000 poedine~ni u~esnici vklu~eni vo obrazovanieto za vozrasni; Da se odgovori na obrazovnite predizvici na vozrasnoto naselenie vo Evropa; Da se podobrat znaeweto i ve{tinite na vozrasnoto naselenie.

U~ete stranski jazik zaedno so va{ite vnuci. Proektot gi iskoristi bliskite me|ugeneraciski odnosi na babite i dedovcite so nivnite vnuci, pri {to tie me|usebno se motiviraa da u~at jazici preku zaedni~ki aktivnosti. Osoben uspeh se zabele`a kaj povozrasnite, koi prethodno nikoga{ nemale mo`nost da u~at stranski jazik. Isto taka, se poka`a deka u~eweto stranski jazik mo`e da bide zabavno i da stori mnogu za nadminuvawe na stereotipot deka jazik mo`e da se u~i samo na mladi godini.

35

Vo mnogu evropski dr`avi, dodeka roditelite se na rabota za decata se gri`at babite i dedovcite. Takov e slu~ajot vo Bugarija, Grcija, Italija i vo [panija. Od povozrasnite se o~ekuva da pomognat ne samo vo sekojdnevnite aktivnosti doma, tuku i pri pi{uvaweto na doma{nite zada~i. Ova se smeta{e za mo`nost za motivirawe na povozrasnite da im se pridru`at na svoite vnuci dodeka u~at stranski jazik. Za da se nadmine nivnata nevolnost za povtorno u~ewe, partnerite razvija neformalni aktivnosti so koi go privlekoa nivnoto vnimanie. Izmislija igri sli~ni na


onie {to se koristat vo nastavata koga se raboti so pomali deca, a so koi se podobruvaat ve{tinite na memorirawe. Ovie igri bea zabavni i pomognaa da se sozdade relaksirana atmosfera vo u~ilnicata. Praveweto gre{ki nikoga{ ne e prijatno za vozrasnite, taka {to akcentot se stavi na bazi~noto nivo na poznavawe na jazikot i na razvivaweto delumni ve{tini za zboruvawe. Povozrasnite u`ivaa vo socijalnite aspekti na u~eweto vo neformalni klubovi so drugite babi i dedovci i poka`aa golem entuzijazam vo raznite jazi~ni

natprevari vo tim so nivnite vnuci. Re~isi i da nema drug proekt za promocija na jazicite za ovaa celna grupa, taka {to ovoj proekt privle~e golem interes i istiot e poso~uvan kako primer na mnogu nastani niz cela Evropa. Isto taka, proektot ima neverojatno visoka stapka na zadr`uvawe na vklu~enite vozrasni lica, taka {to mnogumina sega pla}aat za da odat na kurs i ponatamu da go izu~uvaat jazikot. Pove}e detali za ovoj proekt mo`e da se najdat na veb-stranicata na proektot: www. znanie-bg.org.

Pokraj ovie 4 potprogrami, programata Do`ivotno u~ewe gi vklu~uva i t.n. transverzalni programi koi imaat za cel da go zgolemat kvalitetot i transparentnosta na obrazovnite sistemi i na sistemite za obuka vo dr`avite-~lenki i dr`avite-u~esni~ki vo programata i da obezbedat evropska sorabotka vo oblastite opfateni so dve ili pove}e programi.

Razvoj na pretpriema~ki ve{tini kaj mladite. Pol Brokman od lokalniot sovet na Sautempton otpatuva na ednonedelna studiska poseta na Malta. Celta na posetata be{e da nau~i kako se razvivaat pretpriema~ki ve{tini kaj mladite lu|e i da gi inspirira da zapo~nat sopstven biznis. Programata vklu~uva{e poseti na lokalnite organizacii i u~ili{ta za da vidi kako se razviva pretpriema{tvoto kaj mladite na Malta. Za vreme na ovaa ednonedelna poseta, Pol se zapozna so rabotata na inkubatorot „Kordin Business Incubation Centre� i go poseti kolexot za umetnost i tehnologija na Malta (Malta College of Arts Science and Technology), za

da vidi kako tie gi razvivaat interesite za pretpriema~ki potfati kaj nivnite studenti. Isto taka, ja poseti i korporacijata za vrabotuvawe i obuka na Malta (Malta's Employment and Training Corporation), kade {to funkcionira {ema koja{to nudi pomo{ vo forma na znaewe i ve{tini za nevrabotenite lica, za da mo`at da otvorat sopstveni biznisi. Vo programata be{e vklu~ena i poseta na Viktor Galea, pretsedatelot na Stopanskata komora na Malta. Pol izjavi: „Sredbata so ministerot be{e isklu~itelna i so nea se zaokru`i mojata poseta na Malta. Gospodin Galea be{e mnogu otvoren za diskusija i ima{e odli~no izlagawe za mehanizmite za izgotvuvawe

36

Evropska unija U~ime pravo


na politikite i za interakcija so zasegnatite strani. Toj neumorno odgovara{e na najrazli~ni pra{awa, po~nuvaj}i od strategiskite pra{awa, pa sè do konkretnite aspekti na nastavnata programa”. Kako rezultat na studiskata poseta, Pol dizajnira{e programa

za obuka na pretpriema~i za samovrabotuvawe za negovata organizacija vo Sautempton. Isto taka, idejata za biznis-inkubator ja iznese pred Op{tinskiot sovet na Sautempton. Iskustvoto na Pol be{e finansirano od Transver­ zalnata programa na EU za studiski poseti.

Programata @an Mone e inicijativa na Evropskata komisija za pottiknuvawe predavawa, istra`uvawa i pridones kon t.n. Evropski integrirani studii vo visokoobrazovnite institucii. Programata vklu~uva: @an Mone - mre`a na evropskite centri na izvonrednost (European Centres of Excellence) - univerzitetski institucii priznaeni od strana na Evropskata komisija za visokokvalitetno istra`uvawe i predavawa na tema „Evropska integracija”. Denes vo svetot rabotat 97 takvi centri. Komisijata gi poddr`uva i @an Mone-katedrite i @an Monestudiskite moduli. Niz svetot vo momentov ima 629 takvi katedri. Republika Makedonija sè u{te ne u~estvuva vo programata Do`ivotno u~ewe. Uslov za u~estvo e formirawe na Nacionalna agencija za evropskite programi za obrazovanieto i za mobilnosta. Toa e istata agencija koja{to be{e spomenata vo programata „Mladite vo akcija”. Ovaa agencija e formirana vo 2008 godina, no sè u{te ne e akreditirana od strana na EU za da ja izvr{uva svojata funkcija. Akreditacijata prvi~no be{e najavena za 2009 godina, a sega ve}e se zboruva za po~etokot na 2010 godina. So nade` deka Republika Makedonija {to poskoro }e se vklu~i vo programata Do`ivotno u~ewe, Makedonskiot centar za evropsko obrazovanie si zede za pravo da smisli makedonska prikazna, preku koja }e se ilustriraat site pridobivki {to programata im gi nudi na gra|anite na ovaa dr`ava. Prikaznata e zasega izmislena, no taa mnogu lesno mo`e da stane realnost.

37


MAKEDONSKA PRIKAZNA Semejstvoto Stojanovski e tipi~no makedonsko semejstvo. Majkata Stojanka raboti vo det足 ska gradinka, tatkoto Stojan e univerzitetski profesor, nivnata }erka Stojna studira humanisti~ki studii na eden od univerzitetite vo Makedonija, a nivniot sin Stole {totuku zavr{i sredno stru~no obrazovanie (ugostitelstvo) i sega gi razgleduva mo`nostite za otvorawe sopstven restoran koj }e nudi najrazli~ni specijaliteti na narodite koi `iveat vo Evropskata unija. Vo naselbata kade {to `ivee semejstvoto Stojanovski neodamna se vselija nekolku semejstva od Ungarija koi rabotat vo Makedonski telekomunikacii. Toa se glavno mladi bra~ni dvojki so po dve mali deca na vozrast od 2 do 4 godini. Gradinkata kade {to raboti Stojanka ne e podgotvena da im gi ponudi svoite uslugi na ovie semejstva, bidej}i nikoj od personalot ne ja poznava dobro ungarskata kultura i obi~aite, nitu pak ima osnovni poznavawa od ungarskiot jazik, neophodni za da vospostavi ednostavna komunikacija so decata. Za sre}a, ungarskite semejstva se dobro zapoznaeni so mo`nostite {to gi nudi programata Do`ivotno u~ewe i tie i pomognaa na upravata na gradinkata da vospostavi kontakt so predu~ili{nite ustanovi od Ungarija. Sega Stojanka u~i ungarski (plateno od delot na programata namenet za u~ewe jazici), nejzinata direktorka organizira zaedni~ki proekti so drugite ungarski gradinki od mre`ata, pri {to ima redovna razmena na personalot zaradi podobruvawe na sorabotkata (plateno od delot na programata COMENIUS), a Makedonija uspe{no se promovira vo Ungarija.

Stojanka go prenesuva nejzinoto iskustvo na svojot soprug Stojan, koj - blagodarej}i na nejzinite ungarski vrski - uspea da vospostavi kontakti so nekolku univerziteti od Ungarija. Koristej}i grant za mobilnost od programata ERASMUS, Stojan nekolku meseci prestojuva{e vo eden od ungarskite univerziteti i iskustvoto ottamu go prenese na svojot univerzitet vo Makedonija. Sega studentite od negoviot univerzitet pominuvaat po nekolku meseci na studii vo Ungarija, ungarskite studenti doa|aat vo Makedonija, a tro{ocite za nivniot prestoj gi pokriva EU, vo forma na stipendii. Pou~ena od iskustvoto na tatka si, }erkata Stojna e pri kraj so svoite dodiplomski studii, no ve}e aplicira za postdiplomski studii na Univerzitet koj e del od mre`ata ERASMUS vo Germanija. Nejzinite studii }e se odvivaat vo Germanija, Finska i vo [panija, a pritoa }e pomine i na podgotvitelni kursevi po germanski, finski i {panski jazik. Tro{ocite za nejzinoto studirawe }e gi pokrie EU. Programata Do`ivotno u~ewe mu gi otvori vratite i na Stole. Otvoraweto restoran se poka`a pokomplicirano otkolku {to o~ekuva{e. Toj se soo~i so dva golemi problemi: prvo, sfati deka ne znae re~isi ni{to za delovnoto rabotewe, marketingot i deka ne umee da napravi biznis plan, i vtoro, mu stana jasno deka evropskite kujni se mnogu raznovidni i deka, osven onie od popoznatite sosedni dr`avi, toj ne znae re~isi ni{to za toa kakva hrana jadat Dancite, Ircite,

38

Evropska unija U~ime pravo


Latvijcite, Litvancite itn. Blagodarenie na programata GRUNDTVIG, Stole se zapi{a na kurs po delovno planirawe, finansiski menaxment i marketing vo eden od centrite za obrazovanie na vozrasni, a ungarskite vrski na negovite roditeli mu pomognaa da vospostavi kontakt so Srednoto ugostitelsko u~ili{te vo Budimpe{ta, kade {to se izu~uva poseben predmet Evropski kujni. Stole gi povrza dvete sredni u~ili{ta i sega u~ili{teto vo Makedonija raboti na voveduvawe na pred-

39

metot Evropski kujni, bidej}i nivnite ungarski kolegi se zalo`ija da im pomognat pri izgotvuvaweto na nastavnata programa, no i pri dokvalifikacijata na nastavni~kiot kadar vo Makedonija. Idnite generacii u~enici od Makedonija }e mo`at da prestojuvaat na razmena vo Ungarija, a ungarskite sredno{kolci }e mo`at da ja izu~uvaat makedonskata kujna ovde, vo Makedonija. Tro{ocite za ovie potfati }e bidat pokrieni od programata LEONARDO DA VINCI.


Strukturata na programata Do`ivotno u~ewe na EU izgleda vaka.

DO@IVOTNO U^EWE 2007-2013 (6,970 miljardi €) COMENIUS

ERASMUS (370 milioni € god.)

LEONARDO DA VINCI (215 milioni € god.)

GRUNDTVIG (38,54 milioni € god.)

Grantovi za pretu~ili{no i u~ili{no obrazovanie se do vi{o sredno obrazovanie i za instituciite koi nudat takvo obrazovanie

Grantovi za mobilnost na studentite/profesorite, za mre`i i za partnerstva vo visokoto obrazovanie

Grantovi za nastavnite potrebi na stru~noto obrazovanie bez vi{o stru~no obrazovanie

Grantovi za nastava i u~ewe, proekti vo obrazovanieto za vozrasni namenite za obu~uva~i i za onie koi u~at

yyMobilnost (351,1 mil/

yyMobilnost (122 mil./

yyPartnerstva (grantovi za transnacionalni u~ili{ni partnerstva)

yyMre`i (2,843 mil./ godi{no) (grantovi za vmre`uvawe na obrazovnite ustanovi i organizacii vo multilateralni proekti)

yyMobilnost (24,793 mil/ godi{no) (kvalifikacija i dokvalifikacija na prosvetnite rabotnici, razmena na u~enici.

godi{no) (individualni grantovi za studenti/ profesori)

yyMultilateralni proekti (10,842 milioni evra) (grantovi za proekti za razvoj, modernizacija i inovacija)

yyMre`i (7,6 mil./ godi{no) (grantovi za sozdavawe tematski mre`i za podobruvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie.

godi{no) (grantovi za transnacionalni proekti za mobilnost na licata, za profesionalna obuka i za obu~uva~i)

yyMultilateralni proekti (82,64 mil. evra) (grantovi za transnacionalni proekti za razvoj na inovacii i kvalitet na poleto na profesionalnata obuka)

yyMre`i (3,682 mil./ godi{no) (grantovi za transnacionalni tematski mre`i na evropski standardi

yyMobilnost (2,05 mil/g) (grantovi za mobilnost za formalna i neformalna obuka i za nastaven kadar {to specija-lizira obrazovanie za vozrasni)

yyMultilateralni proekti 14 m (grantovi za proekti za razvoj, modernizacija i inovacii vo obrazovanieto za vozrasni)

yyMre`i (2,557 mil./g) (grantovi za sozdavawe i realizacija na Grundtvig mre`i vo obrazovanieto za vozrasni

yyPartnerstva (19,32 mil/g) (grantovi za sozdavawe partnerstva za u~ewe za vozrasni)

LLL - TRANSVERSAL PROGRAMME E-LEARNING (8,5 mil. € godi{no) - grantovi za integracija na IKT vo sistemite za obrazovanie i za obuka vo Evropa yyDISEMINACIJA (2,864 mil.€ god.) - grantovi za poddr{ka na proekti i studii koi imaat za cel diseminacija na rezultatite od programata Do`ivotno u~ewe yyJAZICI (9,147 mil. € god.) - grantovi za podobruvawe na nastavata i u~eweto jazici (kvalitativno i kvantitativno) yySORABOTKA I INOVACII NA NIVO NA JAVNA POLITIKA (6,239 m. € god) - studii i analizi povrzani so obrazovnite politiki i sistemi JEAN MONNET yyPoddr{ka na akcii, evropski institucii i asocijacii koi dejstvuvaat na poleto na evropskite integracii.

40

Evropska unija U~ime pravo


IZVADOCI ESEI Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, Makedonskiot centar za evropsko obrazovanie i Mladinskiot obrazoven forum vo ramkite na proektot „Akcija za Evropa”, objavija konkurs za izbor na najdobar esej na tema „Za{to Makedonija treba da stane ~lenka na Evropskata unija. Vo prilog, nekolku izvadoci od najdobrite esei: ….. Evropskata unija e kulturno edinstvo. I ne samo kulturno, tuku i integracisko, osmisleno i sozdava~ko telo na moderna Evropa. Taa e dvigatel na toa istorisko obedinuvawe, napolno izvajana vo duhot na liberalnata demokratija. Nejzina zada~a e izdignuvawe na op{testveniot `ivot, gradewe na mostovi na so`ivot, zaedni~ko dejstvuvawe i soo~uvawe so problemite, multinacionalnost i razbirawe... Na proslavata na 120 godi{ninata od ra|aweto na Robert [uman, vo Budimpe{ta, Egon Klepa{ }e gi prenese zborovite na eden od kreatorite na obedineta Evropa: „]e dojde denot koga narodite od Isto~na i Centralna Evropa }e `iveat vo slobodata {to doa|a. Jas mo`ebi nema da go do`iveam, no vie mladite da.” Sonot na [uman bil jasen. Na ova Klapa{ dodava: „Nie (Unijata) ne sme kako liberalizmot koj e centriran okolu individuata, nitu pak kako komunizmot okolu kolektivizmot. Nie sme naso~eni kon li~nosta i zatoa sme organizacija na vrednosti.... Mesto vo Evropskiot Parlament dobivaat onie zemji koi }e poka`at zrelost na demokratijata, zrelost na liceto na politikata, zrelost voop{tena na op{testven narav. Toa e te{ka odgovornost i trnliv pat do posakuvanata cel.... Kako {to izjavi Oli Ren na 15 maj vo Brisel, fakt e deka Evropa stana heterogena, no za smetka na toa i homogena. „Denes Evropa e reobedineta i slobodna. Da ja zadr`ime kako takva.” Ova e te{ka agenda, no prekrasna misija kakva {to i evropskata konstrukcija treba da bide. A Makedonija go ima sekoe pravo da bide del od nea. Jovan~e Nedelkovski – SOU „Naum Naumovski Bor~e” Probi{tip ...Evropskata Unija e edno golemo semejstvo na kohabitacija na razli~ni kulturni entiteti, koi taka povrzani ja ostvaruvaat svojata ekonomska i politi~ka blagosostojba. Da se bide del od EU zna~i da se bide kosmopolit, da se ima dovolno silen identitet, taka {to del od nego }e se otstapi na Unijata vo nasoka na potisnuvawe na nacionalizmot i otvorawe na granicite kon po{irokata integracija vo Evropa i povrzuvawe na evropskite narodi. Stanuvaj}i del od Unijata, Makedonija bi zela u~estvo vo kreiraweto na nadvore{nata i bezbednosna politika, no prvenstveno bi ja podobrila svojata ekonomska slika, kako rezultat na mo`nosta za plasirawe na makedonskite proizvodi na edinstveniot evropski pazar, no i evropskite investicii vo dr`avata... Svedoci sme na edna bolna i te{ka tranzicija vo koja makedonskata ekonomija tone nadvor od granicite na Unijata. Edinstvenoto re{enie za izlez od makedonskata kriza e ~lenstvoto vo EU, no namesto da sprovedeme zabrzana evrointegracija, nie ostavame vpe~atok deka se vrtime vo krug, koj so ogled na na{ata sostojba , za `al nema oblik na spirala... Mo`ebi edno ne{to seu{te ne sme nau~ile, a toa e deka: „Vo Evropa ne se vleguva, nitu pak Evropa doa|a kaj nas; Evropa se pravi ovde, na doma{no tlo. Koga }e sozdademe dr`ava koja

41


}e mo`e da stoi ramo do ramo so ~lenkite na EU, toga{ }e staneme del od toa semejstvo. Toga{ nema da ni bidat potrebni formalnosti i dogovori, bidej}i evropskata kultura }e stane na{e sekojdnevie a ne samo ve{ta~ka maska na karnevalot ~lenstvo vo EU”. Jasna Trengoska SOU „Sv.Naum Ohridski” – Makedonski Brod ...Koga }e ja zememe vo predvid aktuelnata sostojba vo koja se nao|a Makedonija denes, }e dojdeme do zaklu~ok deka ne mo`eme da se pofalime mnogu so ekonomskata sostojba, tehnolo{kiot razvoj, ekolo{kata svest, kako i so na~inot na koj se sproveduva demokratijata vo RM. Seu{te se ~uvstvuvame kako embrioni na liberalno demokratski bitija so koreni od „ednomislenicite”, embrioni koi vodat bitka za sekojdnevno usovr{uvawe i dooblikuvawe na novite vrednosti koi sakame da gi sprovedeme vo ova na{e op{testvo. Alternativa koja RM ja gleda za gradewe na silna nadvore{na politika, za stabilna i bezbednosna dr`ava i razvivawe na povolna infrastruktura vo zemjata e Evropskata Unija, koja pretstavuva nesomneno izbalansirana sredina vo pogled na pravata i slobodite na ~ovekot, kako i ekonomska i tehnolo{ka razvienost. Mar{al Meklaun ~ove{tvoto go ozna~uva kako „globalno selo” vo koe site na nekoj na~in se povrzani i kade {to nastanite od edniot kraj na planetata, bi gi zasegnale i `itelite na drugiot kraj. Ova potegnuva inicijativa i ponuduva novi horizonti na razmisluvawe so koi se istaknuva zna~eweto na me|usebnata zavisnost na dr`avite edni od drugi, kako i potrebata na po~ituvawe na razlikite, bidej}i na takov na~in mo`at da se sozdadat cvrsti odnosi, efikasnost i prosperitet na sekoja dr`ava. Igor Radevski - SOU „Sv.Naum Ohridski” – Makedonski Brod ...Pro{iruvaweto na Evropskata Unija e od golemo zna~ewe, kako za zemjite koi sakaat da stanat del od Unijata, taka i za samata Unija. Pred se, uspe{noto funkcionirawe na EU vo tekot na pove}e decenii ja potvrdi idejata deka samo „obedineta Evropa” mo`e da zna~i i „silna Evropa”. So pro{iruvaweto na EU i vlezot na novi zemji-~lenki, se zgolemuva zonata na mir, demokratija, stabilnost i prosperitet na narodite od Evropa. So vlezot vo EU, gra|anite ja dobivaat mo`nosta nepre~eno da patuvaat, u~at i rabotat vo koja bilo druga ~lenka na EU. So ova se podobruva i na~inot na `iveewe na gra|anite od zemjite ~lenki na EU, bidej}i vlezot vo Unijata zna~i deka uspeale da sozdadat podobri uslovi vo oblastite koi go zasegaat sekojdnevnoto `iveewe i bezbednosta. Zaedni~kiot pat niz istorijata so narodite od Evropa, kako i so golemiot udel na Makedonija vo bogatoto kulturno nasledstvo na Evropa, govorat za toa deka mestoto na RM e vo EU. Toa vsu{nost e opfateno vo samoto moto na EU – „In varietate concordia” odnosno „Obedineti vo razlikite”. Ilija Jovanov SOU „Sv. Kiril i Metodij” – Negotino ...So mnogu ne{ta mo`e uspe{no da se vklopime pome|u yvezdite na evropskoto nebo i silno da zableskame pome|u ostanatite, zatoa {to makedonskoto sonce zaslu`uva da bide evropska yvezda. Nitu eden vrv ne e nedosti`en za daleku upateniot pogled na makedonskata nacija... Borkica Trajkovska SOU „Jane Sandanski” – Strumica

42

Evropska unija U~ime pravo


Европска унија - Учиме право