Page 1

MOJ AVTO: Slovenski Suzuki je dobil novega lastnika 16, 17

ZAVAROVALNIŠTVO: Zavarovalnice odkrijejo vse več goljufij 22

Da,državna pokojnina bo p re m a j h n a Kot ta oglas GRAWE POKOJNINA

www.grawe.si

Višino svoje pokojnine si določite sami.

Podjetnik Hugo Bosio je večino svojega podjetja prodal Avstrijcem, Celju se zato nasmihajo nove službe. 6 Da,državna pokojnina bo p re m a j h n a Kot ta oglas

Prvi slovenski poslovni dnevnik | www.finance.si

ČETRTEK, 18. oktobra 2012 • ŠT. 201/3858 • 1,80 EUR • 15 HRK

Veljavna zakonodaja ne pozna možnosti nadzora nad cenilci. Tako pravi pristojni minister Senko Pličanič. Bo upal dregniti v mrežo sodno zapriseženih cenilcev?

Aleš Beno

UREDNIŠTVO: (01) 30 91 540 • E-POŠTA: FINANCE@FINANCE.SI • NAROČNINE: 080 15 80

INDEKS IN PROMET LJUBLJANSKE BORZE Promet (v mio EUR)

Napihovali so cene nepremičnin.

Indeks SBITOP (v točkah)

2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 05. 10.

Bo kdo odgovarjal?

12. 10.

610 600 590 580 570

Vir: DiT - Finance

EURO/DOLAR NAFTA BRENT EURIBOR-12M

1,3114 $115,01 0,648 %

Kako do spodobne pokojnine

2, 3

Bo za Abanko 90 milijonov evrov sploh dovolj? 9 Jurij Krč prenesel T-2 na brata Štefana 9

Razkrivamo, kako so cenilci napihovali cene nepremičnin, zaradi česar se zdaj državni banki NLB in NKBM potapljata. Naveza med cenilci, bankami in investitorji ima razsežnosti, enake nedavni aferi stečajnikov.

Nemška vlada za letos izboljšala napoved, za 2013 pa poslabšala 10

4, 5

Shutterstock

Na vrhu EU bo v ospredju bančni nadzor 11

DRŽAVNE INVESTICIJE

Gradnjo TEŠ 6 nadzoruje liechtensteinski poštni nabiralnik

Kongres računovodskih servisov je za nami.

Že četrto leto zapored so med zmagovalci izbora Naj računovodski servis uporabniki poslovno - informacijskega sistema

88 % ZADOVOLJNIH UPORABNIKOV bi priporočilo poslovni program

8

Več na www.opal.si.

Opal d.o.o., info@opal.si, 04/50 22 703

01 252 89 50

prodaja@datalab.si www.datalab.si


2 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Kako do sp Jure Ugovšek, Lojze Javornik

finance@finance.si

Pripeljite nam montija!

V

prihodnjih dneh bo najbolj »zabavno« ovrednotiti sporočila, ki jih v javnost spuščajo slovenski »očetje«, koalicijski, opozicijski, sindikalistični, delodajalski liderji. Kaj sporočajo, je znano: Slovenci se nismo sposobni več dogovoriti prav ničesar, pa čeprav nam voda ne le teče v grlo, ampak nas zaliva čez glavo. Da je država tako rekoč nelikvidna, je jasno, ali smo tudi insolventni, bo jasno, ko se z road showa vrne Janez Šušteršič. Ampak, ne, to našim voditeljem ni dovolj. Eni zganjajo histerijo, drugi želijo več časa za pogovore in živijo v letu 2007. Vse to spremljajo mednarodni vlagatelji. Kaj slišijo, kaj vidijo? 1. Prestrašeno vlado: ta se, tudi ko je država skoraj pod rušo, ne drži niti lastnih obljub iz koalicijske pogodbe. Pri kriznih ukrepih popušča nenormalno preveč, reformne predloge v »socialnem dialogu« pokveči do neprepoznavnosti. Medtem ko predsednik vlade Janša in minister Šušteršič v tujini zagotavljata, kako bo vse okej, doma grozita, da je »ura 12«. Pozabljata pa, da je Slovenija že na radarju, da tudi zadnje vlagatelji slišijo. 2. Ihtavo opozicijo: ta dela to, kar je lani očitala takratni opoziciji. Ruši vse predloge vlade, ne z argumenti, ampak s politikantskimi puhlicami. Takimi, za katere smo mislili, da smo se jih znebili že leta 2008, ko so se neslavno končali prvi tajkunski pohodi, ki jih je prinesel »nacionalni interes«. Dobrih alternativnih kriznih rešitev od njih nisem slišala. 3. Sindikaliste z Marsa: ki so jih starši, šolski sistem in njihova delovna »praksa« očitno naučili le treh stavkov. To se ne da! V to ne privolimo! Šli bomo na referendum in na ulico! Najglasnejšim sindikalistom sem včeraj postavila izziv. Dajte svoje konkretne predloge na mizo. Za rešitev slabih posojil, podkapitaliziranih bank, neuravnoteženega proračuna. Naj

UREDNIŠKI KOMENTAR Petra Sovdat petra.sovdat@finance.si

 Dosti imam vaših prepirov, politiki in sindikalisti! Čas je, da sestopite s svojih kupčkov gnoja in delo prepustite montiju.

Trženje naklade: Miha Eržen Naročila Telefon: 01 30 91 577 Telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: narocnine@finance.si Oglasno trženje: Tomaž Čepon Informacije in naročila oglasov: Telefon: 01 30 91 457 in 01 30 91 514 Telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: oglasi@finance.si www.finance.si: Jure Gostiša, Finvest E-pošta: admin@finance.si Poslovna akademija Finance: Tatjana Pogačnik Telefon: 01 30 91 475 Telefaks: 01 30 91 485 E-pošta: akademija@finance.si Finance in kontroling: Tina Česen Telefon: 01 30 91 500 Telefaks: 01 30 91 505

Prihajajoča pokojninska reforma zaradi demografske slike gotovo ni zadnja v tem desetletju. Kako torej načrtovati varčevanje za pokojnino ob prihajajočih davčnih spodbudah za varčevanje tu-

 »Slovenci z manjšimi dohodki se bodo zaradi pomanjkanja jasne državne pokojninske strategije v jeseni življenja soočili s težavo. Slovensko družbo čaka razslojevanje, ki ne bo prineslo nič dobrega,« pojasnjuje Aleš Skok Berk z ljubljanske ekonomske fakultete.

55–60 % prvi steber Predpostavljamo 40-letno pokojninsko dobo posameznika, ki je vso svojo delovno kariero

prejemal povprečno slovensko plačo. Po zdaj predlagani pokojninski reformi bi sicer bil deležen 65 odstotkov povprečne plače v državi, sodeč po demografski sliki, pa ta reforma zanesljivo ne bo zadnja in se bo nadomestitveni odstotek za 40 let pokojninske dobe znižal po naši oceni na 55 do 50 odstotkov tedanje povprečne plače.

povejo, iz česa bi sami plačali državne obveznice, ki začnejo zapadati prihodnje leto. Predvsem pa me zanima, kako bi sindikalisti upravljali državne deleže v družbah. Odgovore pričakujem danes. Analiza bo, sem prepričana, zanimiva. Morebitnega odgovora, da ti niso plačani za ponujanje rešitev, ne sprejmem. Če rušijo reforme, naj dajo konstruktivne predloge. Ne sprejmem niti odgovora, da bi bianco podprli vse predloge njihovega Zorana Jankovića. Bojim se, da smo vse pametne rešitve že pokurili. Da tečemo zadnji krog kratkotrajne suverenosti. Je cena suverenosti previsoka za to, da izplavamo? To lepo pokažeta Italija in Grčija. Kaj je stranski proizvod čiščenja teh dveh držav? Stare, kleptomanske elite, ki so italijanskim in grškim davkoplačevalcem tudi ugrabile državi, so ostale brezzobe, nemočne. Glede na škodo, ki so jo Sloveniji povzročili strici, tete, nečaki iz ozadja in vsi njihovi prijatelji, z leve in desne, pa morda ta cena, kakorkoli bogokletno se že sliši, ni previsoka.

Prvi slovenski poslovni dnevnik www.finance.si IZDAJA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor: Peter Frankl Naslov: Dalmatinova ul. 2, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finance@finance.si

Z razvojem medicine živimo vse dlje, celo dlje, kot pričakujemo. Podaljševanje življenjske dobe pa povečuje pomen pokojninskega varčevanja, če želimo na jesen življenja vzdrževati dotedanji življenjski slog.

di v večinoma delniških naložbah in novih naložbenih produktih oziroma načinih izplačil rent, kot jih poznamo v tujini? Se nam splača počakati na bolj pokojninskemu varčevanju naklonjene pogoje? »Nikakor nas spremembe ne smejo odvrniti od dolgoročnega varčevanja. Dolgoročno varčevanje za pokojnino nam mora preiti v zavest, povsem enako kot redni obiski pri zobozdravniku. Če odlašamo in ga ne obiskujemo redno, so posledice precej boleče. Enako bo s pokojnino,« pojasnjuje Tomaž Dvořak, izvršni direktor Alte Skladov.

Irena Herak

Načrtovanje pokojninskega varčevanja nikakor ne sme biti izgovor za odlašan

UREDNIŠTVO: Odgovorni urednik: Peter Frankl Namestniki odgovornega urednika: Simona Toplak, Uroš Urbas, Vesna Tomaževič Pomočnik odgovornega urednika za poslovodenje: Mladen Miković Jezikovna urednica: Tatjana Hosta Tehnična urednica: Maja Volk Namestnika: Miro Pintar, Giovanni Šimunović Urednik fotografije: Aleš Beno KODEKS: Novinarji časnika Finance upoštevajo Kodeks časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani: www.finance.si/kodeks

Delovni čas redakcije Časnika Finance je od ponedeljka do četrtka od 10. do 19. ure, ob petkih od 10. do 16. ure. CENE, NAROČILA,TRR IN POPUSTI: Cena izvoda v prosti prodaji z DDV: 1,80 EUR (DDV: 8,5%) Prodajna cena posameznega izvoda Financ v drugih državah je 2,50 EUR oziroma 15 HRK za Hrvaško. POPUSTI: Za letno plačilo naročnine 10-odstotni popust, za študente 35-odstotni popust. Naročnina velja do pisnega preklica. TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437 LASTNIK DRUŽBE: Bonnier Business Press, Švedska

PORTFELJI: Portfelji članov redakcije časnika Finance so objavljeni na spletni strani: www.finance.si/portfelji

Partnerski mediji iz območja jugovzhodne Evrope: Business.hr (Hrvaška), Kapital (Makedonija), Novi magazin (Srbija), Oslobođenje (BiH) in Vijesti (Črna gora).

POPRAVKI: Priporočila o popravkih, prikazih nasprotnih dejstev ali odmevih objavljamo na spletni strani: www. finance.si/popravek

TISK: Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana. ISSN: 1318-1548 NATISNILI SMO 12.925 IZVODOV

Kako bodo sestavljeni prihodki upokojenca, k

Vlada omejila rok za pogajanje o reformah pokojnin in trga dela Lojze Javornik lojze.javornik@finance.si

Vlada je določila predloge zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delovnih razmerjih in o urejanju trga dela ter jih poslala v državni zbor. Predsednik vlade Janša in minister za delo Vizjak sta obljubila, da se bodo usklajevanja s socialnimi partnerji nadaljevala – in res se je včeraj sešla skupina za pokojninsko reformo.

Splošna razprava o reformah bo na novembrski seji državnega zbora, kar pomeni, da bo mogoče besedilo spreminjati z dopolnili še vsaj do 10. decembra. Ker so na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) tudi voditelji opozicijskih strank obljubili, da bodo podprli vsa dopolnila, ki bodo usklajena s socialnimi partnerji, bo dogovorjeno tudi sprejeto. Minister za delo Andrej Vizjak je na sestanku koalicijskega vrha z ESS povedal, da so v štirih tednih pogajanj identificirali razlike in tudi približno vedo, kakšne bi bile lahko rešitve.


DOGODKI IN OZADJA 3

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

spodobne pokojnine

a je zaradi prihajajočih nujnih reform negotovo, to pa nje varčevanja, ki ob zdajšnji demografski sliki pridobiva pomen Sandi Baumkirher

Kakšno varčevanje iskati

 »Vsak mora poskrbeti zase, socialne države, takšne, kot smo jo poznali do zdaj, bo čedalje manj. Daljša delovna doba je dejstvo, ki ga je najbolje sprejeti čim prej. Dolgoročno varčevanje za pokojnino nam mora preiti v zavest,« pravi Tomaž Dvořak, izvršni

Dvořak pravi, da je za stabilno pokojnino treba upoštevati vse tri pokojninske stebre. »V prvem, stebru 'pay as you go', bo za našo pokojnino v enem delu poskrbela država, v drugi naložbeni steber lahko poleg delodajalca vplačujemo sami, kjer imamo določene davčne spodbude za dolgoročno varčevanje in kjer institut minimalne zajamčene donosnosti varuje naše prihranke, v tretjem stebru pa je pomembno varčevati, saj nam ponuja možnost doseganja dodatne

donosnosti. Razpršitev pa ni pomembna le z naložbenega vidika, temveč tudi z vidika izvajalca. Vedno je smiselno imeti več želez v ognju. V primeru treh stebrov so ta: država, pokojninske družbe in družbe za upravljanje s ponudbo vzajemnih skladov,« pojasnjuje.

Za zdaj še skromna ponudba

Slovenski finančna industrija in zakonodaja zelo zaostajata za primerljivimi zahodnimi, pravi Aleš Skok Berk z ljubljanske ekonomske

fakultete. »Vplačani zneski za pokojnine so, merjeno v BDP, majhni v primerjavi z državami, ki imajo na tem področju izdelano jasno strategijo. To ni težava posameznikov, ki se pomena pokojninskega varčevanja zavedajo in razpolagajo z zadostnimi dohodki za jesen življenja. Za tiste z manjšimi dohodki pa to je težava, ker sistem ni urejen sistematično in sami ne bodo poskrbeli za svojo finančno mirno starost. Zato slovensko družbo čaka razslojevanje, ki ne bo prineslo nič dobrega.«

Ne mešajte pokojninskega in stanovanjskega varčevanja

Dvořak močno odsvetuje uporabo »pokojninskih« prihrankov za karkoli drugega kot za pokojnino. »Vsakršen dvig teh privarčevanih sredstev bo namreč izjemno težko nadomestiti. Posojilo za nakup stanovanja je dejstvo, s katerim se soočamo vsi, in sam sem imel natančno to dilemo, po kateri me

sprašujete. Kaj sem izbral? Pokojninske prihranke sem pustil nedotaknjene in raje vzel več posojila. Slovenci se nekako otepamo posojil, ne želimo biti zadolženi, čim prej jih želimo poplačati. To ni vselej smiselno in namensko črpano posojilo, kot je stanovanjsko, ni nujno nekaj slabega. Samo treba je biti realen in ne preceniti sposobnosti odplačevanja,« pojasnjuje izvršni direktor Alte Skladov.

3–5 % drugi pokojninski steber Ob predpostavljenem varčevanju 30 evrov na mesec ob triodstotni nominalni obrestni meri in začetku varčevanja z današnjim dnem bi dosmrtna mesečna premija znašala približno 80 evrov.

35–42 % preostali prihranki 1. Mesečno je treba 30 let varčevati od 120 do 140 evrov. Predposta-

vljamo šestodstotni mesečni donos, za kar je po naši oceni treba približno 70 odstotkov vložiti v delniške naložbe. Ob upokojitvi bo posameznik del sredstev vezal na banko in v prejemal triodstotno obrestno mero. Mesečna izplačila bodo od 640 do 750 evrov, s čimer bo nadomestil ocenjeni zaostanek do povprečne mesečne plače. Zaradi inflacije bo v prihodnjih letih sicer zaostal za povprečno plačo, je pa po drugi strani pričakovati, da bo s staranjem porabil vse manj. Pri izračunih smo uporabili orodje na spletni strani Denarnisupermarket.com.

ki si želi privoščiti toliko, kot si danes privošči povprečen Slovenec (skoraj 1.000 evrov)? Dogovori praviloma pod pritiskom

Socialni partnerji v teh štirih tednih pogajanj še niso zaprli nobenega poglavja, vendar izkušnje tudi kažejo, da so se dogovori praviloma sklepali v zadnjem trenutku ali celo še nekoliko hitreje. Torej je razumljivo, da vlada želi premakniti pogovarjanje iz faze naštevanja pripomb v fazo iskanja dogovorov. Pokojninska reforma je s socialnimi partnerji bolj usklajena kot reforma trga dela, hkrati pa se vladi s sprejetjem te reforme tudi bolj

mudi, saj njene učinke že načrtuje v predlogu proračunov za prihodnji dve leti: z uveljavitvijo novega zakona se bodo leta 2013 proračunski izdatki zmanjšali za 153 milijonov evrov, leta 2014 pa za 220, je navedeno v gradivu.

Obrisi rešitve

Včerajšnje usklajevanje je bilo uspešno in tako so uspešno začrtali rešitev poklicnih pokojnin, so nam povedali pogajalci. Lučka Böhm z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pojasnila, da gre za nekdanje beneficirane dobe, za katere so po reformi

leta 2000 ustanovili obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar so določili prekratko prehodno obdobje in tako zavarovanci na osebnih računih nimajo dovolj denarja, da bi uveljavili poklicno pokojnino. Kot je povedala, so zasnovali rešitev, prihodnjič pa bo Kad predstavil izračune o primanjkljajih na osebnih računih. »Predvsem smo iskali rešitve za ta sklad poklicnega zavarovanja, ki nima dovolj sredstev za izplačilo pokojnin. Pričakujemo, da bo za izplačevanje jamčila država. Danes so se preigravale različne možno-

sti in kaže, da bomo našli rešitev,« pa je dejal Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja. Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenija pa je povedala, da delodajalci že tri leta brez uspeha opozarjajo na ta vprašanja. Želijo bolj premišljeno rešitev, da bo sistem poklicnih pokojnin zagotavljal cilje, zaradi katerih je bil vzpostavljen in zaradi katerih delodajalci svojim zaposlenim plačujejo prispevek 10,55 odstotka od bruto plač. Po mnenju delodajalcev je tudi nujno

prečistiti register delovnih mest, za katera se plačuje prispevek za poklicno zavarovanje, saj ni spremenjen že 20 let, zato je treba izključiti delovna mesta, ki ne izpolnjujejo več meril, da so uvrščena med težja in zdravju škodljiva, na drugi strani pa dodati kakšno novo, ki ga do včeraj nismo poznali.

Večje razlike pri trgu dela

Z reformo trga dela so socialni partnerji veliko manj zadovoljni. Tako je Andrej Zorko spomnil, da se je prvič zgodilo, da je vlada v zakonodajni postopek poslala ne-

usklajen zakon o delovnih razmerjih. »To je zelo slabo sporočilo sindikatom predvsem na področju urejanja trga dela, kjer gre za močan napad na starejše osebe, zlasti brezposelne,« je pojasnil. Jožeta Smoleta, generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije, pa opogumlja obljuba Janeza Janše, da bodo pogajanja potekala vse do dneva, ko se bosta reformi sprejeli v parlamentu. »Delodajalci si bomo do zadnjega trenutka prizadevali, da bi naša pričakovanja kar najbolj umestili v te reforme,« je dodal.


4 DOGODKI IN OZADJA

Obrat SCT v Črnučah

22,7 11,2

▶ mio EUR hipotek ima NLB na obratu SCT v Črnučah.

Jaka Elikan, Monika Weiss finance@finance.si

Bo v mrežo cenilcev, ki so zadnja leta krojili bančne bilance, dregnilo ministrstvo za pravosodje? Naveza med cenilci, bankami in investitorji naj bi imela razsežnosti, enake nedavni aferi stečajnikov. Napihnjene ocene vrednosti nepremičnin so eden izmed pomembnih krivcev za težave bank. Na teh nerealnih vrednotenjih so namreč banke kreditirale projekte, ki so zdaj ocenjeni kot problematični, nepremičnine v zavarovanju pa neprodajljive po ocenjenih vrednostih.

Veljavna zakonodaja ne pozna nadzora nad cenilci

Na pravosodnem ministrstvu Senka Pličaniča potrjujejo le, da naj bi izboljšave na področju dela sodnih cenilcev – teh je 947, od tega 86 za področje gradbeništva – prinesla pravosodna reforma. Veljavna zakonska ureditev sploh ne pozna stalnega nadzora nad cenilci; minister zgolj odloča o razrešitvi, če prejeme pritožbo ali predlog predsednika sodišča. »Ne gre le za stečajne postopke, kjer se lahko pojavi morebiten sum, da sodni cenilci nepremičnine ocenjujejo po previsoki ceni, ampak se lahko tovrstne nepravilnosti pojavijo tudi v vseh drugih postopkih.«

Močni lobiji za status quo

Da je problematika vrednotenja nepremičnin aktualna in lobiji za zdajšnje razmere zelo močni, pritrjuje prvi človek Slovenskega inšti-

▶ mio EUR je trenutna izklicna cena za isti obrat v stečaju. Tržna vrednost je ocenjena na 17,7 milijona evrov, a se po takšni ceni ne proda.

tuta za revizijo (SIR) Marjan Odar. Ta inštitut izobražuje in licencira pooblaščene ocenjevalce vrednosti nepremičnin (teh je manj kot sodnih cenilcev) in že od samega začetka delajo po mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.

Jožef Murko žogico odgovornosti podaja bankam

Drugo skupino, združenje sodnih cenilcev gradbeništva (SICGRAS), vodi Jožef Murko (z Iga), ki se od lanskega prevzema položaja ukvarja s kakovostjo. »Nadzora pravosodnega ministrstva ni. Ni niti natančnih analiz kakovosti cenitev. Domnevam, da so kateri izmed cenilcev sodelovali pri napihovanju balona, a tega z gotovostjo ne morem reči. Razlog je tudi v tem, da je naročniku (posojilojemalcu) bilo visoko vrednotenje v interesu. Prav tako domnevam, da cenilci niso glavni krivec, ampak da sta se banka in posojilojemalec dogovorila za posojilo, do cenilca pa je naročnik prišel z jasno predstavo, kakšno vrednost pričakuje,« primer opisuje Murko. Primera odvzema licence za sodnega cenilca nepremičnin ne pozna, tečeta pa postopka proti dvema cenilcema, dodaja.

Praksa pretiravanj brez meja

In kakšna je praksa? Vodja upravljanja tveganj ene izmed zasebnih bank je za interne potrebe banke naredil analizo okoli 130 cenilcev oziroma njihovih poročil. Cenilce je, kot na univerzi, ocenjeval z ocenami od ena do deset. Rezultati: Povprečna ocena vseh cenilcev je bila 4,65.

Aleš Beno

Aleš Beno

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Zemljišče ob Vojkovi v Ljubljani, Gina — skupina

44,6 14,1

▶ mio EUR je bila vrednost zemljišč ob Vojkovi, ki jih je leta 2006 ocenil cenilec Janez Durini.

Pozitivno oceno, torej vsaj šest, je dobilo 18 odstotkov sodnih cenilcev (SICGRAS) in 72 odstotkov cenilcev z licenco SIR. Med najbolje ocenjenimi (9 ali 10) je približno enako število enih in drugih. To so Matjaž Filipič, Anton Kožar, Tomislav Regent, Jožef Murko, Andrej Kocuvan, Darja Tavželj, Andrej Lampe in Simon Kavka. Kdo so cenilci z najslabšimi ocenami, noče izdati. Med ugotovitvami analize je omenil, da se slabe cenitve niso odkrivale, sankcij pa zlasti za sodne cenilce ni bilo, »kar je opogumilo glavne udeležence (investitorje, banke, cenilce), da se tovrstna dejanja nadaljujejo še z večjimi vložki«, je ugotovil analitik in dodal: »Napihovanje vrednosti nepremičnin je bila pogosta praksa v Sloveniji v zadnjem desetletju. Vzroki za to so nenadzorovana sla po velikem zaslužku, nepoštenost, strokovna nekompetentnost in okolje, ki je dovoljevalo laž in je hkrati ni dovolj hitro kaznovalo. Pretiravanje sploh ni imelo meje.«

Vir iz NLB: Precenjene nepremičnine tepejo NLB

Da take pretirane in napihnjene cenitve za banke so težava, potrjuje naš vir blizu NLB. Ta je v zadnjem letu dala znova oceniti vrednost nekaj tisoč nepremičnin, ki jih ima v zavarovanju za posojila. »Pokazalo se je, da nekateri cenilci niso ustrezno ocenjevali. Zlasti v letu 2007 in prej ni bilo nikakršnih meril. Nepremičnine so bile pogosto ocenjene kar na podlagi gradbe-

▶ mio EUR je bila vrednost zemljišč ob Vojkovi, ki jih je v stečaju Gine lani ocenil cenilec Marijan Jelenc.

nih stroškov gradnje, kar je povsem nesprejemljivo, tržna vrednost ni zanimala nikogar,« razlaga vir. In dodaja, da se je kot tržne vrednosti na Obali leta 2007 vzelo nekaj redkih transakcij po štiri tisoč evrov za kvadratni meter, kar je danes velika iluzija. Po našem viru je NLB prav zaradi nujnih korekcij vrednosti nepremičnin na tržno vrednost, ocenjeno na podlagi mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, morala v zadnjem letu oblikovati večino novih rezervacij. Pri matični NLB so stroški rezervacij in oslabitev, ki neposredno odžirajo dobiček, v prvem polletju letos dosegli 165 milijonov evrov, kar je dvakrat toliko kot v istem času lani. Vir glavno težavo za nastale težave vidi v pomanjkanju nadzora in anarhiji do posega Banke Slovenije leta 2008. Ta je izrecno zahtevala, da so vse cenitve v bankah narejene na podlagi mednarodnih standardov, kar je število ustreznih cenilcev zdesetkalo. NLB je sicer po nedavni reviziji več tisoč primerov naredila seznam »primernih cenilcev«; gre le za nekaj imen, katerih prejšnje cenitve za banko so se potrdile kot korektne. Vir jih ne izda.

Posestvo Jesen

11,8

▶ mio EUR je vrednost, na katero je isto zemljišče pred spremembo namembnosti ocenil sodni cenilec Anton Bradač za naročnika Državni zbor oziroma Jerajevo komisijo.

Napih so c neprem

Bodo za odgova

V bančnih bilancah mrgo vrednotenih nepremi posojilojemalci prišli do ( kdo od sodno zapris za to odgo


DOGODKI IN OZADJA 5

11,2

▶ mio EUR je bila vrednost zemljišč po predpogodbi med Electo, Hypo Leasingom in Brantonom. Posel je padel v vodo, kjer je bil kupec priprt.

hovali cene mičnin.

Stavba IVZ na Prešernovem trgu v Ljubljani ▶ mio EUR je bila najnižja vrednost stavbe IVZ, na katero je nepremičnino ocenila cenilka Edna Džanić, za potrebe menjave med ministrstvom za zdravje in Mabro.

a to tudi varjali?

oli preveč optimistično ičnin, s katerimi so (pre)visokih posojil. Bo seženih cenilcev ovarjal?

10,0 12,9

▶ mio EUR je vrednost stavbe IVZ, kot jo je ocenila cenilka Sonja Gračanić. Vrednost bi bila lahko še višja, če bi bila v stavbi trgovina ali hotel, je dejala.

Portorož, GP Bežigrad

375 13

▶ tisoč EUR je bila po cenitvi Alojzija Boha vrednost 595 kvadratnih metrov velike parcele v Portorožu.

Kako napihniti cenitev

Poznavalec cenitev napihovalce vrednosti nepremičnin deli v dve skupini: 1. Metodološko močni cenilci. To so cenilci, ki jim uspe vrednost nepremičnine napihniti s spretno uporabo različnih metod vrednotenja, ki na koncu pripelje do visoke vrednosti nepremičnine. Pri tem najpogosteje uporabijo metodo najboljše rabe nepremičnine (highest and best use). Postopek gre nekako tako, da cenilec za izhodišče vzame denimo ceno 100 evrov za kvadratni meter zemljišča. Sledijo uporabe nekaterih predpostavk, ki so pogosto nerealne. Denimo: ker bo kmalu sprejet prostorski načrt, po katerem bo zemljišče zazidljivo, se vrednost zviša na 250 evrov za kvadratni meter. In ker bo na zemljišču dovoljena gradnja večstanovanjskih stavb, se vrednost zviša za sto odstotkov. Na koncu je zemljišče ocenjeno na 500 evrov za kvadratni meter in po toliko ga banka vzame v zavarovanje za posojilo. »Po tej poti je vrednost zemljišča mogoče napihniti za petkrat, videl sem tudi cenitve, kjer je bila vrednost napihnjena za desetkrat. Cenilci preprosto uporabljajo vse mogoče metode, le metode tržno Shutterstock

▶ tisoč EUR je vrednost po cenilcu Jožetu Zagorcu v stečaju GP Bežigrad. Vrednost je cenilec upravičil z razlago, da parcela ni zazidljiva, ker je pet kvadratnih metrov premajhna. Kupec naj bi bil povezan s stečajnikom Janezom Artičem.

Šest tisočakov za kvadratni meter

Aleš Beno

nkovo, Electa

Irena Herak

Aleš Beno

Barbara Reya

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

 »Konkretno instituta nadzora nad cenilci veljavna zakonska ureditev ne pozna,« priznavajo na pristojnem ministrstvu Senka Pličaniča. primerljivih transakcij ne. Če pa že uporabijo to metodo, za izhodišče ne vzamejo primerljivih nepremičnin, ampak veliko manjše, ki so bile prodane zelo drago. Poznam celo primer, ko je bila pred cenitvijo izvedena fiktivna prodaja manjše parcele, ki je bila nato uporabljena za tržno primerjavo,« nam je dejal eden izmed poučenih sogovornikov. 2. Zgolj močni cenilci. V to skupino sodijo cenilci, ki si posebej ne prizadevajo, da bi bila cenitev na prvi pogled videti strokovna, ampak so cenitve praviloma skope, na nekaj straneh, brez natančnih analiz. »Ti cenilci se zanašajo na svoj podpis in žig ter na klavzulo, da je prepovedano cenitev posredovati tretjim osebam. Cenitve so že na prvi pogled skrpucala, ki služijo le za formalno zadostitev bančnih pogojev,« nam je razložil eden izmed bančnih uslužbencev.

Med zadnjimi naj bi bil v ospredju sodni cenilec Salko Pivać iz Sečovelj, ki naj bi visoko ocenil več zemljišč na Obali. »Cenitve so bile tako očitno napihnjene, da Banka Koper menda ne sprejema več njegovih cenitev kot verodostojnih. Najvišja vrednost, po kateri je ocenil zemljišče na Obali, je bila šest tisoč evrov za kvadratni meter, medtem ko je vrednost štiri tisoč bila pogosta,« nam je pojasnil poznavalec obalnega nepremičninskega trga. Pivać priznava, da je nepremičnine ocenil tudi na štiri ali šest tisoč evrov. »Vendar nismo cenilci tisti, ki napihujemo balon. Šli smo na roko posojilojemalcem kvečjemu za deset ali 15 odstotkov. Balon je napihnil trg, ki je do leta 2008 pokupil vse. Parcelo pod anteno na Belem Križu je leta 2008 kupil nekdo za 800 evrov za kvadratni meter. Danes je ni mogoče prodati niti za 160 evrov,« je dejal Pivać. Potrdil je, da za Banko Koper ne dela, ker ima ta po novem svojega cenilca.

Cenilec Srednik o željah posojilojemalcev

V prvi skupini metodološko močnih cenilcev, ki so napihovali vrednosti, naj bi bilo okoli pet cenilcev. Med njimi nam je več sogovornikov omenilo Ljubljančana Tomaža Simrajha, ki je delal velike cenitve za Hypo banko, ter Rajka Srednika iz Dutovelj, ki je med drugim »hišni cenilec« Zorana Jankovića; zanj je cenil v času, ko je ta vodil Mercator, za Electo in zdaj za mestno občino Ljubljana. »Srednik je naredil nekaj res velikih cenitev, več desetmili-

jonskih, ki pa so se izkazale za napihnjene,« pravi poznavalec. Srednik komentira: »Niso bile napihnjene cenitve! Bile so realne za čas, ko se je ocenjevalo. Takrat je vse raslo, zlasti nepremičnine velikih vrednosti. Zdaj se je gibanje obrnilo, vse upada.« Spomni se vrednotenj nepremičnin za deset, 12 milijonov evrov, višjih ne. Koliko pa je pri vrednotenjih upošteval želje naročnikov? »Vsi, ki želijo posojila, želijo visoke ocene. To je jasno. Sam jih nisem upošteval, lahko rečem.« Odziva Simrajha nam ni uspelo dobiti.

Super cenilec

Govoric, da naj bi v Sloveniji obstajal »super cenilec«, ki naj bi opravil kar 30 odstotkov vseh cenitev, Odar ne potrdi: »Je pa dejstvo, da je inštitut pri nadzoru pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki je opravil po naši oceni res veliko cenitev, ugotovil hujše kršitve.« Kdo je, ne izda. SIR je sicer v lanskem poročilu opozoril, da so se »zaradi izrazitih pritiskov bank cene ocenjevalskih storitev na področju ocenjevanja vrednosti nepremičnin znižale pod mejo, kjer je mogoče pričakovati ekonomsko upravičeno in hkrati kakovostno sprejemljivo raven ocenitev vrednosti«. SIR sicer po mnenju sogovornika redno izvaja nadzore in ugotavlja kršitve. »V preteklosti smo tudi izrekali sankcije, zdaj pa je za to pooblaščena agencija za javni nadzor nad revidiranjem.« Inštitut je lani opravil osem nadzorov pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin in pri treh ugotovil hujše kršitve; leto prej pa pri osmih pregledanih dve hujši kršitvi.


6 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Hugo Bosio večino svojega podjetja prodal Avstrijcem Celju se obetajo nova delovna mesta, saj novi lastniki obljubljajo, da bodo tja preselili del proizvodnje; Hugo Bosio in Avstrijci bodo dokapitaliziral podjetje z dvema milijonoma evrov

 Evropa in Rusija, kjer delamo veliko, nista več zadosti. Če hočemo biti uspešni, moramo več narediti v Indiji ter iti še v Ameriko in na Japonsko. Za to potrebuješ ljudi in denar, mi sami smo zato premajhni.  Celjski podjetnik Hugo Bosio razume, da se je včasih za večjo rast treba odpovedati delu lastništva.

»Večino podjetja sem prodal avstrijski družbi Aichelin, ki je del skupine Berendorf Group, da bi nam zagotovil nadaljnjo rast,« pojasnjuje Hugo Bosio, ki je podjetje za izdelavo in prodajo peči za toplotno obdelavo Bosio ustanovil leta 1991. Zdaj ima v Sloveniji 70 zaposlenih, vseh skupaj 120. Letos bodo ustvarili 12 milijonov evrov prihodkov in 600 tisoč evrov čistega dobička. Celjski podjetnik Hugo Bosio je svež denar za podjetje in partnerja, ki bi mu prinesel nova znanja in odprl nove trge, iskal od lanskega novembra. Prejšnji teden pa je z avstrijsko družbo Aichelin podpisal pogodbo o prodaji 75-odstotnega deleža podjetja Bosio in njegove hčerinske družbe v Rusiji. Podjetja na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji še vedno ostajajo samo v njegovi lasti. Aeichelin tako kot Bosio izdeluje peči za toplotno obdelavo kovin, ima pa deset hčerinskih družb. Bosio je specializiran za peči za železarne, kovačnice in livarne, novi lastnik Aichelin pa za peči za mehansko obdelavo kovin. »S pogodbo sem se zavezal, da dva milijona evrov oba lastnika vloživa v podjetje Bosio,« je povedal Hugo Bosio. Na vprašanje, koliko kupnine je še dobil poleg svojega dela dokapitalizacijskega vložka, odgovarja: »Odvisno je od veliko stvari, predvsem pa od prihodkov, ki jih bomo ustvarjali v prihodnjih letih.«

Avstrijci njemu Ameriko, Bosio njim Rusijo

»Vesel sem, da sem se za novega večinskega lastnika odločil pravi čas. Podjetje

Bosio v mio EUR Prihodki

Čisti dobiček

12

0,80

9

0,65

6

0,50

3

0,35

0

0,20 2009 2010 2011 2012

(napoved)

Vir: Finance.mini.FI-PO

je toliko zraslo, da zahteva drugačno vodenje in organiziranje. Sami bi za kaj takega potrebovali leto ali dve, zdaj bomo sistem preprosto skopirali. Smo tudi vse bolj specializirani, in to zahteva tudi čedalje več trgov. Evropa in Rusija, kjer delamo veliko, nista več zadosti. Sami smo sicer prvi posel dobili še v Indiji, a če hočemo biti uspešni, moramo tam več narediti ter iti še v Ameriko in na Japonsko. Za to potrebuješ ljudi in denar, mi sami smo zato premajhni. Aichelin to ima, ima tudi mešano podjetje na Kitajskem, pred nami so vstopili v Indijo, izkušnje imajo v Ameriki,« je povedal Bosio. Kot pravi, je tretja prednost vstopa novega strateškega lastnika, da se njuna programa dopolnjujeta, zato bodo imeli sinergije tudi pri nabavi. Za Avstrijce so po njegovem zanimivi zaradi izkušenj na ruskem trgu, kjer so lani ustvarili 60 odstotkov prihodkov. »Poleg Rusije sta naša aduta še znanje in predanost delu, poslovno okolje pa vemo, da v Sloveniji ni najboljše,« pravi Hugo Bosio.

Širitev v Celju

Bosio ima poslovne prostore v Štorah. Leta 2001 so postavili nove proizvodne prostore v industrijski coni v Celju, kar je povečalo njihove obveznosti do bank. »Če novih prostorov, v kate-

rih imamo proizvodnjo, ne bi postavili, bi me tekmeci iz Turčije in še kateri povozili. Se pa z Avstrijci resno pogovarjamo, da bi ti del proizvodnje preselili v Celje. Zdaj delamo v eni izmeni, potem bi lahko v dveh. Tu imamo še dovolj prostora, da bi lahko zgradili še eno proizvodno dvorano, tloris zdajšnje je štiri tisoč kvadratnih metrov,« razlaga Bosio.

Dodana vrednost 55 tisoč evrov

Bosio je imel lani 9,5 milijona evrov prihodkov, kar je 56 odstotkov več kot leto prej. Dobiček je zadnja štiri leta lepo rasel in lani dosegel dobrih 546 tisoč evrov. Dodana vrednost na zaposlenega lani je bila okoli 55.500 evrov, s čimer sodijo med najboljša slovenska podjetja. Lani so imeli v virih financiranja 67 odstotkov dolga. Za letos napoveduje 12 milijonov evrov prihodkov in 600 tisoč evrov čistega dobička.

Kaj je Aichelin

Aichelin, prevzemnik Bosia, je del avstrijske industrijske skupine Berndorf. Sedež ima v Mödlingu blizu Dunaja. Jacob Aichelin, začetnik tega podjetja, je leta 1868 v Stuttgartu začel proizvodnjo železnih žarišč (v 19. stoletju so se uporabljala za kuhanje), po prvi svetovni vojni pa je podjetje presedlalo na proizvodnjo peči. Po drugi svetovni vojni je prodajo razširilo po vsej Evropi, pozneje je začelo poslovati tudi v Braziliji, predlanskim pa je odprlo podjetje v Indiji. Zdaj ima podjetja še na Kitajskem, v Braziliji, Severni Ameriki in štiri v Evropi. Skupina Berndorf je imela lani 549,5 milijona evrov prihodkov iz poslovanja (43-odstotna rast glede na leto 2010) in 40,4 milijona evrov dobička (61-odstotna rast). Irena Herak

Mateja Bertoncelj, Rok Pikon finance@finance.si


DOGODKI IN OZADJA 7

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Povezovanje in sodelovanje sta ključ do uspeha

Na kratko Kje na zahodu Afrike je denar

Na gospodarski zbornici so včeraj predstavili možnosti gospodarskega sodelovanja na trgih zahodne Afrike, o teh so govorili poznavalci razmer v Gvineji Bissauu, Gvineji in Gambiji. Gvineja Bissau je po besedah Ignacia Bintchendeja primerna za tista podjetja, ki se prvič podajajo na afriški trg, saj je precej lahko obvladljiva in dostopna. Poslovne priložnosti v Gvineji se kažejo na področju infrastrukture, energetike, storitvenih dejavnosti ter v kmetijstvu in turizmu. Gambija je najmanjša država zahodne Afrike in ponuja priložnosti na področju turizma, gradbeništva, logistike in trgovine. N. M.

Vera Avšič, Karel Lipnik

finance@finance.si

Razvoj Kozjanskega je odvisen od turizma, ki pa mora sodelovati z močnimi industrijskimi jedri, je skupna ugotovitev Kozjanskega foruma Časnika Finance v Rogaški Slatini.

Franc Jager je poudaril, da postajajo porabniki vse zahtevnejši. Za svoj denar, ki ga še vedno imajo, zahtevajo čedalje več. Diskonti so pobrali del prihodkov prebivalstva, Jagros se temu prilagaja. Distribucijsko podjetje pijač in prehrane Ahac posluje predvsem s trgovci in gostinci, pri zadnjih se krepi plačilna ne-

ti obisk s projektom Destinacija Radol'ca, je zbranim opisala soustanoviteljica raziskovalne agencije Memo Institut Eva Perčič, ki je projekt vodila.

Razvoj, naložbe in stroški

Kot primere dobre prakse je Časnik Finance udeležencem dogodka predstavil tri uspešna podjetja: Petek iz Rogatca, Panles iz Tekačevega in Kreativ art crystal iz Rogaške Slatine. Petek, ki izdeluje procesno opremo predvsem za industrijo pijač, vodi ga Boris Petek, se je letos prebil med dobavitelje dveh industrijskih velikanov InBev in Heineken. Pivovarni prvega so dobavili opremo za tunelsko toplotno obdelavo, drugemu pa tunelski paster z vgrajeno tehnologijo varčevanja z energijo in vodo; to tehnologijo so razvili sami. Panles, ki ga vodi Robert Pažon, načrtuje tovarno za proi-

Turizem preveč razdrobljen

Turizem v regiji je preveč razdrobljen in nima skupne točke, ki bi celotno okolje povezala in ga predstavila možnim gostom. Omejena je na ozko območje okoli turističnih središč in po številu turističnih produktov, širša okolica pa pri tem ne sodeluje. Da turisti nimajo dovolj možnosti za trošenje, so se strinjali vsi sogovorniki. O tem, kako jim je na Gorenjskem uspelo povezati ponudnike turističnih storitev in poveča-

Lastnik italijanske Patere Ranko Mimović, ki že obvladuje nekaj več kot polovico skupine Cestnega podjetja Ljubljana (CPL), je po neuradnih informacijah iz njegovega kroga sprejel ponudbo preostalih treh lastnikov Mihaela Bizaja, Zvoneta Šavorja in Bojana Kozarja. Ti mu ponujajo 49,5-odstotni delež krovne družbe CPL Naložbe za 3,5 milijona evrov. A kot poudarjajo, brez plačila kupnine Mimović tokrat ne bo lastnik podjetja, kot se je zgodilo v začetku leta ob nakupu deležev Alojza Kramljaka in Stanka Petriča. Tako pogodbe kot kupnina bodo namreč deponirani pri notarju, sploh pa se prodajalci z Mimovićem ne bodo začeli pogovarjati, preden ta ne nakaže desetine kupnine na fiduciarni račun. J. E.

zvodnjo križno lepljenih plošč, teh zdaj v Sloveniji nihče ne izdeluje. Tri četrtine proizvodnje bi porabili sami pri izdelavi montažnih hiš, tretjino bi ponudili trgu. Kreativ Franca Sajka pa se je poleg proizvodnje uporabnih in okrasnih izdelkov iz barvanega pihanega stekla lotil postavljanja male hidroelektrarne v Lovrencu na Pohorju. Po sedmih letih, od tega sta skoraj dve leti šli za nepotrebne birokratske zaplete, hidroelektrarna Kreativu močno znižuje stroške porabljene energije in prinaša dodaten prihodek. Sajko že načrtuje gradnjo nove hidroelektrarne. O možnostih za uresničevanje regijskih projektov sta se s Petrom Franklom pogovarjala župan Rogaške Slatine in predsednik sveta regije Branko Kidrič ter direktorica Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec Branka Aralica.

Obrtniki nagradili Alberta Ermana

Mateja Bertoncelj

Kupcem se je treba prilagoditi

„„   Franc Jager (Jagros), Roman Moškoterc (Ahac) in Klemen Žibret (Steklarna Rogaška) so se strinjali, da je turizem ena izmed velikih priložnosti regije. disciplina, je povedal Roman Moškotevc. Kot je dejal Klemen Žibret, vsaka regija potrebuje močnega industrijskega igralca, ki ustvarja zaposlitve in prihodke. Smo ambasador Rogaške in okolice v tujini, ne prodajamo turističnih aranžmajev in gotovo bi bilo mogoče na tem področju kaj izboljšati.

Mimović sprejel ponudbo za prodajo CPL

Barbara Reya

O razvojnih priložnostih regije so se na Kozjanskem forumu Časnika Finance z odgovornim urednikom Petrom Franklom pogovarjali Franc Jager, direktor in lastnik po prihodkih največjega podjetja v regiji trgovske verige Jagros, Klemen Žibret, direktor za kadrovsko, pravno in splošno področje največjega zaposlovalca Steklarne Rogaška, in Roman Moškotevc, direktor četrtega največjega podjetja Ahac. Na Kozjanski forum je prišlo okoli 50 podjetnikov in obrtnikov.

M. Janša: Absolutno bom podprl prodajo Cinkarne

Obrtno-podjetniška zbornica je včeraj za podjetnika leta 2012 razglasila Alberta Ermana, direktorja in lastnika družbe Magneti Ljubljana. Ta velik del magnetov izdeluje za avtomobilsko industrijo, pred nedavnim pa so osvojili tudi francoski Alstom, ki mu bodo dobavljali magnete za električne vlake. Podjetje nenehno vlaga v razvoj, lani so prek štiri milijone evrov. Nagrado mu je podelil lanski podjetnik leta Boštjan Šifrar, lastnik podjetja Sibo G. Med nominiranci sta bila Jožef Lorbek iz podjetja Anthron in Boris Mesec iz podjetja Mebor. M. Be.

Vlada je včeraj za novega nadzornika celjske družbe, ki je predvidena za prodajo, izbrala vplivnega člana SDS Petra Sovdat petra.sovdat@finance.si

Namesto Kreša Šavriča, namestnika direktorja Soda, bo državo v Cinkarni zastopal direktor družbe Elektronsko pismo Pošte Slovenije Matjaž Janša, ki zatrjuje, da ne bo nasprotoval prodaji. o

Skupščina delničarjev Cinkarne bo v torek, edina točka so volitve nadomestnega nadzornika, ki bo zamenjal nekdanjo članico uprave Zvona Ena Holdinga Matejo Vidnar. A namesto o že dogovorjenem Šavriču bodo lastniki lahko glasovali za Janšo. Matjaž Janša je bil v gospodarstvu močan v času prvega Janševega mandata, ko je kot direktor direktorata za elektronske komunikacije pri ministrstvu za

g

gospodarstvo opravljal še delo prvega nadzornika Pošte Slovenije, nadzornika Telekoma Slovenije in bil član skupščine Kada.

V kratkem podpis konzorcija za prodajo

Matjaž Janša je bil tudi vodja komisije za prodajo Telekoma, ki je leta 2008 padla v vodo. Bo Janša zavrlzaprihodnjeletopredvideno prodajo večinskega deleža Cinkarne Celje, kot se bojijo viri?

l

o

»Nikakor. Vedno sem podpiral privatizacijo Telekoma, nisem bil razlog, da je propadla. Vedno sem za umik države iz kapitala družb in tako bo tudi v prihodnje,« zagotavlja Janša. Pogodba za prodajo približno 60-odstotnega deleža Cinkarne bo po naših informacijah podpisana v kratkem, v njej pa bodo poleg državnih Kada in Soda še skladi KD in NFD ter delež cerkvenega Zvona Ena Holdinga v stečaju.

a

UNIQA Personenversicherung AG Prenos zavarovalnih poslov 1. S TEM OBVESTILOM se obvešča vse zavarovance družbe UNIQA Sachversicherung AG, avstrijske delniške družbe z sedežem na ulici Untere Donaustraße 21, 1029 Dunaj, Avstrija, registrirane v registru družb Gospodarskega sodišča na Dunaju pod številko FN 46466h (“USV”), da je bila pri Agenciji za zavarovalni nadzor (“AZN”), Trg Republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija, vložena prijava v zvezi s prenosom vseh pravic in obveznosti na podlagi pogodb, katere je bila USV upravičena skleniti na ozemlju Republike Slovenije v skladu s prostim pretokom storitev, na družbo UNIQA Personenversicherung AG, avstrijsko delniško družbi s sedežem na ulici Untere Donautraße 21, 1029 Dunaj, Avstrija, registrirano v registru družb Gospodarskega sodišča na Dunaju pod številko FN 63197m (“UPV”). Prenos je bil opravljen na podlagi združitve (pripojitve) družb, za katero v skladu z zakonom velja univerzalno pravno nasledstvo. USV je bila z dnem 12.10.2012 pripojena k družbi UPV, tako da je družba USV z dnem vpisa pripojitve v register prenehala obstajati kot pravni subjekt. Tako je družba UPV vstopila v vsa pravna razmerja in je zavezana k izpolnitvi vseh obstoječih obveznosti družbe USV. Presečni dan je 1.1.2012, od katerega dalje se šteje, da so vsa dejanja USV opravljena za račun UPV. 2. V skladu s četrtim odstavkom 80. člena Zakona o zavarovalništvu (“ZZavar”) je UPV kot prevzemna družba dolžna obvestiti vse zavarovance o prenosu zavarovalnih poslov v okviru obstoječih zavarovalnih pogodb z objavami v sredstvih javnega obveščanja na območju, na katerem zavarovanja, ki se prenašajo, krijejo nevarnosti. UPV kot prevzemna zavarovalnica s tem obvestilom nadalje obvešča zadevne zavarovance, da omenjeni prenos ne bo vplival na pravice zavarovancev v okviru obstoječih zavarovalnih pogodb. UNIQA Personenversicherung AG

s

g

l

a

s


8 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Kako je HSE Invest, ki bedi nad največjo naložbo v državi, nadzor nad gradnjo podelil podjetju brez referenc in z družinskimi povezavami

Aleš Beno

Gradnjo TEŠ 6 nadzoruje poštni nabiralnik iz Liechtensteina „„   Šef HSE Investa Miran Žgajner pravi, da jih je Daltar prepričal z referencami, teh pa ni razkril. Pravi, da jih je pripravljen pokazati na sedežu podjetja.

Številka

608 TARDA

Aleš Beno

finance@finance.si

Po kakšnem ključu posle oddaja HSE Invest, glavna inženirska družba pri projektu TEŠ 6? V zadnjih dveh letih sta za več kot pol milijona evrov poslov za svetovanje in nadzor pri gradnji 1,3 milijarde evrov vrednega projekta dobili neznani podjetji, katerih lastniška veriga se konča na liechtensteinskem naslovu. To je naslov Gerolda Hoopa, znanega po skrbništvu podjetij, ki so vpletena v domnevno sporne posle z Vegradom, Hypom pa tudi Merkurjem. Prvi človek HSE Investa Miran Žgajner mora do prihodnjega tedna nadzornikom družbe predložiti poročilo o poslovanju s podjetjem Daltar. Podjetje, ustanovljeno leta 2010, je lani in letos za svetovanje in nadzor pri projektu TEŠ 6, hidroelektrarnah na Savi in Muri ter projektu ČHE (črpalna hidroelektrarna Kozjak) od HSE Investa dobilo skupno 580

info

Dobre plače za dobre kadre

„„ HSE Invest je družba z omejeno odgovornostjo, njeni lastniki so HSE, Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana in Soške elektrarne Nova Gorica, vsak s 25-odstotnim deležem. Družba ima 75 zaposlenih – od teh 59 za nedoločen in 16 za določen čas (povprečna mesečna plača 3.176 evrov je na 23. mestu med najvišjimi plačami v slovenskih družbah). tisoč evrov. Iz javno dostopnih baz je razvidno, da ima Daltar dva zaposlena in je v lasti NTD Investa, ta pa v lasti NTD Foundation, ki je v Liechtensteinu. Družba je lani ustvarila 300 tisoč evrov prihodkov, od teh 281 tisoč evrov s HSE Investom. Direktor Daltarja je sicer Nihad Bešić, ki je hkrati tudi direktor družbe Tarda – tudi njeno lastništvo se konča v Liechtensteinu. Tudi Tarda je v zadnjih dveh letih v manjšem obsegu poslovala s HSE Investom.

Kaj je potrebno za posel na TEŠ 6

Ker ne Daltar ne Tarda nimata spletne strani, s katerih bi bile razvidne njune referen-

ce, smo zanje prosili direktorja HSE Investa Mirana Žgajnerja, ki je tudi direktor projekta TEŠ 6. A jih ni posredoval, pravi pa: »Pri izboru so se upoštevale predvsem reference strokovnjakov.« Trdi, da ima podjetje Daltar odlične poslovne povezave in informacije s področja energetike v BiH. »Vzpostavljeno imajo široko mrežo z morebitnimi investitorji in odločevalci v BiH, tako da je HSE Invest sproti seznanjen in obveščen o morebitnih projektih in razpisih,« še pojasnjuje Žgajner. Dodaja, da so podjetje »izbrali v skladu z veljavnimi internimi predpisi družbe HSE Invest, ki določajo komercialno-nabavne procese. Pri odločanju o naročilu ni bilo

DALTAR

HSE INVEST

v EUR Prihodki

Ksenija Koren, Jure Ugovšek, Jurij Šimac

„„ tisoč evrov je HSE Invest od leta 2010 plačal za svetovanja podjetjema, ki ju vodi Nihad Bešić in sta bili ustanovljeni leta 2010.

Čisti poslovni izid

Prihodki v mio EUR

Čisti poslovni izid v tisočih EUR

v EUR Prihodki

Čisti poslovni izid

50.000

10.000

7,0

180

350.000

40.000

8.000

5,6

166

280.000

25.000

30.000

6.000

4,2

152

210.000

20.000

20.000

4.000

2,8

138

140.000

15.000

10.000

2.000

1,4

124

70.000

10.000

110

0

0

0 2010

2011

Vir: Finance.mini.FI-PO

najpomembnejše merilo cena, ampak tudi strokovna usposobljenost kadrov z ustreznimi referencami.« Bešić na drugi strani pojasnjuje: »Daltar ima zaposlen visoko izobražen strokovni kader. Zaposleni izvajajo zahtevne svetovalne in nadzorne funkcije. Plačani so po urni postavki.« Kdo so ti ljudje, ne razkrije. Po naših podatkih pa so med njimi tudi nekdanji zaposleni na HSE Investu.

Družinske razsežnosti posla

Podjetje Tarda je Nihad Bešić odkupil od svojega brata Kasima Bešića, ki so ga leta 2011 zaposlili v HSE Investu. Kasim Bešić pojasnjuje, da ob sklenitvi pogodbe med

0 2008 2009 2010 2011

Vir: Finance.mini.FI-PO

HSE Investom in Tardo ni bil zaposlen na HSE Investu. Tam se je zaposlil aprila lani, za določen čas, na delovnem mestu obdelovalca tehnične dokumentacije. Lani je Daltar s HSE Investom sklenil za 281 tisoč evrov pogodb, letos še za 299 tisoč. V HSE Investu je zaposlena tudi Elvira Bešić, a Nihad Bešić pojasnjuje, da sta se ločila leta 2006 in poslovno ne sodelujeta. Pri Bešiću smo včeraj popoldne poskušali preveriti, kdo je lastnik podjetja v Liechtensteinu, a na naše SMS-sporočilo ni odgovoril.

Kdo je Nihad Bešić, ki je najel klavnico

Nihad Bešić pravi, da je po izobrazbi rudar. V evidenci

30.000

5.000 2010

2011

Vir: Finance.mini.FI-PO

GVIN je naveden tudi kot direktor podjetja NTD Invest, ki je lastnik Daltarja. Ob tem je še direktor podjetij NTD Tabi in Tabi Komerc, vseh pet podjetij pa je registriranih na Trgu Leona Štuklja 5 v Mariboru. Bešić pravi, da ima 20 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v najemu od podjetja Kreka. Pred dnevi so mediji poročali, da je podjetje NTD Tabi od TMI Košaki najelo klavnico in zaposlilo tudi 35 zaposlenih iz TMI Košaki. »Za klavnico smo se odločili, ker se na območju Balkana že ukvarjamo s prodajo živil,« pojasnjuje Bešić in dodaja, da ta posel nima nobene povezave s tistim za HSE. V treh dneh za sestanek z nami ni našel časa.


DOGODKI IN OZADJA 9

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Bo za Abanko 90 milijonov evrov dovolj? Neuradno: na Triglavu ne bi bili presenečeni, če bi bila banka v še slabšem stanju, kot kaže zdaj

Država pritiska: če ne zlepa, pa zgrda?

Tanja Smrekar, Monika Weiss finance@finance.si

Delničarji naj bi 19. novembra glasovali o sklepu, da banka zbere vsaj 50 milijonov do največ 90 milijonov evrov. Cena novih delnic bo 4,20 evra; v neuspeli septembrski dokapitalizaciji je bila sedem evrov, včeraj na borzi pa 3,80 evra.

Kakšno je pravo stanje v banki

Skrbni pregled Abanke naj bi bil končan v začetku novembra. Zahteval ga je največji, 25,6-odstotni lastnik banke Triglav, ki velja tudi za edinega možnega rešitelja banke. A za zdaj ni jasno, koliko bo Triglav vplačal. Odločil se bo po reviziji,

o

„„   Šef Abanke Jože Lenič ima na milijone razlogov za skrbi. Aleš Beno

Delničarji Abanke, največja sta Zavarovalnica Triglav in Sava, bodo na skupščini 19. novembra znova odločali o dokapitalizaciji. Septembra banki ni uspelo zbrati 50 milijonov evrov. Bo tudi tokratna padla v vodo in ali je 90 milijonov za reševanje banke dovolj?

torej naj bi nadzorniki odločitev sprejeli prihodnji mesec. Še več, nekateri v Triglavu po naših virih nasprotujejo dokapitalizaciji, če bo revizija pokazala, da je predlagana dokapitalizacija prenizka in da bi Banka Slovenije lahko kmalu spet zahtevala novo. Triglav menda v banko nikakor ne more vplačati več kot 30 milijonov evrov, ne da bi ogrozil svoje načrte za širitev, morda celo kapitalsko ustreznost. Pomislek je tudi, kakšno sploh je stanje Abanke. Predsednik uprave Triglava Matjaž Rakovec tega ne komentira. Je pa Rakovec v zahtevi Abanki za skrbni pregled, ki smo jo neuradno pridobili, omenil verjetnost, da je na podlagi dostopnih podatkov

v javnosti tudi posojilni portfelj Abanke v slabšem stanju, kot to morda izhaja iz javnih objav Abanke.

Abanka: Počakajte rezultate pregleda

Kot celo pravijo nekateri viri, je možno, da bi banka potrebovala kar okoli 200 milijonov evrov svežega denarja. Na banki so povedali le, da bo »po koncu pregleda Abanka zdajšnjim in možnim novim delničarjem predstavila relevantna dejstva za odločanje o sodelovanju pri dokapitalizaciji banke«. Že včeraj smo pisali, da podjetja, stranke Abanke, tarnajo nad strogimi kreditnimi zahtevami banke, banka naj bi zahtevala predčasna poplačila posojil.

g

l

PO S LOVN I D O G O D K I P R I N A S S O DOŽ I VE TJ E U D O B J A V N A RAV I Pri nas dobijo poslovni dogodki nove razsežnosti. Povabite svoje poslovne partnerje in sodelavce na predstavitev golfa, kulinarično razvajanje in popolno doživetje udobja v naravi. • Seminarska soba (klimatizirana dvorana, projekcijsko platno, projektor, LCD televizor, flipchart, ozvočenje) • Restavracija Evergreen (do 120 oseb v restavraciji in 100 oseb na terasi) •Team buildingi in predstavitve golfa • Velike parkirne površine • Brezplačen dostop do interneta Vljudno vabljeni. T: 051 623 883 in 059 211 720, E: info@golf-ljubljana.si DODATNE INFORMACIJE: www.golf-ljubljana.si

Kljub temu najpomembnejši dokapitalizator Abanke, ki je tudi ob polletju izkazala izgubo, ostaja Zavarovalnica Triglav. Druga največja lastnica Sava denarja za dokapitalizacijo nima. Kaj se bo zgodilo, če Triglav banke ne dokapitalizira? Možni bodo začasni obliži. Nadzorniki Triglava so denimo že pred časom odločili, da bo Triglav – če se bo zapletlo – v prvem koraku banki pomagal z odkupom 25 milijonov evrov podrejenega dolga, a bi Triglav dobil vložek nazaj po uspešni dokapitalizaciji Abanke. Viri ob tem dodajajo – pritiski države za dokapitalizacijo so. Na ministrstvo za finance Janeza Šušteršiča smo tako vprašali, ali so Triglav zaprosili oziroma mu predlagali, naj dokapitalizira Abanko, in zakaj so mu to predlagali. Njihov odgovor je: »Dokapitalizacija Abanke je bila lastnikom naložena od regulatorja Banke Slovenije. Zaradi tega so po zakonu o bančništvu lastniki dolžni banko dokapitalizirati.«

Krčevo premetavanje T-2 z Gratela na Garnol Tanja Smrekar tanja.smrekar@finance.si

Nov, 98,6-odstotni lastnik telekomunikacijske družbe T-2, ki je v stečaju cerkvenih Zvonov tudi sama skoraj propadla, je družba za inženiring in gradnje Garnol v lasti Štefana Krča. Dozdajšnji večinski lastnik Gratel – v lasti Štefanovega brata Jurija Krča –, ki ima že od marca lani blokirane račune, ohranja slaba dva odstotka. Na Gratelu, katerega sedež je na istem naslovu kot sedež Garnola, razlogov za lastniško premetavanje ne komentirajo. Spomnimo: Jurij Krč je junija Garnol predal svojemu bratu Štefanu. Garnol drugače kot Gratel nima blokiranih računov. Mediji smo sicer že večkrat pisali, da ima Gratel težave, da bi moral prodati T-2. Si je spet pridobil čas?

Telovadba z lastniškimi deleži T-2

»Sprememba družbenikov T-2 je skladna s potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja družbe in sklepom višjega sodišča, saj so se trije največji upniki, med njimi tudi Garnol, med prisilno poravnavo zavezali

a

izvesti konverzijo terjatev v kapital družbe T-2, takoj ko bo to mogoče,« pravijo na T-2. Gratel in povezana družba Lokainvest sta delež v T-2 dobila v prisilni poravnavi T-2. Del terjatev do T-2 je ekipa Jurija Krča prenesla tudi na Garnol in tako Gratel verjetno obvarovala plačilne nesposobnosti. Sodišča so sicer zaradi neporavnanih dolgov Krčevih podjetij, ki presegajo 30 milijonov evrov, dovolila več izvršb, tudi na deležu v T-2, je poleti poročal Dnevnik. V T-2 pravijo, da je poslovanje družbe zdaj sicer stabilno in da so v prvih šestih mesecih letos ustvarili za 24,5 milijona evrov prihodkov. EBITDA je dosegel vrednost 6,7 milijona evrov, kar je 32 odstotkov več od ustvarjenega v primerljivem lanskem obdobju. O morebitnih novih lastnikih ne govorijo, pravijo le, da v družbi T-2 trenutno nihče ne opravlja skrbnega pregleda. Za T-2 se je pred časom zanimal Telekom Austria, ki ima v Sloveniji mobilnega operaterja Simobil, a si je menda premislil prav zaradi prevelikih pričakovanj Krčeve ekipe. Možno je, da se bo v fiksne telekomunikacije zdaj odpravil sam, torej brez prevzema katerega izmed podjetij na našem trgu.

s

Elektro Gorenjska Prodaja d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 3, 4000 KRANJ Objavlja poziv za izstavitev ponudb za nakup delnic izdajatelja Gorenjska banka d.d., Bleiweisova cesta 1, Kranj, MŠ: 5103061 Predmet prodaje je 2.350 rednih delnic izdajatelja Gorenjska banka d.d. Kranj z oznako GBKR, katerih imetnik je družba Elektro Gorenjska Prodaja d.o.o., Kranj, ki predstavljajo 0,71 % vseh delnic izdajatelja (v nadaljevanju »delnice«). Ponudba mora vsebovati naslednje elemente: •Predmet ponudbe: ponudba mora vsebovati število delnic, na katere se nanaša ponudba (vse ali del); •Ponujeno ceno: Cena mora biti izražena s točno določenim evrskim zneskom. Ponudbe, v katerih ponujena cena za odkup delnic ne bi bila izražena s točno določenim zneskom, se ne bodo štele za popolne in ne bodo obravnavane; •Način in rok plačila: v gotovini, na poslovni račun družbe, v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe; •Rok veljavnosti ponudbe: do vključno 30. 11. 2012; •Prenos imetništva: z dnem preknjižbe delnic v KDD d.d., Ljubljana, ki se opravi najkasneje v 3 delovnih dneh po plačilu vseh pogodbenih obveznosti; •Stroški: vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z izpolnitvijo pogodbe in prenosom lastninske pravice na predmetu prodaje. Ponudba mora biti brezpogojna in zavezujoča za ponudnika. Ponudba mora, poleg zgoraj navedenega, vsebovati tudi zavezo ponudnika da bo, z namenom zagotovitve dokazila o sklenitvi pogodbe, najkasneje v roku osmih delovnih dni po prejemu pisne izjave prodajalca o sprejemu ponudbe, z njim podpisal pisno pogodbo o prodaji delnic. Ponudniki - pravne osebe s sedežem izven Republike Slovenije morajo ponudbi priložiti izpis iz sodnega (ali drugega ustreznega) registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni od dneva predložitve ponudbe. Prodajalec ni dolžan sprejeti nobene ponudbe, niti ni zavezan k sklenitvi prodajne pogodbe z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom. Pisne ponudbe pošljite na sedež družbe Elektro Gorenjska Prodaja d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 3, 4000 Kranj v zaprti pisemski ovojnici s pripisom: »Ponudba za nakup delnic – NE ODPIRAJ!«. Obravnavane bodo samo ponudbe, ki bodo prispele najpozneje do 15. 11. 2012 do 12.00 ure. Odpiranje ponudb ne bo javno. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani ponudniki dobijo vsak delavnik od 9.00 do 11.00 ure v Pravni službi Elektro Gorenjska, d. d., na tel. 04/20 83 642. Kranj, dne 17. 10. 2012

mag. Ambrož Bogataj, direktor

A


10 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Nemška vlada: za letos boljša, za prihodnje leto slabša napoved Albina Kenda

albina.kenda@finance.si

Nemško gospodarstvo bo letos zraslo za 0,8 odstotka, prihodnje leto pa rast ne bo 1,6-odstotna, temveč le enoodstotna, je včeraj napovedal nemški gospodarski minister Philipp Rösler. Medtem ko se več članic EU, tudi Slovenija, zvija v recesiji, nemško gospodarstvo ostaja razmeroma trdno. A nihče več ne more zanikati, da Nemci ne občutijo evrske dolžniške krize in ohlajanja v svetovnem gospodarstvu, če-

prav si položaj boljšajo prav zaradi še dovolj krepkega povpraševanja po nemških izdelkih na tretjih trgih. Negativni vplivi so se pokazali tudi na najnovejših gospodarskih napovedih, ki jih je nemški gospodarski minister Philipp Rösler objavil včeraj. Minister je ob tem izključil možnost recesije v Nemčiji, ker tamkajšnje gospodarstvo varujejo trdni strukturni temelji.

ZADNJE NAPOVEDI O NEMŠKI GOSPODARSKI RASTI letna sprememba BDP (v %) nemška vlada

0,8 0,8 0,9

aktualna napoved za 2012

vodilni nemški inštituti

0,7

1,0 1,0

0,9 0,9

prejšnja napoved za 2012

MDS

2,0 1,6

1,4

0,9

aktualna napoved za 2013

prejšnja napoved za 2013

Op.: nemška vlada je napovedi objavila včeraj, 17. oktobra, nemški inštituti so sveže napovedi dali v javnost 11. oktobra, Mednarodni denarni sklad pa je najnovejše napovedi objavil 9. oktobra.

Najskromneje v zadnjih treh letih

Bo pa rast manjša kot prejšnji dve leti. Potem ko je Nemčija leto 2010 končala s 4,2-odstotno gospodarsko

rastjo, lani pa je bila rast BDP 3,2-odstotna, se bo letos morala po najnovejših napovedih zadovoljiti le z 0,8-odstotnim

zvišanjem BDP. Ta napoved nemške vlade je sicer boljša od spomladanskih napovedi, hkrati povsem enaka kot mi-

nuli teden objavljena napoved vodilnih nemških inštitutov, a nekoliko nižja od zadnje napovedi Mednarodnega denarnega sklada (ta je Nemčiji 9. oktobra za letos napovedal 0,9-odstotno rast). Za prihodnje leto pa so v nemški vladi napoved temeljito oklestili: še spomladi so pričakovali 1,6-odstotno rast, zdaj pa menijo, da bo ta dosegla le odstotek.

spodarskem ministrstvu, bo država še izkoriščala prednosti dobrih razmer na svojem trgu dela. V državi dobro obvladujejo brezposelnost, rast plač pa naj bi presegla inflacijo. Za letos v Nemčiji pričakujejo 2,8-odstotno realno rast bruto plač in dvoodstotno inflacijo, leta 2013 pa naj bi realna rast bruto plač dosegla 2,6 odstotka, inflacija pa naj bi se spustila na 1,9 odstotka. Solidno domače povpraševanje v Nemčiji je sicer pomembno tudi za gospodarsko rast v drugih članicah evrskega območja oziroma EU, saj večje povpraševanje na nemškem trgu pomeni tudi večji nemški uvoz.

Rast plač bo presegla inflacijo

Nemčija pričakuje, da bo h gospodarski rasti še vedno pomembno pripomogel izvoz, računa pa tudi na domačo porabo. Kot so pojasnili na go-

Šepav Dursov IT spotika računovodje

Zbornica računovodskih servisov opozarja na težave Dursovega IT-sistema; bodo novi davki prinesli še več IT-preglavic?

finance@finance.si

Napačno knjižene davčne obveznosti, neupravičene izvršbe in dolgotrajno vračilo preplačanega davka so le nekatere izmed težav, ki so jih v prvem letu delovanja novega davčnega IT-sistema zaznali računovodje. Bo težav, glede na to, da vlada pripravlja nove obdavčitve, še več? o g l

Praktični Seminar

Na republiški davčni upravi (Durs) pravijo: »Sistem deluje. Vse spremembe, ki bodo posledica novih zakonskih rešitev, bomo skrbno načrtovali in natančno preizkusili.«

a

LJUBLJANA 25. OKTOBRA 2012 OD 15. DO 19. URE

Kako boste povečali posel z obstoječimi strankami v 2013? Leto 2013 je pred vrati. Če želite prihodnje leto povečati obseg poslovanja s ključnimi strankami, je zdaj zadnji trenutek, da si pripravite dober načrt, kako boste to dosegli. Namenite eno popoldne za dober prodajni načrt, ki ga boste uresničevali v letu 2013 in dosegali zastavljene prodajne cilje. Z enostavnimi pripomočki, pravimi vprašanji in primeri vam bomo pomagali narediti oceno stanja in akcijski načrt sprememb za večjo prodajo. Dovolj nakladanja, čas je za akcijo! 80% vaših prihodkov v letu 2013 je odvisnih od teh strank. Investirajte eno popoldne v stranke, ki vam bodo prinesle 80 % prihodkov v letu 2013. Investirajte 169 € (+ DDV) in zavarujte s tem 80 % svojih prihodkov!

s

Irena Herak

Novica Mihajlović, Tanja Smrekar

„„   Kaj je izboljšal nov informacijski sistem na davčni upravi? »Težko bi rekli, da je z novim sistemom kaj bolje,« odgovarja predsednik zbornice računovodij Aleksander Štefanac.

Novi sistem je obljubljal veliko, kaj je prinesel?

V prvem letu po začetku 21 milijonov evrov vredne prenove informacijskega sistema na davčni upravi imajo uporabniki še vedno precej težav. Na Zbornici računovodskih servisov pri GZS so včeraj prvič javno dali svoje pripombe k delovanju prenovljenega ITsistema. Kot največje težave so našteli neažurno in nepravilno knjiženje obveznosti davčnih zavezancev, izdajo nepravilnih sklepov o davčnih izvršbah, neupravičeno zaračunavanje zamudnih obresti, zamude pri vračilu davka na dodano vrednost in dolgotrajno odpravljanje napačno knjiženih bremenitev. Predsednik zbornice raču-

Papirnica Vevče v 10-milijonsko naložbo

www.finance-akademija.si/povecati

novodij Aleksander Štefanac je kot težavo omenil tudi to, da se kontrolorji za posamezne zavezance mesečno zamenjujejo in zato ni sledljivosti o pojasnilih, ki so jih računovodski servisi že posredovali, in morajo večkrat pojasnjevati isti primer. Kaj je bolje z novim IT-sistemom, ki je obljubljal več sto milijonov evrov več davčnih prihodkov na leto? »Težko bi rekli, da je z novim sistemom kaj bolje,« pravi Štefanac.

Kako Durs odgovarja na očitke

Na Dursu novi IT-sistem branijo, saj ponuja možnost plačila različnih davkov na enem samem plačilnem nalogu, kar zavezancem močno zniža stroške poslovanja. Po

novem je plačevanje davkov preprostejše, saj so z več kot tri tisoč plačilnih podračunov prešli na zgolj štiri podračune. Na Dursu pravijo, da je zdaj pobiranje davkov učinkovitejše, Durs je tako v prvi polovici leta 2012 z novim ITsistemom z izdanimi sklepi o davčni izvršbi terjal za 176,3 milijona evrov dolga od prispevkov za socialno varnost, kar je 20,8 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Bo še več težav in stroškov?

Na Dursu zdaj sicer sodelujejo pri pripravi zakonskih rešitev za 15 davkov. So pa nam povedali, da »novi IT-sistem še ne deluje na področju pavšalnih davkov, ne nazadnje tudi zakonske rešitve še niso sprejete«. Hkrati pravijo, da bodo vse spremembe načrtovali, preizkusili. A to za sabo potegne tudi nove stroške zaradi prilagajanja informacijskega sistema. Samo za informacijsko podporo, povezano z obdavčitvijo lastnikov nepremičnin, vrednih skupaj več kot milijon evrov, so plačali po prvih ocenah med 180 in 220 tisoč evri. Na vprašanje, koliko dodatnih stroškov predvidevajo, da bodo še imeli zaradi predvidene uvedbe davčnih sprememb, še ne morejo odgovoriti, »ker ta hip nimamo vseh osnov za pojasnila«.

Podobnik dobil dovoljenje za prodajo tudi od nadzornikov

Predsednik uprave novogoriškega igralničarja Hit Drago Podobnik je včeraj dobil še pooblastilo nadzornikov, da poišče Papirnica Vevče, ki je del avstrijske sku- strateškega partnerja. Podobnik je namreč že pred odhodom pine Brigl & Bergmeister, je začela deset v Las Vegas konec septembra dobil dovoljenje finančnega milijonov evrov vredno naložbo v izbolj- ministrstva, včeraj pa je dejal, da se za vlaganja v Hit zanima šanje kakovosti svojih izdelkov. Kot so več družb, vendar se še ni začel resno pogovarjati z njimi. Hit včeraj sporočili iz družbe, je bil prvi del je sicer v prvih osmih mesecih letos ustvaril za deset odstotnakup novega premaznega agregata. kov manj prihodkov in 0,9 milijona evrov izgube pred davki. Od celotne naložbe pričakujejo poveča- Uprava bo do novembra pripravila strategijo Hita, finančno nje proizvodnih zmogljivosti z 90 tisoč ministrstvo, ki ga vodi Janez Šušteršič, pa meni, da Hit za na 110 tisoč ton papirja na leto. Al. Pe. uspešen razvoj potrebuje strateškega partnerja. L. D.


DOGODKI IN OZADJA 11

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Vrh EU: burno o bančnem nadzoru Napredek pri oblikovanju evropske bančne unije bo v ospredju razprav evropskih voditeljev, ki danes v Bruslju začenjajo dvodnevni vrh EU. Poznavalci pričakujejo soočenje stališč do reform v EU na poti v tesnejšo povezavo. Evropski voditelji, med njimi slovenski premier Janez Janša, so junija podprli vizijo za tesnejše evropsko povezovanje prek oblikovanja bančne in fiskalne unije ter krepitve gospodarske in politične unije. Tokrat bodo preverjali napredek, tudi na podlagi vmesnega poročila, ki ga je voditeljem pred vrhom predstavil predsednik EU Herman Van Rompuy. Kot opozarjajo poznavalci, bo vsebino vrha in seveda njegove sklepe najmočneje oblikovala Nemčija s svojimi stališči.

pravijo, naj bi stalni sklad ESM sicer lahko sodeloval pri dokapitalizaciji bank, a bi za tako injekcijo jamčila konkretna evrska država, v kateri je banka, to pa pomeni, da bi ta država to obveznost morala vključiti v svoj javni dolg. Omenjena trojica meni, da bi sklad ESM namesto države tako obveznost lahko prevzel le za težave, ki bi v bankah nastale pod novim evropskim bančnim nadzorom. Tu je seveda težava, saj je bil namen izvirnega (potrjenega) predloga, da se dokončno pretrga začarani krog soodvisnosti med bankami in javnim dolgom. Razprava na tokratnem vrhu naj bi prine-

V vmesnem času od junijskega vrha je zrasla tudi odločenost nemške vlade, da je treba okrepiti moč evropske komisije, sprva predvsem pristojnosti evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve (v zdajšnji sestavi je to Olli Rehn). Tako kot ima zdaj komisar za konkurenco možnost

O čem bodo razpravljali evropski voditelji na vrhu EU:

 ali naj se Grčiji podaljša rok za zmanjšanje primanjkljaja in dolga;

DRŽAVNE DRŽA VNE OB OBVEZNICE VEZNICE

najvišji zahtevani donos od 1. junija (v %) zahtevani donos 17. 10. ob 17. uri (v %) 7,62

1,3118

7,45 5,47

1,35

5,68

1,30

6,60 4,77

1,25

1,20 desetletne devetletne desetletne španske slovenske italijanske obveznice obveznice obveznice

01.06.12

Čeprav so evropski predlogi še v delu, pa so trgi napredek že nagradili. Tako zdaj bolj verjamejo v trdnost evra, zaradi česar se je zvišala njegova vrednost v primerjavi z dolarjem, hkrati pa so se zmanjšali tudi zahtevani donosi za obveznice ranljivih evrskih držav. Zahtevani donosi na desetletne slovenske obveznice so denimo upadli pod šest odstotkov.

17.10.12

Vir: Bloomberg

L

www.pkp.si

ISKANJE PRILOŽNOSTI ALI ČAKANJE NA BOLJŠE ČASE? POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

GH Bernardin, Portorož, 22. in 23. november 2012

”Podjetja se danes sreËujejo z izzivi, ki jih v preteklosti niso poznala, zato so zdaj bolj kot kdaj prej pomembni hitro odzivanje, prave poslovne odloËitve in uspešno zakljuËevanje projektov. »asa za Ëakanje ni. Poslovne priložnosti je treba poiskati v tem trenutku, še veË, trenutnim gospodarskim razmeram navkljub moramo razmišljati o drznih projektih, ki bodo obdržali Slovenijo visoko na zemljevidu najnaprednejših držav v širši regiji. V IBM verjamemo, da je trende treba ustvarjati, ne pa jim slediti. Prav slednje nam je skupno s Poslovno konferenco Portorož, zato smo njen ponosni partner.”

Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija

Ni vrha brez razprave o Grčiji in Španiji

Trgi kažejo zadovoljstvo z napredkom

Op.: za špansko in italijansko obveznico je bil najvišji zahtevani donos 24. julija, za slovensko pa 13. avgusta.

G

je namreč pokazal na nezmožnost komisije, da s klasičnimi prijemi članice »prisili« k izpolnjevanju priporočil ali pogojev, h katerim so se same zavezale. Na to področje sodi tudi ideja o tako imenovanem evrskem fiskalnem skladu. Ta naj bi evrskim članicam pomagal pri izvajanju reform, pri čemer naj bi po doslej izraženih zamislih evrske članice celo podpisale posebne zavezujoče dvostranske pogodbe o reformnih načrtih. Vsi omenjeni predlogi bi sicer zahtevali spremembo pogodbe o EU. Nemčija se za te spremembe zavzema in želi načelni dogovor o njih do konca leta.

Nemčija naj bi bila menda pripravljena popustiti Grčiji pri časovnem načrtu za zmanjševanje grškega proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, odločitve o naslednjem obroku posojil za Grčijo (o tem obroku se odloča že vse od spomladi, zdaj pa v državi predstavniki trojke še vedno preverjajo razmere) pa menda na tokratnem vrhu ni pričakovati. Prav tako so pred srečanjem iz Nemčije poudarili, da je odločitev Španije o tem, ali bo zaprosila za nadaljnjo pomoč, samo v njenih rokah, poroča Bloomberg.

 ali naj se uvedejo zavezujoče pogodbe o reformnih načrtih.

 ali lahko reševalni sklad ESM neposredno dokapitalizira le banke, ki bodo v težave zašle pod novim bančnim nadzorom;

Temelji prihodnje bančne unije so enotni vseevropski bančni nadzor, skupna poroštvena shema za depozite in skupni mehanizem za reševanje evropskih bank. Kot so junija sklenile evrske države, bo učinkovit bančni nadzor glavni pogoj, da bo zdaj že delujoč stalni evrski reševalni sklad ESM lahko neposredno dokapitaliziral banke v evrskih članicah, ne da bi ta pomoč obremenila javni dolg konkretne članice. A se je zapletlo. Nemčija, Nizozemska in Finska so septembra opozorile, da nasprotujejo uveljavitvi tega načela za zdajšnje težave bank, ki so posledica slabega bančnega nadzora iz preteklosti. Kot

neposrednega ukrepanja, kot se je pokazalo v primeru globe za Microsoft (in se ga zato boji ves svet, pravi nemški finančni minister Schäuble), naj bi tudi komisar za gospodarske in finančne zadeve dobil pristojnosti za neodvisno ukrepanje oziroma veto ob kršitvah proračunskih pravil članic. To naj bi bila nekakšna vmesna faza do okrepljene vloge evropske komisije, zlasti pri državah z javnofinančnimi neravnotežji (prevelikim proračunskim primanjkljajem ali dolgom). Zamisel je, da bi komisija v prihodnje lahko zavrnila predlog proračuna katere izmed držav članic, če bi ne bil skladen z evropskimi pravili. Primer Grčije, pa tudi drugih držav,

 ali naj komisar za gospodarske in denarne zadeve dobi pristojnost, da z vetom zavrne predlog proračuna kake članice;

 kdaj bo vzpostavljen vseevropski bančni nadzor;

Bančni nadzor kot temelj bančne unije

O

Ideja o superkomisarju in fiskalnem skladu

sla več jasnosti o tem žgočem vprašanju. Po načelnem dogovoru bi moral biti vseevropski bančni nadzor uveden na začetku prihodnjega leta, a tak časovni načrt je več držav že zavrnilo kot preveč visokoleteč. Dodajmo, da poroštvena shema in reševalni mehanizem za banke ostajata v ozadju (tudi zaradi nemškega nasprotovanja).

TEČAJ EVRA (V USD)

Albina Kenda

albina.kenda@finance.si

A

S


12 KOMENTARJI IN ODMEVI

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

[PUBLIC ENEMY ]Resnica o plačah v javnem sektorju in brutalni politični zlorabi sindikatov

Kaj hoče Branimir Štrukelj? Jankovića na oblasti!

M

Stanislav Kovač stanislav.kovac@finance.si

152 148 146 145

138 137 136 132 132 130

PLAČE V JAVNEM SEKTORJU V SLOVENIJI IN EU v % BDP na prebivalca, leto 2009 130 129 128 125 125 124 122 120 115 113 111 110 109 101 96

rg bu em ks ka Lu s em oz Niz a čij m Ne a sk ed Šv lta Ma nija ita Br V. a šk Če a šk va Slo ija str Av ja ri lga Bo a sk Fin er Cip lija Ita ka ns Da ija nc Fra ka ljs Po a ij ton Es ja tvi La ska ar dž Ma va

Lit

ka Irs ija an Šp ja lgi Be alska g rtu

Po

a

nij

a

čij

Vir: Staff Report for the 2011, Slovenia (IMF)

Štrukelj formalno vodi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, dejansko gre za politika neuspešne stranke TRS, ki je bila ustanovljena tik pred lanskimi volitvami in se je oklicala za najbolj levičarsko stranko v Sloveniji. Štrukelj je brez dvoma eden največjih političnih luzerjev lanskih volitev, saj je bil kot pravni zastopnik TRS odgovoren, da je volilna komisija zavrnila kandidaturo liste TRS v volilni enoti Ljubljana Center. TRS se kljub veliki predvolilni medijski promociji ni uspelo uvrstiti v parlament, čeprav je predsednik stranke Matjaž Hanžek napovedal nič več in manj kot zmago na volitvah. Po volitvah je TRS redno hodila na Jankovićeve sestanke o novi levici, Štrukelj pa se je pod krinko sindikalnega vodje prelevil v politično vplivno medijsko zvezdo.

Štrukelj je minuli teden v oddaji Pogledi Slovenije javno razkril politično ozadje svojega sindikalnega delovanja, ko je pozval k predčasnim volitvam: »Rabimo vlado, ki ima kredibilnost. Dajmo državljanom novo priložnost, da se izrečejo na volitvah. Čas je, da vlada vrne državo državljanom.« Ob tem je poudaril, da se javni sektor »že dolgo odreka, napredovanj ni, plače so zamrznjene, zdaj smo jih še znižali, sprememb pa ni« (Pogledi Slovenije, 4. oktobra 2012). Štrukljev bombastični televizijski nastop je samo košček v mozaiku medijske propagande, ki je tega političnega luzerja spremenila v eno največjih medijskih zvezd v državi. Skoraj ne mine dan, da se politik Štrukelj ne pojavi na naslovnicah Dnevnika, Dela in Večera ali pa v udarnih televizijskih terminih POP tv in RTV Slovenija. Omenjeni prevladujoči mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov medijskega prostora in so pod popolnim nadzorom levičarjev, skupaj s Štrukljem dnevno zavajajo javnost o javnem sektorju in v državi ustvarjajo izredne razmere.

Gr

ija

un

ve

m

Slo

Kdo je Branimir Štrukelj

Kako je Štrukelj postal medijska zvezda

140

76

Ro

inuli teden je prvi sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj ob razpravah o predlogu državnega proračuna za leti 2013-2014 javno pozval k predčasnim volitvam. Ker gre za doslej največjo Štrukljevo zlorabo sindikata za obračun s politično konkurenco, se postavlja vprašanje, kaj v resnici hoče ta medijsko vplivni sindikalist.

ZAPOSLENI V GOSPODARSTVU IN JAVNEM SEKTORJU

v tisočih Gospodarstvo

Javni sektor

MASA PLAČ V JAVNEM SEKTORJU SLOVENIJE IN EVRSKEGA OBMOČJA

600

165

v % BDP 13

550

160

12

500

155

11

150 II/12

10

Op.: gospodarstvo so nefinančne družbe. Vir: Surs

 Branimir Štrukelj je s pozivom k predčasnim volitvam brutalno zlorabil sindikat za politične namene. Javni sektor je zmagovalec krize

Najnovejša Štrukljeva medijska ofenziva je povezana s predlogom državnega proračuna za leti 2013-2014 in izjavo finančnega ministra Šušteršiča o zmanjšanju mase plač v javnem sektorju za pet odstotkov. Štrukelj to napoved prikazuje kot pravo katastrofo, češ da je javni sektor že zdaj veliki poraženec krize. Podatki kažejo, da Štrukelj in njegovi medijski podporniki znova zavajajo javnost. To potrjuje analiza Mednarodnega denarnega sklada (Staff Report

for the 2011, Slovenia, stran 9) o primerjavi višine plač v slovenskem javnem sektorju in evropskih državah leta 2009, torej že po nastopu krize: podatki iz grafa o višini slovenske povprečne plače v javnem sektorju relativno glede na gospodarsko razvitost države (merjeno z BDP na prebivalca) kažejo, da ima Slovenija v mednarodnem merilu rekordno visoke plače v javnem sektorju in so zaposleni v našem javnem sektorju v resnici pravi plačni bogataši (glej graf Plače v javnem sektorju v Sloveniji in EU). Privilegiran položaj slovenskega javnega sektorja po nastopu krize prikazujejo tudi podatki iz grafa o gibanju mase plač. Že v predkriznem letu 2007 je masa plač v Sloveniji presegala primerljivo maso plač povprečja držav evrskega območja, po letu 2008 pa so se škarje še bolj razprle, saj je lani masa plač v javnem sektorju pri nas dosegala že 12,7 odstotka BDP, v povprečju evrskega območja 10,6 odstotka BDP. Razlika v višini 2,1 odstotne točke BDP (okoli 800 milijonov evrov) pomeni, da je treba maso plač v javnem sektorju Slovenije močno zmanjšati (glej graf Masa plač v javnem sektorju Slovenije in evrskega območja).

Javni sektor je nedotakljiv

Razvpiti zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), okoli katerega je spomladi več mesecev potekala prava vojna med sindikati in vlado, je začel veljati 1. junija, njegov cilj pa je bil predvsem precejšnje znižanje plač v javnem sek-

medletna sprememba (v %)

▶ mio EUR je znašala masa plač v javnem sektorju julija 2011.

10 Slovenija

450 III/08

275

MASA PLAČ* V JAVNEM SEKTORJU

12,7

Evrsko območje 10,6

2007

2009

2011 Vir: Eurostat

torju. To se v resnici sploh ni zgodilo, saj je vlada med pogajanji pokleknila pred sindikati in popustila grožnjam z referendumi. To kažejo podatki iz grafa o medletnem gibanju mase plač v javnem sektorju v prvih sedmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani; masa plač v javnem sektorju se je enkratno zmanjšala samo maja zaradi delne omejitve izplačila regresov zaposlenim v javnem sektorju, medtem ko se je na medletni ravni junija in julija letos, ko je ZUJF že veljal, celo povečala (glej graf Masa plač v javnem sektorju). Ali konkretno: po podatkih ministrstva za finance (Bilten javnih financ, 9/2012) je julija lani masa plač znašala 275 milijonov evrov, julija letos pa še več, 277 milijonov evrov. Iz primerjave je več kot jasno, da Štrukelj skupaj z dominantnimi mediji zavaja javnost z dezinformacijami o velikanskem krčenju mase plač in katastrofalnih razmerah v javnem sektorju!

Politična zloraba sindikalnega gibanja

Politik Štrukelj je minuli četrtek s pozivom k predčasnim volitvam javno razkril brutalno zlorabo sindikalnega gibanja za obračun s politično konkurenco. Isti dan je piko na i političnemu vrelišču v državi postavil vodja največje opozicijske stranke PS Janković, ko je v posebni izjavi za javnost dejal, da bo »prišel dan, ko se bo narod dvignil«. Janković je hkrati ostro napadel vladni proračunski poskus varčevanja v javnem

0,7

0 -10 -20

I.12

VII.12

Op.: masa plač so plače in drugi izdatki zaposlenim. Vir: Bilten javnih financ 9/2012 (MF)

sektorju, čeprav podatki iz grafa o gibanju števila zaposlenih v gospodarstvu in javnem sektorju lepo prikazujejo, da so zaposleni v javnem sektorju v resnici zmagovalci krize; po izbruhu krize jeseni leta 2008 se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo kar za 80 tisoč (s 588 tisoč na 508 tisoč), medtem ko se je v javnem sektorju povečalo za deset tisoč, in sicer s 155 tisoč na 165 tisoč (glej graf Zaposleni v gospodarstvu in javnem sektorju). Jankovićev najnovejši poziv na ulice se časovno ujema z njegovo izjavo iz konca maja, ko je na mitingaškem govoru na Jančah zaneseno prepeval vojaške koračnice in napovedal, da bo Slovenijo osvobodil v prihodnjih štirih mesecih. Štirje meseci so mimo in Janković poziva ljudi na ulice, Štrukelj pa v dominantnih medijih dnevno ustvarja izredne razmere v državi.

Nekdanji Kučanov zet dela za Jankovića

Politična povezava med Štrukljem in Jankovićem se je javno razkrila že konec minulega leta takoj po volitvah, ko je Janković poslal predlog interventnega zakona samo Štrukljevi Konfederaciji javnega sektorja, medtem ko so drugi sindikati ostro protestirali zaradi Jankovićeve »selektivne obravnave« Štrukljevega sindikata (Dnevnik, 20. decembra 2011). Štrukelj se spotakne ob vsako malenkost, samo k Jankovićevemu predlogu interventnega zakona ni imel nobenih pripomb in ga je takoj molče potrdil. Nič drugače ni bilo spo-

277

▶ mio EUR je znašala masa plač v javnem sektorju julija 2012.

mladi, ko je Štrukelj bil veliko medijsko in politično vojno z Janševo koalicijo, medtem ko je brez zadržkov podprl Jankovićev predlog o dvigu DDV. Danes isti Štrukelj silovito napada vladni predlog dviga DDV. Štrukelj, nekdanji zet Milana Kučana, je pred lanskimi predčasnimi volitvami ostro napadel tudi Pahorja, da ne predstavlja prave levice. Kdo je po Štruklju prava levica, se je pokazalo kmalu po volitvah, ko je Štrukljeva stranka TRS pod okriljem Jankovićeve PS pred televizijskimi kamerami začela kovati novo levico. TRS je z Jankovićem spet združila sile minuli petek, ko so skupaj s Kučanom podprli predsedniško kandidaturo Danila Türka.

Kaj v resnici hoče politik Štrukelj

Analiza plač v javnem sektorju nazorno sporoča, da so zaposleni v slovenskem javnem sektorju pravi plačni bogataši, da razvpiti zakon za uravnoteženje javnih financ od poletja sploh ni zmanjšal mase plač v javnem sektorju in da je javni sektor v resnici zmagovalec krize. Kaj torej v resnici hoče politik Štrukelj in njegovi dominantno-medijski levičarski podporniki, ko z dezinformacijami ustvarjajo izredne razmere v državi? Jankovića na oblasti, zlepa ali zgrda, s predčasnimi volitvami ali pa z nasilnim dvigom naroda na ulicah.  Stanislav Kovač je ekonomist.  Ocenite komentar, napišite svoje mnenje: www.finance. si/komentarji


BORZE DENAR &DENAR

 Analitiki že več let zapored preveč pesimistično ocenjujejo poslovanje ameriških bank. Počasi bodo morali obrniti ploščo. Aleš Čačović, Ilirika DZU

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

V lastništvu Krke čedalje več delničarjev iz Varšave

NAJ VZPONI IN PADCI

Vzajemni skladi domačih upravljavcev Južna, srednja in vzhodna EU delniški ALTA Senior Razvita Evropa delniški ALTA India KD Indija - Kitajska Ilirika Azija delniški

▲ ▲ ▲ ▼ ▼ ▼

1,43 1,34 1,31 -0,74 -0,50 -0,45

Vzajemni skladi tujih upravljavcev Eurizon EF - Eq. Japan R Eurizon EF - Eq. Europe RH Raiffeisen - US Aktien AMF - Eq. Global Alpha Raiffeisen - Active Commodities Eurizon EF - Eq. Oceania RH

▲ ▲ ▲ ▼ ▼ ▼

1,28 1,19 1,09 -0,90 -0,81 -0,77

EVROTRŽNE OBRESTNE MERE, 17, 10, 2012 1 mesec

LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR)

3 meseci

0,21170 0,05929 0,00700 0,11100

6 mesecev 12 mesecev

0,32075 0,13571 0,03700 0,20700

0,57040 0,29964 0,14000 0,40900

0,90550 0,58357 0,33100 0,64800

Op,: obrestne mere veljajo za poravnave 19, 10, 2012

SVETOVNI TERMINSKI TRGI 17. 10. 2012

Trgovanje v Varšavi Promet v tisočih lotov

Tečaj delnice v EUR

Lastniki Krke v Varšavi

Trgovanje v Ljubljani

v odstotkih

Promet v tisočih lotov

0,4

1.200

54

900

51

600

48

300

45

0,1

42

0

0 06.09.

16.10. Vir: Bloomberg

0,38

0,3 0,2

Tečaj delnice v EUR

1.200

54

900

51

600

48

300

45 42

0 13.09.

14.10.

06.09.

16.10. Vir: Bloomberg

Vir: delniška knjiga

zadnji tečaj

spr. v%

zadnja spr. (čas) borza

Goriva (v $/sod; sod = 158,97 litra; * USD/ MMBtu) nafta brent dec. 12 113,83 -0,15 16:06:26 IPE kurilno olje nov. 12 133,82 -0,38 16:06:27 NYMEX zem. plin* nov. 12 3,47 0,93 16:06:27 NYMEX Devize eur/gbp eur/usd eur/jpy eur/chf eur/nok eur/aud usd/jpy

spot spot spot spot spot spot spot

0,8122 1,3125 103,3300 1,2105 7,3988 1,2659 78,7200

-0,34 0,61 -0,38 -0,14 -0,06 0,34 0,24

16:16:30 16:16:27 16:16:29 16:16:25 16:16:23 16:16:28 16:16:29

CMPL CMPL CMPL CMPL CMPL CMPL CMPL

1.929,75 2.106,00 16.859,00 8.122,00 21.555,00 1.858,00 338,25

-0,28 0,29 -0,98 0,33 1,94 -0,92 -1,53

16. 10. 2012 16. 10. 2012 16. 10. 2012 16. 10. 2012 16. 10. 2012 16. 10. 2012 16. 10. 2012

LME LME LME LME LME LME LME

Kovine (v $/tono) aluminij svinec nikelj baker kositer cink jeklo

spot spot spot spot spot spot spot

Žlahtne kovine (v $/unčo; unča = 31,1 grama) zlato platina srebro paladij

spot spot spot spot

1.749,93 1.662,62 33,07 647,50

0,35 1,23 0,55 1,33

16:16:26 16:15:12 16:15:55 16:16:00

COMEX NYMEX COMEX COMEX

Žita (v USd/bushel; bushel = 35,24 litra; * USD/

cwt) pšenica koruza soja riž*

dec. 12 dec. 12 jan. 13 nov. 12

852,50 742,25 1.499,75 15,01

0,56 0,54 0,47 0,94

16:06:25 16:06:15 16:06:24 15:57:39

CBOT CBOT CBOT CBOT

Ostalo (v $/tono; * v USd/libro; libra = 0,454 kg) sladkor, beli kakav kava arabica govedo*

dec. 12 dec. 12 nov. 12 okt. 12

558,40 0,09 2.389,00 -1,20 2.040,00 0,05 125,75 0,16

15:59:56 CBOT 16:06:23 NYBOT 16:00:26 LIFFE 16:06:03 CME

AERODROM LJUBLJANA

+1,87%

zaključni tečaj (v EUR) 15

Janez Tomažič janez.tomazic@finance.si

Po zadržanem začetku se je trgovanje s Krko v Varšavi razživelo. Trenutno se tam trguje z 0,38 odstotka vseh delnic.

Krka je v Varšavi začela kotirati aprila letos. Prve mesece so sklenili simbolično količino poslov, jeseni pa je trgovanje postalo bolj živahno. Na fiduciarni račun v Varšavi je bilo prenesenih 0,38 odstotka vseh delnic, večina v zadnjem mesecu.

KBC priporoča Krko

Ker pričakujejo manj zadolževanja za naložbe in večjo rast prihodkov, ustvarjenih v Rusiji, imeli pa bodo tudi nižjo efektivno davčno stopnjo, so analitiki banke KBC dvignili pošteno vrednost

Krke na 59,8 evra. Včerajšnji zaključni tečaj je bil 48 evrov, kar pomeni skoraj 25-odstotni potencial. KBC ocenjuje, da bo zaradi nižjih korporativnih davkov čisti dobiček Krke konec tega leta na medletni ravni zrasel

na 172,2 milijona evrov, prihodnje leto pa za osem odstotkov, na 185,9 milijona. KBC predvideva, da Krka sklada lastnih delnic – tega je zdaj 6,2 odstotka vseh delnic – ne bo odprodajala.

Janez Tomažič janez.tomazic@finance.si

Septembra je iz vzajemnih skladov slovenskih upravljavcev odteklo za 20,4 milijona evrov. Med večjimi poraženci je bil s 6,5 milijona odteklega denarja podsklad NFD 1. SBI TOP, glavni borzni indeks v Ljubljani, je septembra zrasel za 2,79 odstotka, indeks MSCI, ki meri raz-

NETO PRILIVI IN SREDSTVA VZAJEMNIH SKLADOV Skupaj sredstva v mrd EUR

Neto vplačila v mio EUR

4

80

2

40

0

0

-2

-40

-4

I.08

SEPTEMBRSKA NETO VPLAČILA V SKLADE

-80 IX. 12

Vir: ATVP

RAZREZ SREDSTEV V VZAJEMNIH SKLADIH

vite delniške trge, pa za 2,5 odstotka. Kljub ugodnim lokalnim in mednarodnim razmeram so slovenski vlagatelji iz vzajemnih skladov »potegnili« 20,4 milijona evrov, kar je drugo največje znižanje letos. Največ denarja, 8,4 milijona evrov, je šlo iz delniških vzajemnih skladov, sledijo mešani skladi s 7,4 milijona evrov odlivov, denar pa je odtekal tudi iz obvezniških skladov in celo skladov denarnega trga.

11 9

17. 09.

Slovenci radi vlagajo tvegano

V vzajemnih skladih slovenskih upravljavcev je bilo septembra 1,88 milijarde evrov, je razvidno iz podatkov, ki jih zbira ATVP. Največ, 67,1 odstotka, je bilo naloženih v delniških skladih, 25 odstotkov v mešanih, pet odstotkov v obvezniških skladih. Skladi slovenskih upravljavcev so imeli dve milijardi evrov v upravljanju nazadnje junija 2011.

17. 10. Vir: DiT - Finance

IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. 10. 2012, ob 16:15 Slovenija SBITOP, Ljubljana*

Septembra denar drl iz vzajemcev

13,650

13

600,59

2,52% ▲

Trgi JV Evrope Crobex, Zagreb* BIRS, Banjaluka* FIRS, Banjaluka* BIFX, Sarajevo* Belex 15, Beograd* SRX, Beograd* NEX 20, Podgorica* MBI 10, Skopje*

1.768,75 834,35 1.768,67 1.599,90 438,35 137,00 9.491,96 1.780,84

0,21% 0,90% -0,49% -1,02% 0,04% -1,01% 0,95% -0,68%

▲ ▲ ▼ ▼ ▲ ▼ ▲ ▼

13.546,29 3.110,73 1.458,06 1.329,43 7.389,55 5.903,92 3.511,95 2.215,80 993,62 2.560,97 8.806,55 3.045,67 21.416,64 2.105,62 18.610,77

-0,04% 0,31% 0,22% 1,27% 0,18% 0,57% 0,31% 0,76% -0,10% 0,51% 1,21% -0,04% 0,99% 0,32% 0,18%

▼ ▲ ▲ ▲ ▲ ▲ ▲ ▲ ▼ ▲ ▲ ▼ ▲ ▲ ▲

Drugi trgi Dow Jones, New York Nasdaq, New York S&P 500, New York MSCI World, New York** DAX, Frankfurt FTSE, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio* STI, Singapur* Hang Seng, Hongkong* Composite, Šanghaj* Sensex, Mumbaj*

Op.: sprememba v odstotkih glede na prejšnji zaključni tečaj; * zaklj. 17. 10. 12; ** zaklj. 16. 10. 12; Vir: Bloomberg


14 BORZE IN DENAR

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

[ BORZNA KRONIKA] Znova odličen dan na borzi Matej Kačič matej.kacic@finance.si

Na domači borzi smo bili tudi včeraj priča krepkemu odmerku optimizma, ki je indeks SBI TOP ponesel za dva odstotka in pol višje, na dobrih 600 točk. Najprometnejša Krka se je okrepila na 48 evrov. Delnice na ljubljanski borzi so včeraj znova pritegnile pozornost kupcev,

kar pet v prvi kotaciji jih je pridobilo več kot dva odstotka in pol. Za toliko se je, na 600,5 točke, dvignil indeks SBI TOP, posredniki pa so sklenili za 853 tisoč evrov poslov. S 300 tisočaki je bila na vrhu Krka, njena vrednost se je zvišala za skoraj dva odstotka, na 48 evrov, dnevni maksimum je bil dosežen še pol evra višje. Z največjim skokom se je lahko pohvalilo Gorenje, poletelo je za 4,4 odstotka, skoraj štiri

TEČAJI, 17. 10. 2012 MERCATOR

Vred. papir

zaključni tečaj (v EUR) 119

117,00

4,500 4,38 ▲

116

Petrol

215,000 3,86 ▲

Zavarov. Triglav

15,750

3,62 ▲

113 110 17. 09.

17. 10. Vir: DiT - Finance

odstotke je pridobil Petrol. Z 62 tisoč evri je bil med delnicami četrti najprometnejši,

Aerodrom se dobro drži

tri izmed štirih daleč največjih v njegovi kotaciji. Pariški CAC je pridobil 0,76 odstotka. Na eni strani sta za 6,95 oziroma pet odstotkov poletela Alcatel-Lucent in ArcelorMittal, na drugi pa za 3,3 oziroma 2,95 odstotka sesedla Accor in Danone.

odstotka. S potopoma za 4,7 oziroma 2,75 odstotka sta tečaj indeksa v izgubo potegnila IBM in Intel. Oba sta v tretjem četrtletju prodala za pet odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Japonski Nikkei je pridobil 1,22 odstotka. Zrasel je tretjič zapored. Indijski indeks BSE 30 in kitajski Shanghai Composite sta se okrepila za 0,3 oziroma odstotek.

Sava Re se je podražila za skoraj tri odstotke in prvič po avgustu 2011 dosegla vrednost sedmih evrov. Za dobra dva odstotka in pol se je okrepil Telekom, skoraj odstotek nad izhodiščem je trgovanje končal Mercator. S prometom v vrednosti 134 tisoč evrov je bil na drugem mestu. NKBM in Intereuropa sta blago zrasli, Luka Koper pa je ostala na izhodišču.

zaključni tečaj dnevna spr.

Gorenje

Sedem evrov za Savo Re

s 86 tisočaki ga je prehitel Triglav – ta se je podražil za 3,6 odstotka.

Skok za dva odstotka je dosegel Aerodrom, čeprav je v prvih osmih mesecih letos pospremil najmanj potnikov po letu 2004. Odstotek je pridobil Helios, Slovenijales, Sava, Cinkarna in Salus pa so ostali na izhodišču. Za 86 odstotkov so se ob prometu 17 evrov okrepile KS Naložbe, pocenili sta se le dve delnici. Za dobre tri odstotke se je znižala vrednost rednih delnic KD Group, minimalno je upadel Alpetour.

[ TUJI TRGI ] IBM in Intel potonila Uroš Konda uros.konda@finance.si

Bonitetna agencija Moody's se je odločila, da španske bonitetne ocene ne bo znižala, in delnice po Evropi so se podražile. Veliko natančnejša bonitetna agencija Egan Jones španske obveznice ocenjuje s CC. To označuje obveznice,

za katere je malo verjetno, da bodo kdaj poplačane. Za 7,65 odstotka je poletel tečaj distributerja električne energije A2A. Večina delnic italijanskih finančnih družb se je okrepila za dva do pet odstotkov, tečaj indeksa FTSE MIB pa za 1,55 odstotka. Šibek dolar je spodbudil močno rast tečajev delnic v rudarskem sektorju. Rio Tinto in BHP Billiton sta poskočila za štiri oziroma 3,35 odstotka.

TEČAJI, 17. 10. 2012 ARCELOR MITTAL

Vred. papir

zaključni tečaj v Amsterdamu (v EUR) 13

352,20 7,25 ▲

Alcatel-Lucent

12,185

12

zaključni tečaj dnevna spr.

Eurasian

0,80 6,95 ▲

Lanncess

11 10 17. 09.

17. 10. ob 15:00

61,59 2,79 ▲

CAP Gemini

31,40

-3,96 ▼

BAE System

321,30

-2,37 ▼

Henkel

Vir: Bloomberg

FTSE je pridobil 0,7 odstotka. Tečaj DAX je zrasel za samo 0,24 odstotka, ker so

62,85 -1,30 ▼

IT-sektor v nemilosti

V prvih dveh urah trgovanja je tečaj indeksa Dow Jones nazadoval za 0,06

se za 0,13, 1,05 oziroma 1,23 odstotka skrčili tečaji delnic družb Basf, Bayer in Sap, ki so

[ SUROVINE IN VALUTE ] Moody's evru omogočil razkazovanje mišic Uroš Konda uros.konda@finance.si

Vrednost evra je ta teden občutno zrasla, cena nafte pa se je znižala. Evrska cena nafte je upadla za 2,25 odstotka, z 88,3 na 86,3 evra za 159-litrski sod.

TEČAJI, 17. 10. 2012

dvakrat več od napovedi, je pomagala za 0,6 odstotka poceniti nafto brent. Sod je bil vreden 113,25 dolarja. Trg z nafto se ni odzval na nepričakovano močno rast števila začetih novogradenj v ZDA.

rok dobave 3 mesece (v USD/tono)

Cena zadolževanja Španije in Italije upada

1.900 14. 09.

ALUMINIJ 2.200 2.100 2.000

▶ Tečajnica banke slovenije -

▶ TEČAJI TUJE GOTOVINE, 17. 10. 2012

Tečajna lista z dne 17. 10. 2012 država

valuta

oznaka valute

šifra valute

USD za 1 EUR

21.555,00 1,94 ▲

paladij

647,50 1,33 ▲

platina

1.662,63 1,23 ▲

16. 10.

2.389,00 -1,20 ▼

nikelj

16.859,00 -0,98 ▼

dolgoročno vzdržna. To, da bonitetna agencija Moody's ni znižala španske bonitetne

USD za 1 EUR

338,25 -1,53 ▼

kakav

ocene, je zahtevano donosnost za italijanske desetletne obveznice pomagalo znižati

HRK za 1 EUR

ZDA

ameriški dolar

USD

840

1,3120

avstralski dolar

AUD

36

1,2690

Kanada

kanadski dolar

CAD

124

1,2915

Hrvaška

hrvaška kuna

HRK

191

7,5405

Češka

češka krona

CZK

203

24,7940

Danska

danska krona

DKK

208

7,4592

Madžarska

madžarski forint

HUF

348

279,0000

Japonska

japonski jen

JPY

392

103,2300

Norveška

norveška krona

NOK

578

7,3960

Švedska

švedska krona

SEK

752

8,6587

Švica

švicarski frank

CHF

756

1,2106

Vel. Britanija

angleški funt

GBP

826

0,8115

Romunija

novi romunski lev

RON

946

4,5777

Turčija

turška lira

TRY

949

2,3629

Bolgarija

bolgarski lev

BGN

975

1,9558

Poljska

poljski zlot

PLN

985

4,1029

Op.: X enot nacionalne valute za 1 evro.

Abanka Vipa, Ljubljana Banka Celje Banka Koper Delavska hran., Ljubljana Deželna banka, Ljubljana Gorenjska banka, Kranj Hranilnica Lon, Kranj Hypo Bank, d. d.

nakupni prodajni 1,3159 1,3081 1,2728 1,2652 1,2954 1,2876 7,5631 7,5179 7,4816 7,4368 103,5400 102,9200 7,4182 7,3738 8,6847 8,6327 1,2142 1,2070 0,8139 0,8091

Nova KBM, Maribor Nova LB, d. d., Lj. Probanka, Maribor Raiffeisen banka, Mb. SKB banka, d. d., Lj. Volksbank, Ljubljana ARITMETIČNA SREDINA

Vrednost evra raste že teden dni

Vrednost evropske valute se je bližala polletnemu vrhu. Evro je bil vreden že 1,3125 dolarja, kar je 0,73 odstotka več kot v torek in 1,8 odstotka več kot v ponedeljek zjutraj. Cena zlata se je zvišala za 0,2 odstotka, na 1.748 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.

www.pkp.si

ISKANJE PRILOŽNOSTI ALI ČAKANJE NA BOLJŠE ČASE?

1,3190 1,2980 7,5220 7,3950 1,3216 1,2968 7,6001 7,4123 1,3242 1,2965 7,6273 7,4633 1,3131 1,2936 7,6247 7,4611 1,3236 1,2973 7,6021 7,4320 1,3291 1,2891 7,6678 7,3678 1,3225 1,2941 7,6054 7,4009

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

Op.: P-prodajni; N-nakupni; tečaji pri posameznih poslovnih enotah nekaterih bank lahko odstopajo od objavljenih;

▶ PRIME RATES, 16. 10. 2012

▶ GIBANJE VREDNOSTI R, TOM IN EUR (v %)

ZDA

V. Britanija

Japonska

ECB - ključna OM

ZDA - Fed funds

3,2500

0,5000

1,4750

0,7500

0,2500

▶ TUJI DRŽAVNI PAPIRJI, 17. 10. 2012 iztek sprememba Papir

euro bund 10y treasury note 10y treasury note 5y swiss federal bond

▶ PODJETNIšKI TEčAJI, 18. 10. 2012 BANKA KOPER, d. d., Koper

1,3190 1,2987 7,5268 7,4578 1,3219 1,2955 7,5586 7,4262 1,3190 1,2902 7,6275 7,4021 1,3335 1,2890 7,5993 7,3604 1,3196 1,2896 7,6148 7,4148 1,3206 1,2968 7,6277 7,3974 1,3215 1,2965 7,6000 7,3200 1,3292 1,2900 7,6770 7,3026

kupila Evropska centralna banka.

GH Bernardin, Portorož, 22. in 23. november 2012

N P N P

v bančnih menjalnicah tečaj

Avstralija

ZDA USD 1 Avstralija AUD 1 Kanada CAD 1 Hrvaška HRK 1 Danska DKK 1 Japonska JPY 1 Norveška NOK 1 Švedska SEK 1 Švica CHF 1 V. Britanija GBP 1

HRK za 1 EUR

N P N P

1.957,00 Vir: Bloomberg

Novica, da so se ameriške zaloge nafte povečale za 2,9 milijona sodov, kar je bilo

zaključni tečaj dnevna spr.

kositer

jeklo

Vodja italijanske agencije za javni dolg je dejal, da je 4,9-odstotna obrestna mera za desetletne obveznice

referenčni tečaji Ecb

Vred. papir

na 4,77 odstotka na leto. Konec avgusta je znašala 5,85 odstotka na leto. Zahtevana donosnost na španske desetletne državne obveznice je s 5,81 upadla na 5,47 odstotka. Konec avgusta je bila 6,85 odstotka na leto. Omenjeno upadanje cene zadolževanja je v celoti posledica prepričanja trga, da bosta državi zaprosili za pomoč in bo obveznice obeh držav, ne glede na ceno, po-

ABANKA, d. d., Ljubljana

nakupni prodajni 1,3152 1,3083 1,2719 1,2659 1,2946 1,2882 7,5668 7,5128 7,4780 7,4413 103,4800 102,8900 7,4155 7,3816 8,6731 8,6381 1,2143 1,2071 0,8138 0,8088

pogodbe

zadnji tečaj

v %

dec. 12 dec. 12 dec. 12 dec. 12

139,92 132,44 124,17 151,89

-0,60 -0,33 -0,14 -0,36

Nova KBM, d. d., Maribor nakupni prodajni 1,3157 1,3112 1,2726 1,2663 1,2955 1,2890 7,5621 7,5169 7,4819 7,4409 103,6700 103,1600 7,4185 7,3815 8,6791 8,6359 1,2133 1,2084 0,8135 0,8103

zadnja sprememba (čas) 16:01:25 16:06:28 16:06:29 15:54:22

borza LIFFE CBOT CBOT EUZ

mesečni

april 2012 maj 2012 junij 2012 julij 2012 avgust 2012 september 2012 oktober 2012

1,00 1,10 0,60 -0,60 -1,00 0,70 1,10

R

letni

mesečni

12,91 13,79 7,57 -6,86 -11,19 8,88 13,79

0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 0,30

TOM

letni 2,47 2,39 2,47 2,39 2,39 2,47 3,60

Rast EUR (mes. povp. tečajev ECB) v zadnjem v zadnjem mesecu letu -0,30 -2,83 -2,05 -1,90 0,91 3,68 -

Rast EUR (zadnji tečaj ECB v mes.) v zadnjem v zadnjem mesecu letu

-8,86 -10,87 -12,94 -13,85 -13,55 -6,64 -

-1,06 -6,14 1,51 -2,43 2,66 2,53 -

-11,08 -13,78 -12,89 -13,86 -12,73 -4,24 -

POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Mb.

RAIFFEISEN BANKA, d. d., Maribor

NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d. d., Ljubljana

SKB BANKA, d. d., Ljubljana

BANKA CELJE, d. d., Celje

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Lj.

UNICREDIT BANKA SLOVENIJA, d. d., Lj.

VOLKSBANK, d. d., Ljubljana

GORENJSKA BANKA, d. d., Kranj

PROBANKA, d. d., Maribor

DELAVSKA HRAN., d. d., Ljubljana

nakupni prodajni

nakupni prodajni

nakupni* prodajni*

nakupni prodajni

nakupni prodajni

nakupni prodajni

nakupni prodajni

nakupni prodajni

nakupni* prodajni*

nakupni* prodajni*

nakupni* prodajni*

1,3187 1,3054 1,2753 1,2628 1,2980 1,2850 7,5782 7,5028 7,4965 7,4219 104,2623 102,1977 7,4330 7,3590 8,7020 8,6154 1,2167 1,2045 0,8156 0,8074

1,3153 1,3036 1,2739 1,2633 1,2952 1,2877 7,5456 7,4904 7,4775 7,4410 103,2789 102,6711 7,4145 7,3823 8,6638 8,6155 1,2159 1,2022 0,8168 0,8064

1,3125 1,3046 1,2729 1,2652 1,2950 1,2873 7,5475 7,4724 7,4813 7,4366 103,2588 102,6411 7,4149 7,3706 8,6606 8,6087 1,2136 1,2063 0,8142 0,8093

1,3175 1,3075 1,2720 1,2642 1,2931 1,2851 7,5777 7,5019 7,4822 7,4371 103,6300 102,9801 7,4221 7,3747 8,6959 8,6325 1,2143 1,2068 0,8150 0,8100

1,3152 1,3081 1,2716 1,2667 1,2936 1,2894 7,5513 7,5237 7,4681 7,4498 103,4000 103,0100 7,4148 7,3876 8,6702 8,6407 1,2131 1,2068 0,8136 0,8094

1,3170 1,3070 1,2796 1,2584 1,2999 1,2831 7,5655 7,5155 7,4872 7,4312 103,8500 102,6100 7,4320 7,3600 8,6959 8,6215 1,2170 1,2042 0,8144 0,8086

Op.: zaradi medvalutnih razmerij na trgu se objavljeni tečaji lahko razlikujejo od dejanskih. Tečaje lahko preverite na naslovu www.finance.si ali na spletnih straneh poslovnih bank. * - tečaji so veljali 17. 10. 2012.

1,3161 1,3082 1,2731 1,2651 1,2937 1,2855 7,5933 7,4827 7,4817 7,4368 103,6700 103,0200 7,4252 7,3768 8,6901 8,6342 1,2144 1,2069 0,8144 0,8093

1,3173 1,3068 1,2731 1,2630 1,2952 1,2848 7,5680 7,5076 7,4893 7,4296 103,6694 102,8423 7,4293 7,3701 8,6927 8,6234 1,2156 1,2059 0,8153 0,8088

1,3127 1,3047 1,2740 1,2656 1,2963 1,2876 7,5375 7,4875 7,4811 7,4360 103,2789 102,6312 7,4212 7,3708 8,6689 8,6121 1,2138 1,2063 0,8146 0,8096

1,3130 1,3061 1,2728 1,2661 1,2951 1,2882 7,5506 7,4781 7,4790 7,4395 103,2979 102,7429 7,4221 7,3787 8,6686 8,6203 1,2132 1,2068 0,8143 0,8099

1,3139 1,3039 - - 7,5173 7,4673 - - - - 1,2165 1,2037 0,8149 0,8091 Vir: poslovne banke


BORZE IN DENAR 15

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

▶ TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV, 17. 10. 2012

▶ TEČAJNICA VZAJEMNIH SKLADOV DOMAČIH UPRAVLJAVCEV

vrednostni papir

DZU sklad

oznaka papirja

način trgovanja

zaključni tečaj v EUR

spr. v%

maksimum

minimum

promet v 000 EUR v lotih

spr. v zad. op. letu (%)

4,38 4,697 4,420 0,17 0,600 0,600 0,34 1,500 1,464 1,91 48,500 47,500 0,00 7,790 7,600 0,86 119,950 117,000 3,86 215,000 207,000 2,94 7,000 6,800 2,56 80,000 79,300 3,62 15,800 15,150

15,4 3345 2,2 3672 30,7 20636 305,3 6367 3,7 477 116,1 978 62,0 292 7,1 1015 41,1 514 86,0 5571

-18,18 -42,86 -65,71 -11,16 -14,44 -32,35 30,30 33,05 31,04 25,50

TRG DELNIC - Prva kotacija Gorenje Intereuropa Nova Kbm Krka Luka Koper Mercator Petrol Pozavarovalnica Sava Telekom Slovenije Zavarovalnica Triglav

GRVG IEKG KBMR KRKG LKPG MELR PETG POSR TLSG ZVTG

N N N N N N N N N N

4,500 0,600 1,495 48,000 7,700 117,000 215,000 7,000 80,000 15,750

TRG DELNIC - Standardna kotacija Abanka Aerodrom Ljubljana Delo Prodaja Iskra Avtoelektrika Istrabenz Mlinotest Kompas Mts Nika Pivovarna Laško Probanka Salus Sava Terme Čatež Unior Žito

ABKN AELG DPRG IALG ITBG MAJG MTSG NIKN PILR PRBP SALR SAVA TCRG UKIG ZTOG

N N A N A A A A N A N N A N A

3,800 13,650 20,900 13,240 0,450 2,700 4,710 22,500 6,500 3,600 183,500 5,700 178,000 4,000 60,000

1,87

13,650 13,650

4,1

301

0,00 185,000 183,500 0,00 5,700 5,700

5,2 0,4

28 68

5,950 0,00 5,950 5,950 9,999 -0,01 9,999 9,999 24,000 77,000 0,00 77,000 77,000 1,120 6,010 6,510 525,000 0,96 525,000 524,950 3,490 3,800 40,000 0,161 42,000 4,100 31,000 -3,12 31,500 31,000 0,210 85,84 0,210 0,210 0,002 15,900 7,500 0,200 1,000 0,00 1,000 1,000 25,510 0,050 17,000

14,7 1,0

2464 100

-75,24 15,68 -0,48 -11,79 -77,57 -18,18 -37,21 36,36 -45,83 -64,84 -35,61 -74,67 -0,56 -56,52 -20,53

ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR

VEP - vrednost obračunski enote dan premoženja

ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD, delniški podsklad ABANKA SKLADI AKTIVNI, delniški globalni podsklad ABANKA SKLADI AZIJA, delniški podsklad ABANKA SKLADI BALTINORD, delniški podsklad ABANKA SKLADI DENARNI EURO, podsklad denarnega trga ABANKA SKLADI EVROPA, delniški podsklad ABANKA SKLADI EVROPSKI TRGI V RAZVOJU, delniški podsklad ABANKA SKLADI FLEKSIBILNI, mešani podsklad ABANKA SKLADI OBVEZNIŠKI, splošni obvezniški podsklad ABANKA SKLADI SVETOVNI, delniški globalni podsklad ABANKA SKLADI URAVNOTEŽENI RAZVITI TRGI, mešani podsklad ABANKA SKLADI ZDA, delniški podsklad ALTA ABS ALTA Asia ALTA Balkan ALTA Bond ALTA BrazilRussiaIndiaChina ALTA Energy ALTA Europe ALTA Global ALTA Gold ALTA Goods ALTA High Yield Bond ALTA India ALTA Komet ALTA Money Market ALTA New Europe ALTA Pharma-Tech ALTA Primus ALTA Senior ALTA Turkey ALTA USA Ilirika Amerika delniški Ilirika Azija delniški Ilirika BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški Ilirika Energija delniški Ilirika Farmacija delniški Ilirika Finance delniški Ilirika Gazela delniški Ilirika Globalni sklad skladov Ilirika Gold delniški Ilirika Latina delniški Ilirika Modra kombinacija mešani Ilirika Obvezniški Ilirika Prehrana delniški Ilirika Vzhodna Evropa delniški

16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12

37,28 4,15 3,54 37,83 45,42 10,10 11,35 3,79 7,63 0,33 4,31 3,34 1,01 5,27 0,58 0,62 0,93 4,90 4,83 5,07 51,03 33,48 1,05 40,68 1,78 1,02 0,96 1,15 1,59 9,21 43,26 1,21 10,44 7,62 7,00 4,50 5,82 3,04 5,76 5,56 8,83 9,61 2,92 0,50 10,99 5,40

* sprememba VEP v odstotkih glede na:

prejšnji obr. dan obr. dan obr. dan obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m 0,06 0,62 -0,03 1,01 0,00 1,10 0,52 0,71 -0,03 0,40 0,42 0,35 0,15 -0,21 0,45 0,00 -0,24 1,19 1,10 0,77 0,88 0,40 0,10 -0,74 0,49 0,01 0,40 0,73 0,92 1,34 0,16 0,89 0,29 -0,45 -0,03 0,68 0,10 -0,27 -0,11 0,57 0,60 0,45 -0,09 -0,08 0,38 0,70

7,88 12,45 12,60 11,73 1,90 4,21 5,68 5,83 3,83 12,51 7,13 19,36 NP 8,20 -9,56 8,18 -2,01 5,20 1,00 4,79 -0,01 14,88 13,49 0,38 21,79 1,12 11,91 24,40 4,85 8,15 26,31 13,55 11,93 26,96 12,29 3,15 13,94 9,79 17,45 14,18 0,02 7,58 4,13 3,85 12,32 3,21

NP -9,14 8,31 23,55 4,50 -11,30 -21,60 -1,59 7,44 8,42 3,72 26,19 NP 5,75 -42,38 11,81 -10,02 12,96 5,52 8,86 20,08 17,29 NP -5,11 31,18 NP -0,18 34,65 -13,65 NP 34,51 17,75 NP 41,64 16,96 -8,66 10,82 -20,08 45,46 5,59 NP NP -22,88 7,63 NP -25,51

NP -47,52 -21,92 -23,78 10,30 -45,05 NP -26,97 15,71 -24,82 -17,52 -10,96 NP -31,64 -77,86 17,81 -38,56 -25,14 -31,90 -37,08 0,96 -28,77 NP -35,04 NP NP -55,32 -7,09 -39,14 NP -18,76 -10,90 NP -7,61 -29,24 -40,95 -5,07 -56,02 -20,05 -30,84 NP NP -44,81 13,83 NP -55,34

TRG DELNIC - Vstopna kotacija Agrogorica Alpetour Potovalna Agencija Cetis Cinkarna Celje Datalab Tehnologije Grand Hotel Union Gea Helios Elmo Inles Intertrade Ita Javor Pivka Juteks Kd Group Kd Group Ks Naložbe Maksima Holding Melamin Modra Linija Holding Mercata M1 Nama Nfd Holding Plama Pur Prva Group Zdravilišče Rogaška Zdravilišče Rogaška Sivent Kd Slovenijales Alta Skupina Hram Holding Tekstina Trdnjava I Holding Triglav Naložbe Vipa Holding Velana Terme Dobrna

AGOG APAG CETG CICG DATR GHUG GSBG HDOG IELG IHPG INRG JPIG JTKG KDHP KDHR KSFR MAHR MKOG MLHR MR0R MR1R NALN NF2R POPG PPDL RGZP RGZR SING SKDR SLLG SMPR ST1R TEAG TR1R TRSG VHDR VLJG ZDDG

A A A A A A A N A A A A A A N A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A

0,103 170,000 115,200 2,800 0,660 0,001 0,425 1,580 0,213 0,950 5,500

0,00 115,200 115,200

6,9

5,2

1,8

0,2

11,5

90

10

59 82

170

100

0,00 -9,92 14,29 -10,47 -30,00 -25,34 2,52 36,33 45,42 16,56 0,00 -79,88 180,00 -54,44 -20,31 -70,59 -88,24 13,57 0,00 -86,67 -35,48 0,83 -79,59 19,72 0,00 0,00 390,48 -43,33 210,51 0,00 -99,78 -22,73 0,00 -61,34 -52,50 37,50

TRG STRUKTURIRANIH PRODUKTOV - investicijski kuponi Probanka Globalni Naložbeni Sklad PBGS

N

0,630

0,00

0,630

0,630

1,2

1968

4,48

0,00 103,700 103,700 0,00 100,110 100,030

62,2 69,6

60 2682

-3,90

TRG STRUKTURIRANIH PRODUKTOV - drugi produkti Komerc. Zapis Mercator 2. Izdaja MEL04 Komerc. Zapis Petrol 2. Izdaja PEK02

N N

98,750

TRG OBVEZNIC - obveznice Petrol 2. Izdaja PET2 Slovenska Odškod. Družba 2.izdaja SOS2E

N N

103,700 100,110

Op.: obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji kotirajo v odstotkih od nominalne vrednosti brez pripisanih obresti; delnice kotirajo v evrih; uradni enotni tečaj je izračunan na podlagi ponderirane aritmetične sredine; A - aplikacija; B - sveženj; AB - apikacije in svežnji; BA - svežnji kot aplikacije; Z - začasna prekinitev trgovanja; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja. Način trgovanja: N - neprekinjeno trgovanje; A - avkcijsko trgovanje. Ljubljanska borza objavlja podrobnejše podatke na spletni strani http:..www.ljse.si. Obvestila javnih družb, ki obveščajo javnost na elektronski način skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, so javnosti vsak dan dostopna na spletnem naslovu: http:..seonet.ljse.si. V SBITOP so vključene naslednje delnice: GRVG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, SAVA, TLSG in ZVTG. V SBI20 so vključene naslednje delnice: AELG, GRVG, HDOG, IEKG, ITBG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, POSR, SAVA, TLSG in ZVTG. Zaključni tečaj - enotni tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu, pri čemer se tečaj prijavljenega posla s svežnjem ne upošteva. V primeru, da v tekočem dnevu z vrednostnim papirjem ni bil sklenjen noben posel, se zaključni tečaj ne prikaže. Vir: Ljubljanska borza

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF

... ČAKANJE NA BOLJŠE ČASE?

Infond €uropa Infond Bond Infond BRIC Infond Delniški Infond Dynamic Infond Energy Infond Frontier Infond Global Infond Hrast Infond Life Infond PanAmerica Krekov Globalni Krekov Klas Družbeno odgovorni Krekov Most Novi trgi Krekov Nano&Tech Krekov Sidro Obvezniški Krekov Skala Uravnoteženi Probanka Agriculture - delniški Probanka Alfa - uravnoteženi Probanka Beta - delniški Probanka Biotech - delniški Probanka Gama - obvezniški Probanka Globalni naložbeni sklad Probanka Novi trgi - delniški Probanka Sigma - sklad absolutnega donosa Probanka Uranium - delniški

16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12

3,82 13,29 19,14 1,99 4,24 12,77 13,45 8,62 29,16 15,44 11,41 7,01 19,75 24,52 16,34 23,64 59,52 0,95 55,60 6,70 1,74 4,39 0,67 4,66 8,21 0,49

1,19 0,01 0,02 0,67 0,67 0,96 0,37 0,52 0,47 0,64 0,38 0,67 0,51 0,51 0,70 -0,14 0,59 -0,06 0,30 0,57 1,03 0,00 0,93 -0,01 -0,04 0,97

13,33 7,53 6,00 7,91 9,67 9,82 12,93 2,61 2,96 26,51 18,85 11,53 16,53 12,68 26,61 5,60 5,04 4,18 4,91 15,08 44,68 2,19 6,29 11,78 -7,45 -6,63

-7,51 NP 1,43 -9,67 -15,90 0,90 NP -19,95 -9,56 44,53 23,16 NP 10,99 11,68 17,10 9,36 -5,70 10,66 12,24 28,43 79,48 1,91 -4,70 13,15 -15,37 -29,84

-41,68 NP -24,88 -40,70 NP -30,85 NP NP -33,95 28,30 -6,38 NP -26,24 -16,36 -17,70 NP -35,33 NP -10,59 -17,00 NP 1,71 -33,19 -19,93 NP NP

Za vodenje z navdihom. Naročila: http://manager.finance.si • narocnine@finance.si • 080 15 80 KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB PER PER PER PER PER PER PER PSP PSP PSP PSP

KD Balkan KD Bond KD Delniški Dohodkovni KD EM Infrastruktura in gradbeništvo KD Finance KD Galileo KD Indija - Kitajska KD Latinska Amerika KD MM KD Nova Energija KD Novi trgi KD Prvi Izbor KD Rastko KD Severna Amerika KD Surovine in energija KD Tehnologija KD Vitalnost KD Vzhodna Evropa NFD 1 NFD Azija/Oceanija NFD Energija NFD Evro/Amerika NFD Finance NFD IT NFD Novi trgi NFD Obvezniški NFD Zdravstvo Azija delniški Dinamični razviti trgi delniški Farmacija in zdravstvo delniški Globalni delniški Globalni uravnoteženi Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški Naravni viri delniški Nova Evropa uravnoteženi Podjetniške obveznice EUR Razvita Evropa delniški Slovenija delniški Svetovni razviti trgi delniški Visoka tehnologija delniški Visoko rastoča gospodarstva delniški Zahodni Balkan delniški Perspektiva: BalkanStox Perspektiva: EmergingStox Perspektiva: EurAsiaStox Perspektiva: ResourceStox Perspektiva: SpecialOpportunities Perspektiva: WorldMix Perspektiva: WorldStox PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov PSP ŽIVA - delniški sklad

16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12

1,74 14,49 5,79 1,36 0,79 7,74 1,40 1,41 52,35 0,37 5,20 5,32 16,26 3,96 4,61 6,17 1,28 1,21 0,67 3,95 3,06 4,75 1,83 4,07 4,61 4,62 3,49 10,96 5,17 4,73 14,97 5,21 3,34 4,57 20,32 5,67 4,26 2,02 4,82 4,51 5,45 1,14 8,16 9,07 6,10 7,29 4,92 2,50 7,64 1,43 4,33 24,03 14,63

0,91 0,00 0,66 0,14 0,83 0,37 -0,50 0,28 0,01 0,68 -0,15 0,79 0,88 0,41 0,84 0,61 0,48 0,63 0,93 0,18 0,86 0,68 0,60 0,88 0,39 -0,15 0,50 -0,02 0,97 0,81 0,67 0,29 1,43 0,87 0,40 -0,11 1,31 0,96 0,79 1,05 0,32 0,11 0,91 0,33 0,27 0,05 0,09 -0,12 0,10 1,08 0,76 0,32 0,79

-9,14 8,97 8,87 22,25 25,66 9,68 18,08 8,70 2,31 -14,30 12,96 13,95 7,72 21,82 11,69 20,40 29,29 11,78 -5,04 8,20 5,28 14,02 14,23 7,13 12,58 4,58 21,19 14,98 18,94 28,59 17,00 12,21 9,77 3,96 1,51 8,57 14,24 -0,64 17,01 14,61 13,79 -10,53 -4,49 4,67 4,94 1,43 14,15 7,51 17,47 8,36 12,58 1,77 7,61

-41,75 10,86 NP 26,25 -4,22 -15,17 12,80 7,78 6,21 -52,99 8,95 14,07 -23,72 31,51 15,85 44,17 50,55 9,53 NP 9,84 -0,55 26,22 -21,91 30,26 10,40 0,24 21,58 NP 29,01 39,54 17,05 10,55 -11,87 2,87 -2,89 14,83 8,38 -48,23 18,54 26,41 6,80 -43,16 -40,52 -5,47 -5,24 -7,96 1,76 -2,48 4,26 -1,42 15,80 -2,77 9,93

-79,33 12,97 NP NP NP -56,42 NP NP 13,34 -73,56 -16,31 -18,75 -63,14 0,39 -21,10 18,70 21,36 NP NP -13,09 -38,97 -16,62 -53,85 -15,94 -17,04 10,14 -13,72 NP -6,77 12,44 NP -3,67 -40,91 -23,70 -19,43 26,52 -22,82 -78,11 -14,88 0,10 -8,63 -77,47 NP -25,80 -37,83 NP NP -20,17 -29,01 -36,24 -11,40 0,79 -16,74

Ne spreglejte svetovnih trendov! Prava dejanja v pravem trenutku. 080 10 19

Vsako jutro se združi Balkan. Informacije za boljše poslovanje v balkanski regiji vam vsak dan v tednu že zjutraj pošljemo na vaš elektronski naslov ali pa jih prebirajte na spletni strani

www.biznis-plus.com.

Naročila in več informacij: narocnine@finance.si

Izkoristite

brezplačno obdobje!

TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS

Triglav Azija Triglav Balkan Triglav EM Bond Triglav EM Potrošne dobrine Triglav Energija Triglav Evropa Triglav Hitro rastoča podjetja Triglav Obvezniški Triglav Rastoči trgi Triglav Renta Triglav Steber I Triglav Surovine in materiali Triglav Svetovni Triglav Top sektorji Triglav Zdravje in farmacija

www.triglavskladi.si 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12

3,60 2,65 10,68 11,60 10,75 4,90 4,41 5,06 4,63 10,73 15,76 10,42 4,07 3,78 12,46

0,03 0,59 -0,16 0,45 0,87 0,81 0,44 -0,29 0,35 0,26 0,79 0,87 0,50 0,35 0,53

11,70 -0,63 7,60 16,07 7,52 10,62 17,48 6,06 11,22 6,33 5,58 4,29 18,60 19,72 24,62

Ocene z zvezdicami za eno in petletno upravljanje vzajemnih skladov po oceni revije Moje finance so objavljene na spletnem portalu www. finance.si.skladi. Gre za ocene, ki temeljijo na preteklih trendih, kar pa ni zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Vsak vlagatelj je sam odgovoren za svoje naložbene odločitve, zato revija Moje finance oziroma Časnik Finance za to ne prevzemata odgovornosti.

Legenda kratic družb za upravljanje (DZU) v tečajnicah skladov

Objavite kadrovski oglas v časniku Finance

-37,10 -66,69 NP NP NP -15,34 -18,51 4,67 -25,36 -25,78 -43,16 NP -13,00 -15,77 NP

Op.: Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje; 1 - Vstopna in izstopna provizija sta odvisni od načina vplačevanja; 2 - Navedena sprememba VEP je manjša od dejanske za delež vlagateljem izplačanega dela prihodkov oz. dobička vzajemnega sklada. Dejansko dosežena donosnost vzajemnega sklada je objavljena na spletni strani družbe za upravljanje; 3 - Dne 18.01.2007 je bila opravljena renominacija; 4 - Dne 10. 10. 2005 je bila opravljena denominacija; * - za preračun vrednosti VEP iz SIT v EUR je Vir: družbe za upravljanje uporabljen tečaj zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT);

DOMAČI UPRAVLJAVCI

Iščete profil našega bralca?

9,15 -36,59 NP NP NP 6,28 37,19 5,30 12,87 -4,19 -15,46 NP 24,91 25,70 NP

ABA - ABANKA SKLADI, d.o.o. ILR - Ilirika DZU, d.o.o. KBI - KBM Infond, d.o.o. KDS - KD Skladi, d.o.o. ALTA - ALTA Skladi, d.d. NFD - NFD, d.o.o. NLB - NLB Skladi, d.o.o. PER - Perspektiva DZU, d.o.o.

PSP - Primorski skladi, d.d. TS - Triglav Skladi, d.o.o.

TUJI UPRAVLJAVCI PFA - Pioneer Funds Austria PFU - Pioneer Funds PPF - Pioneer P. F. HYP - Hypo KAG RCM - Raiffeisen

AGI - Allianz ERS - Erste Sparinvest EEF - Eurizon EasyFund FTI - Franklin Templeton IF KDI - KD Investm. spra. spol. AMF - Amundi Fund SGF - SGAM Fund VBI - Volksbank Invest FPT - Fund Partners

▶ TEČAJNICA VZAJEMNIH SKLADOV TUJIH UPRAVLJAVCEV DZU PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF HYP

sklad America Stock Austria Stock Central Europe Bond Eastern Europe Stock Energy Stock Euro Corporate Bond Euro Government Bond Europa Real Gold Stock Guarantee Basket 2013 Select Europe Stock Asia (Ex Japan) Equity China Equity Emerg. EU and Mediterranean Equity Emerging Markets Bond Emerging Markets Equity Euro Bond Euro Short-Term Euro Strategic Bond European Potential Global Balanced Global Select Top European Players US Pioneer Fund Hypo SEE Opportunities

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM AGI AGI AGI AGI AGI AGI AGI AGI AGI

* sprememba VEP v odstotkih glede na:

obračunski dan

VEP - vrednost enote premoženja

prejšnji obr. dan

obr. dan pred 12 m

obr. dan pred 36 m

obr. dan pred 60 m

valuta

16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 15. 10. 12

8,52 62,76 24,16 168,03 8,73 141,05 14,20 8,77 37,19 114,51 102,22 5,77 8,48 17,79 11,43 7,01 8,62 6,34 83,03 94,29 74,73 54,96 5,59 4,61 46,07

0,83 0,63 0,25 0,10 -0,23 -0,02 -0,07 1,04 -0,21 -0,03 0,41 -0,17 -0,47 0,45 -0,26 0,14 0,00 0,00 0,41 0,74 0,30 0,79 0,90 0,22 0,22

11,08 15,96 16,27 19,65 7,64 10,56 10,68 14,04 -6,11 1,97 17,98 1,58 15,22 19,40 26,16 5,10 10,51 2,76 11,36 25,96 13,38 16,39 24,50 21,64 -13,53

18,01 1,80 23,83 24,50 -0,80 19,40 15,45 16,47 19,70 2,71 17,87 3,96 9,42 19,16 60,31 5,57 16,96 4,28 35,96 37,15 30,58 21,62 27,05 41,41 NP

NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP

USD EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR

ISKANJE PRILOŽNOSTI ALI ...

A. R. Global Balanced Active Commodities Emerging Markets Aktien Energie Aktien Eurasien Aktien Euro Corporates EuroShortTerm Rent Europa Aktien Europa SmallCap EuroPlus Rent Global Aktien Global Mix Global Rent Health Care Aktien Infrastruktur Aktien Osteuropa Aktien Osteuropa Rent Pazifik Aktien Raiffeisenfonds Konservativ Russland Aktien TopDividende Aktien TopSelection Garantiefonds US Aktien Allianz RCM Global Equity Allianz PIMCO Euro Bond Allianz RCM EU Equity Growth Allianz RCM Global Eco Trends Allianz RCM Growing Markets Protect Allianz RCM Enhanced Short Term Euro Allianz RCM BRIC Equity Allianz RCM Global Agricultural Trends Allianz RCM Oriental Income

16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12

97,84 99,72 228,71 159,30 182,54 173,68 105,31 154,22 163,41 12,93 175,14 830,57 92,83 107,00 120,58 297,92 252,73 103,76 109,80 77,99 98,89 110,62 94,33 6,74 13,83 151,12 58,23 96,01 108,47 77,71 100,26 85,10

-0,11 -0,81 0,24 0,15 0,04 0,01 0,01 0,49 0,09 0,08 0,72 0,32 0,08 1,09 0,37 0,25 0,26 0,08 0,17 -0,05 0,38 0,02 1,09 0,15 -0,07 0,53 0,02 -0,06 0,01 -0,17 0,04 0,34

-0,33 -2,60 16,66 7,72 16,01 10,41 3,03 8,93 11,48 9,02 19,09 14,00 11,16 28,22 9,83 18,85 14,73 11,12 10,29 14,78 11,61 1,11 28,50 24,58 14,01 26,81 6,47 -3,72 1,93 7,74 18,01 6,43

1,72 NP 16,19 8,48 23,54 19,86 6,61 1,51 7,38 18,52 35,11 24,24 26,16 48,90 8,72 18,32 24,80 28,97 NP 29,08 10,76 5,79 51,58 10,61 7,06 17,04 -3,34 -2,37 1,23 -0,66 14,66 0,53

-4,78 NP 5,37 -25,78 -23,18 33,03 15,46 -33,99 -35,55 27,01 -16,68 11,80 41,47 19,09 NP -28,36 32,98 -14,78 NP NP -26,89 3,92 -0,79 NP NP NP NP NP NP NP NP NP

EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR USD

www.pkp.siii www.pkp.si

GH Bernardin, Portorož, 22. in 23. november 2012

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI KDI KDI AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF FPT FPT

Bond Brik Corporate Bond Danubia Bond Emerging-Markets Bond Euro-Corporate Bond Europe Bond Europe-High Yield Cash Emerging-Markets Stock Adriatic Stock America Stock Asia Infrastructure Stock Asia-Pacific Property Stock Brick Stock Commodities Stock Europe-Active Stock Europe-Emerging Stock Istanbul Stock Japan Stock New Consumer Top-Fonds I »Der Stabile« Top-Fonds II »Der Flexible« Equity Euro LTE R Bond EUR Short Term LTE R Bond EUR Medium Term LTE R Bond EUR Long Term LTE R Equity Europe LTE R Equity Europe LTE RH Equity Pharma LTE R Equity Pharma LTE RH Equity Nord America LTE R Equity Nord America LTE RH Equity High Tech LTE R Equity High Tech LTE RH Equity Industrials LTE R Equity Industrials LTE RH Equity Latin America LTE R Equity Financial LTE R Equity Financial LTE RH Equity China LTE R Equity Energy & Materials LTE R Equity Energy & Materials LTE RH Equity Japan LTE R Equity Japan LTE RH Treasury USD R Equity Oceania LTE R Equity Oceania LTE RH Equity Em. Mark. EU, Mid. East & Af. LTE R Equity Emerging Markets Asia LTE R Equity Small Cap Europe R Equity Telecommunication LTE R Equity Telecommunication LTE RH Cash EUR R Manager Selection Fund MS10 R Manager Selection Fund MS20 R Manager Selection Fund MS40 R Manager Selection Fund MS70 R Global Real Estate Fund - acc EUR H1 A Global Real Estate Fund - acc EUR H1 N India Fund - acc A India Fund - acc N Japan Fund - acc A Japan Fund - acc N US Opportunities Fund - acc A US Opportunities Fund - acc - H1 A US Opportunities Fund - acc N Mutual European Fund - acc A Mutual European Fund - acc N Asian Growth Fund - acc A Asian Growth Fund - acc - H1 A Asian Growth Fund - acc N BRIC Fund - acc A BRIC Fund - acc - H1 A BRIC Fund - acc N Emerging Markets Fund N Global Total Return Fund - acc A Global Total Return Fund - acc - H1 A Global Total Return Fund - acc N Global Total Return Fund - acc - H1 N Growth Fund - acc A Growth Fund - acc N KD Prosperita, IAD KD Russia, IAD Bond Euro Corporate Bond Euro High Yield Bond Euro Inflation Bond Europe Bond Global Bond US Oppotunistic Core Plus Equity Emerging Europe Equity Emerging World Equity Euro Select Equity Euroland Small Cap Equity Europe Restructuring Equity Europe Select Equity Global Alpha Equity Global Gold Mines Equity Global Luxury and Lifestyle Equity Global Resources Equity Greater China Equity India Select Equity Japan Target Equity Japan Value Equity Latin America Equity US Concentrated Core Equity US Growth Equity US Relative Value Index Equity Euro Index Equity North America Index Equity Pacific Money Market Euro Money Market USD NLB Skl. - Garantir. skl. Evropa 1 (*) NLB Skl. - Garantir. skl. Azija 1 (*)

16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 16. 10. 12 16. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 16. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 15. 10. 12 28. 09. 12 28. 09. 12

164,35 148,02 183,66 164,94 136,74 146,74 126,53 3,27 199,08 6,51 84,18 96,02 107,43 116,90 112,61 400,81 57,62 97,75 102,10 94,40 75,19 139,52 315,20 179,95 87,08 84,89 84,14 88,39 73,30 101,24 59,52 60,80 146,70 144,28 363,79 47,16 44,30 83,25 139,11 129,26 50,62 53,83 98,89 196,89 145,35 161,43 148,62 415,28 55,72 54,82 113,18 125,74 122,95 111,50 108,23 12,54 12,34 21,42 20,41 4,11 3,74 6,04 5,47 12,55 17,44 14,88 25,65 22,70 35,59 13,99 9,89 13,51 14,91 21,13 19,75 19,82 18,47 10,74 9,75 0,02 0,02 16,68 16,61 136,80 157,91 24,79 109,83 29,47 90,76 123,77 97,99 65,17 137,09 86,75 83,81 102,51 75,63 486,23 119,65 8.951,45 5.524,00 597,70 111,70 90,84 106,71 94,94 131,95 141,71 100,91 100,54 100,19 114,61

0,26 0,21 0,33 0,03 -0,03 0,16 0,00 0,00 1,04 -0,15 0,26 0,00 0,37 0,61 -0,02 0,26 0,37 -0,13 0,10 0,06 0,59 -0,02 -0,05 -0,08 0,47 0,45 1,19 1,05 0,94 0,72 0,86 0,68 0,64 0,54 1,02 0,90 0,77 -0,55 0,40 0,29 0,44 1,28 0,24 -0,20 0,26 -0,77 -0,29 0,38 -0,29 -0,35 0,01 0,20 0,20 0,22 0,21 0,56 0,57 0,14 0,15 0,00 0,00 0,83 0,74 0,80 0,63 0,61 -0,70 -0,70 -0,70 0,43 0,41 0,37 0,00 0,38 0,36 0,41 0,38 0,85 0,72 0,18 -0,48 0,00 0,18 -0,31 -0,10 -0,08 0,03 -0,03 0,00 0,51 0,31 0,56 0,42 -0,01 -0,90 0,73 0,17 0,12 -0,67 0,80 0,66 0,72 0,85 0,73 0,83 0,61 0,73 0,41 0,01 0,00 -0,01 1,79

14,12 16,55 17,29 11,63 9,38 19,02 3,99 -9,42 23,71 4,83 31,98 4,95 10,49 17,82 16,83 29,61 -2,93 20,26 7,59 11,69 8,81 3,25 6,96 12,52 14,46 9,58 29,57 21,63 23,26 13,29 13,44 4,54 17,00 9,42 7,93 24,83 15,36 13,25 9,54 0,96 -1,48 -6,28 6,62 17,50 7,59 12,03 11,74 14,71 9,69 3,38 1,63 9,82 10,73 11,59 15,43 19,89 18,88 6,25 5,48 4,31 3,60 16,15 7,05 15,24 16,03 15,17 16,22 7,28 15,66 3,25 -4,72 2,66 11,43 22,21 13,44 21,37 12,62 22,32 21,27 3,10 7,08 11,42 20,36 9,89 14,67 11,97 9,95 12,40 4,35 12,54 16,35 12,63 15,37 4,18 -15,23 9,70 -8,53 11,69 -1,92 -5,46 2,30 0,98 10,40 0,86 19,67 11,76 17,71 8,06 0,65 0,49 1,53 1,03

27,57 39,16 36,72 19,18 15,30 31,57 7,94 -36,01 35,83 -2,69 30,63 -2,11 13,49 17,01 12,69 25,92 3,61 36,83 10,80 14,69 -7,72 2,04 7,43 14,18 11,56 1,35 51,01 29,06 44,58 21,76 35,83 13,10 33,80 11,66 8,23 3,06 -14,50 3,44 19,44 -0,22 3,92 -24,39 13,50 28,84 -5,03 17,14 20,17 15,35 32,13 15,53 2,16 12,22 13,73 13,96 22,40 NP NP 22,19 19,43 14,17 11,98 50,62 29,31 46,96 15,73 13,16 48,44 25,83 46,22 -0,78 -16,89 -2,24 19,28 55,25 34,35 51,99 31,83 31,62 28,80 -10,39 5,98 15,43 30,17 6,99 14,09 6,21 24,53 11,76 -1,88 -3,25 13,53 3,38 10,01 -2,24 -0,79 48,71 -3,57 3,67 -9,03 -19,08 -13,13 -6,30 35,88 19,71 24,33 -1,19 NP 19,65 0,62 0,31 0,51 -10,71

NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP -39,18 12,43 21,29 29,98 -27,15 -28,62 18,91 4,11 -0,89 -14,72 -2,35 -19,95 -14,98 -30,40 -6,65 -46,70 -55,32 -36,93 -15,46 -26,89 -32,81 -60,93 9,60 -2,52 -26,81 -19,87 -23,68 -23,49 -10,32 -19,45 7,42 20,34 15,20 2,48 -4,79 NP NP -1,97 -5,55 -44,46 -46,42 8,44 -4,20 4,15 -16,27 -19,35 1,18 -12,86 -1,33 -34,47 -45,21 -36,09 -14,75 86,17 66,67 79,85 61,31 -12,11 -15,36 -56,36 -38,99 NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP -4,62 -26,69

EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR USD USD EUR USD EUR EUR EUR EUR USD USD USD USD USD USD JPY JPY USD USD USD USD EUR USD EUR EUR USD EUR USD

Op.: za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo upravljavci. Skladi, navedeni v tečajnici, imajo dovoljenje ATVP za trženje v Sloveniji. R - kategorija točk VS z valutnim tveganjem; RH - kategorija točk VS brez valutnega tveganja; * - objavljena je vrednost delnice, izračunava se dvakrat mesečno; ** - v likvidaciji; Viri: PFA, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen, Banka Koper, KD BPD, d. o. o., SGAM Fund, NLB - Skladi;


2

Aston Martin v Slovenijo prek Italije Angleška prestižna znamka športnih avtomobilov Aston Martin v Sloveniji nikoli ni imela uradnega zastopnika, zato se je italijansko podjetje Moretto Group (distributer več avtomobilskih znamk skupaj z Astonom Martinom) odločilo, da bo vstopilo tudi na slovenski trg z avtosalonom in servisom v Vidmu (Udine). Aston Martin ima v ponudbi malčka cygnet (zasnovan je na osnovi toyote iQ), ki je dostopen le lastnikom astona martina, na evropskih trgih pa stane okoli 40 tisoč evrov. Cene pravih astonov martinov pa se začnejo pri 130 tisočakih in se končajo daleč nad 200 tisočaki. Na sliki novi model DBS. M. M.

MOJ AVTO

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Miroslav Odar se je po 19 letih odpovedal distribucijskem Suzuki, novi lastnik je D & G avto, za znamko pa se zanim

Slovenski Suzuki na m točki in z novim skrb Miloš Milač

milos.milac@finance.si

Miroslav Odar, prokurist Avtohiše Odar, je znamko Suzuki vodil od leta 1993, pred mesecem dni pa je zadolženo podjetje prodal za 200 evrov družbi D & G avto, ki ima z njim velike načrte. Trenutno so dobave avtov ustavljene, za Suzuki pa se zanima tudi Avto Triglav v lasti ACH.

 Podjetje je imelo preveč dolžniškega kapitala, zato sem jo prodal.

 Tako pravi zdaj že nekdanji lastnik Avtohiše Odar Miroslav Odar, ki je od leta 1993 vodil distribucijo znamke Suzuki.

Suzukijev slovenski distributer Avtohiša Odar, v lasti Miroslava Odarja, je zadnjih pet let posloval pozitivno, dobiček je do lani upadel s slabih sto na šest tisoč evrov, prodaja pa s 13,2 na 11,5 milijona evrov. V tem času je Odar skrčil število zaposlenih z 42 na 28. Kljub navidezno stabilni sliki podjetja pa se je to letos zlomilo in pred mesecem dni g aje Miroslav Odar za 200 evrov in dolgovi prodal skupini D & G Danijele Mulec in Daniela Kralja, ta pa sta ga prenesla na podjetje D & G avto.

Avtohiša Odar prezadolžena

»Lastništvo sem prenesel zato, ker družba ni imela dovolj lastnega kapitala, ker je imela preveč dolžniškega kapitala in ker je zašla v negativni finančni tok, kar je posledica slabe prodaje,« pojasnjuje Odar, ki ostaja prokurist Avtohiše Odar. Novi lastniki pa so podpisali, da do konca leta ne bodo posegali v organizacijsko sestavo podjetja.

UREDNIK

Miloš Milač milos.milac@finance.si

Novi lastnik bo povečal prodajo za polovico

Direktor D & G avta Daniel Kralj nam je potrdil, da dobave suzukijev trenutno stojijo, ker rešujejo težave z bankami. »V tednu dni bodo dobave spet stekle, z znamko Suzuki pa imamo

velike načrte, 50-odstotno rast prodaje v primerjavi z letom 2011, kar bomo dosegli s predelavami suzukijev v specialna vozila, ugodnimi finančnimi najemi, prodajo podjetjem in tudi nižjimi cenami, ki si jih moramo pri proizvajalcu še izbojevati,« je svoj načrt razkril Kralj. Daniel Kralj je neznano ime v slovenskem avtoposlu. Sam pravi, da je doslej deloval kot agent med proizvajalci avtov in evropskimi izposojevalnicami avtomobilov.

Miroslav Odar trenutno posluje prek Avstrije

Miroslav Odar je medtem trgovce, ki mu še niso plačali vozil, pozval, da mu kupnine nakažejo na račun v Avstriji. »Avtohiša Odar ima blokiran račun, avstrijski račun pa sem prijavil Dursu,« pojasnjuje Odar, trgovci pa se nakazilom v tujino izogibajo. Potarnajo, da kupci na avtomobile čakajo, da so jih že vplačali, kar je na tako slabotnem avtomobilskem trgu redkost.

Nova distribucija prinaša priložnosti

D & G avto pa pri znamki Suzuki pri nas ne bo brez tekmecev. Po Odarjevih besedah bo Suzuki prihodnje leto spremenil distribucijo iz ekskluzivne v kombinirano, kar pomeni, da trgovci sami naročajo avtomobile v tovarno, distributer skrbi le za nadzor, organizacijo, trženje in še kaj na trgu. Ta sprememba prinaša priložnost za največjega Suzukijevega trgovca Avto Triglav, v lasti ACH.

Suzukija si želi tudi Avto Triglav iz skupine ACH

»Ob spremembi v kombinirano distribucijo se bomo prvi postavili v vrsto za pogodbo o prodaji in servisiranju neposredno s Suzukijem Madžarska,« je odločen direktor Avto Triglava Damijan Vuk. »Menim, da lahko s to znamko povečamo prodajo na trgu. Avtohiša Odar ni imela finančne moči, da bi kupovala večje količine vozil, da bi si izbojevala boljše pogoje, nižje cene. »Avto Triglav pa to moč ima,« dodaja Vuk in v isti sapi


Velika škoda za 12 tisočakov Družba Porsche Slovenija je pričela predprodajo nove škode rapid, 4,48 metra dolge kombilimuzine s 550-litrskim prtljažnikom, ki bo v osnovni različici pri nas stala 12 tisoč evrov. Za ta denar bodo kupci dobili osnovni rapid 1.2 active s 55 kilovati, klimatsko napravo, šestimi zračnimi blazinami in sistemoma ABS in ESP. Doplačilo za sodobnejši turbomotor 1.2 TSI s 63 kilovati bo 1.350, za močnejši 1.2 TSI s 77 kilovati pa že 2.150 evrov. Najcenejši dizelski rapid 1.6 TDI active bo stal 16.150 evrov, v najbogatejši opremi elegance pa 18.750 evrov. Kot edino ugodnost distributer navaja finančni lizing za obdobje šest let z le dobrim odstotkom preplačila. M. M.

mu podjetju znamke ma tudi Avto Triglav

mrtvi bnikom

Slabotna Evropa pri naših ne povzroča panike Miloš Milač milos.milac@finance.si

Rekorden septembrski 11-odstotni upad prodaje avtov v Evropi je prizadel tudi nekatere slovenske dobavitelje, ti opažajo od 10- do 15-odstoten upad naročil, a vseeno niso pesimistični. O

Letrika že v letu 2013 do rasti

Prvi mož Helle Saturnus Christof Droste načrtuje desetodstotni upad naročil v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani. »Zaradi upada smo že prilagodili proizvodnjo in znižali materialne stroške, sočasno pa še vedno vlagamo v razvoj, ki nam bo leta 2014 spet prinesel rast prihodkov,« pojasnjuje Droste.

G

Erik Panjtar iz Letrike (nekdanja Iskra Avtoelektrika) poroča o 15-odstotnem upadu naročil v zadnjem četrtletju letos, v prvem četrtletju 2013 pa že pričakuje manjšo rast.

Rešitev je v razpršitvi tveganja

V konjiškem SAG upad na-

L

ročil opažajo že zadnja dva meseca, a predvsem zaradi upada naročil Audija na Kitajskem, upada pa ne morejo nadomestiti z drugimi posli. Kakšno bo leto 2013, vodja prodaje v SGA Benjamin Nikl še ne more napovedati. Rešitev pred nadaljnjimi upadi je po njegovem le neodvisnost od enega kupca in enega trga.

A

NOVA ŠTEVILKA ŽE V PRODAJI!

Trg rabljenih predmetov je zacvetel tudi v Sloveniji.

Izboljšajte družinski proračun in preglejte omare in kleti! IZ VSEBINE:

opozarja na slabe razmere na slovenskem avtomobilskem trgu. »Zdaj v Sloveniji deluje okoli 450 trgovcev, menim, da jih bo v bližnji prihodnosti vrata zaprlo vsaj 150, saj je trg preprosto premajhen,

da bi vsi preživeli,« je neposreden Vuk. Daniel Kralj odgovarja, da ima Avtohiša Odar še vedno ekskluzivno pogodbo s Suzukijem, kaj se bo zgodilo prihodnje leto, pa še ni znano.

Z oddajanjem garsonjere turistom do tisočaka na mesec • Pocenitve plina: Je čas za zamenjavo ogrevalnega sistema? • Vse je mogoče, če verjameš vase: Kako prostočasno dejavnost spremeniti v posel • Bo nižja boniteta strla dodatne pokojnine? • 6 nasvetov, če postanete žrtev propadlega gradbinca • Pozor, skupinske vadbe! Revolucija ali le modna muha? • Študenti, previdno! Anžeta je štipendija stala 10 tisočakov

SUZUKI V SLOVENIJI

Nekdaj priljubljeni, zdaj manj  Suzuki v zadnjih letih na našem trgu dosega skromne prodajne rezultate. Še leta 2000 je prodal več kot 1.100 avtomobilov, leta 2002 je prodaja upadla na le 404 avtomobile, se leta 2008 dvignila na 804 in lani upadla na 406 vozil. Po besedah trgovcev so za slabo prodajo krivi ali ostareli modeli ali pa predragi novi modeli.

revija za upravljanje osebnega premoženja 080 15 80

narocnine@finance.si

www.mojefinance.si

S


18 MOJ AVTO G

L

A

S

24. oktobra 2012, Ljubljana, od 9. do 14. ure

Vpliv odloženih davkov zaradi novosti ZDDPO-2 na davčno osnovo 2012 (Odloženi davki zaradi sprememb zakonodaje vplivajo na višino davčne osnove, pripravite se že danes!) Kartica zvestobe PA + predprijava 16.10. do -30% Po seminarju boste: 1. Znali opredeliti računovodske kategorije, ki se davčno obravnavajo drugače 2. Seznanjeni z davčnimi olajšavami, ki jih lahko uveljavite v letu 2012 3. Poznali spremembe ZDDPO-2 in predvidene spremembe v letu 2013 4. Razumeli, zakaj je ob velikem dobičku (skoraj) nič davka in ali se to lahko ponovi

Silva Koritnik Rakela, pooblaščena revizorka

5. Znali izračunati odložene davke 6. Kritično presojali odložene davke in njihov vpliv na denarne tokove podjetij

mag. Barbara Guzina, davčna svetovalka, A taks mednarodne rešitve.

Dodatne informacije: www.finance-akademija.si/davcnaosnova

Popoldanska akademija:

e n v a Tež e k n a r t s in reševanje

25. oktober 2012, GZS, Ljubljana, med 16. in 19.15.uro Seminar bo vodil:

Marko Čopi mojavto@finance.si

Pri avtomobilih smo se navadili, da že vnaprej vsaj približno vemo, kaj lahko pričakujemo. So pa tudi izjeme. Denimo novi hyundai i30, ki ni več le poceni izbira. Avto je povsem dorasel uglednim tekmecem. Hyundai je z i30 naredil velik preskok z enostavnega, solidnega in predvsem poceni predhodnika na zelo sodobnega, privlačnega in ne več poceni naslednika. Novi i30 tako ni več racionalna, je čustvena izbira, saj močno vleče z obliko, tudi z drugimi lastnostmi. V kabini je denimo zelo prostoren (spredaj in zadaj, prtljažnik ima 378 litrov), armaturna plošča je sodobna, nič več cenena, materiali so dobri, moti le precej široka sredinska konzola. Novi i30 ima tudi veliko predalov, solidne in čvrste sedeže z radodarnim pomikom (tega korejski avti včasih niso znali) ter kompletno varnost, aktivno in pasivno. Nekaj povprečnosti se pozna še pri menjalniku, manj natanč-

 Kakovostna in dobro opremljena armatura, širok sredinski del in veliko predalov nem volanu in slabostih pri podvozju, ki je kljub mehki nastavitvi premalo udobno.

Dober bencinar, slaboten dizel

Presenečenje, pozitivno in negativno, prinašata motorja. Bencinski 1.6 z 88 kilovati in brez neposrednega vbrizga je prijetno presenečenje, saj kljub enostavni tehniki zelo živahno pospešuje in porabi zmernih sedem litrov na sto kilometrov. Dizel enake velikosti pa s 94 kilovati obljublja športnost, daje pa le zelo tih in umirjen tek, je zelo prijeten sopotnik.

Seveda je zmogljivejši od bencinarja, a 94 kilovatov in 260 newtonmetrov navora ne kaže, dokaz za to je tudi skromen pospešek do stotice v 10,9 sekunde.

Višje cene

Poraba je skromna, med petimi in šestimi litri, cena pa ni skromna pri nobenem od obeh i30. Bencinar z bogato opremo style stane 16.790, dizel pa 18.590 evrov. To je na ravni oziroma celo nad ravnijo tekmecev. Splača se razmisliti o opremi life, ki je dovolj bogata in za dva tisočaka zniža ceno.

[ TEST] BMW 328i

Petica za bencinsko t Miloš Milač

V poslovnem razredu se le redkokdo spomni na bencinski motor. Razlogi so jasni, a pri BMW 328i jih v prid dizlu govori le malo. Tako izjemen je ta mali turbobencinar.

dr. David –ukiÊ Na seminarju boste spoznali:

veË informacij na www.finance-akademija.si/reklamacije2

Nič več cenen, tudi ne

milos.milac@finance.si

reklamacij

Vaše najboljše stranke so vašim konkurentom najbolj potencialne nove stranke!

[ TEST] Hyundai i30 1.6 CVVT in 1.6 CRDi styl

Slabosti izginjajo

7. Razumeli vpliv spremenjene davčne stopnje na čisti poslovni izid v letu 2012 8. Poznali razlike med računovodskim in davčnim dobičkom tudi v drugih državah

A

Miloš Milač

O

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

- kako iz težavnih in konfliktnih strank narediti zveste kupce, - kako z vodenjem prodaje do manj reklamacij, - kako pravilno sistemizirati proces reševanja reklamacij - pravilne pristope k razburjeni stranki, - kako uspešno rešujemo osebno reklamacijo, - kako se izogibamo konfliktu s stranko.

Oznaka zavaja, 28i ne pomeni 2,8-litrskega stroja, ampak le dvolitrskega. Ker mu pomagata dva majhna turbopolnilnika, je moči za 180 kilovatov (245 konjskih moči), kar bi lahko pripisali večjemu motorju. Stroj ima tudi le štiri valje, s tem povezano manj imeniten zvok, vse drugo pa naravnost navdušuje. Motor ob pritisku na gumb start zahrope, se hipoma odzove na plin, odločno pospešuje že pri dva in tri tisoč vrtljajih ter silovito vleče med štirimi in skoraj sedmimi tisočaki.

Športnik s skromno porabo

Če je povezan z odlično osemstopenjsko avtomatiko, do stotice potrebuje le 5,9 sekunde. Vseskozi je uglajen, zvok je dobro uglašen, a dodatnih dveh valjev pač niso mogli pričarati. Pomembna

 Novi BMW serije tri je izjemen avto, izjemen je po športnosti, tehniki, udobju, opremi in kakovosti. Celo prostoren je postal, žal pa je tudi precej drag. prednost novega stroja pa je varčnost. Ob zelo nežni desni nogi bo spil 5,5 litra, v povprečju precej hitro prevoženih tisoč kilometrov pa je poraba znašala le 7,8 litra, kar je odličen dosežek.

Razlogov za dizla je malo

Zakaj bi sploh izbrali dizla v 320d, ki je le za 2.500 evrov cenejši, neprimerno bolj glasen, neuglajen, šibkejši in manj zabaven. Ekonomska logika seveda obstaja,

poleg nižje cene ima dizel še manjšo porabo, med petimi in šestimi litri, rabljen je vreden več oziroma ga je precej laže prodati. A serija tri kljub odličnim lastnostim – trdimo, da je ta BMW najboljši, a tudi najdražji avto poslovnega razreda –, nikakor ni poceni. Dizelski 320d stane 36.400, 328i pa 38.900 evrov. Z nekaj opreme pa se obe ceni hitro zvišata za pet ali deset tisočakov. Zakaj si ne bi za ta denar privoščili


MOJ AVTO 19

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Cascada je mega astra kabriolet

le

e poceni hyundai ŠTEVILKI

16.790

18.590

 evrov stane hyundai i30 1.6 CRDi style.

Miloš Milač

 evrov stane hyundai i30 1.6 CVVT style.

 Novi i30 ni več tipičen korejec. Znebil se je sivine, ponuja privlačnost in dobro tehniko.

Oplova astra twintop s pomično kovinsko streho je dobila naslednika cascada, ki pa v marsičem presega svojo predhodnico ter se po merah in še čem uvršča razred višje. Nova cascada namreč v dolžino meri kar 4,69 metra, od astre twin top pa je mogočnejša v vseh smereh, tudi v medosje in širino. Z njo se je Opel zapodil v razred srednje velikih kabrioletov, kjer nastopajo predvsem prestižne znamke. Cascada bo njihova bolj dostopna alternativa, pravijo v Oplu. Morda tudi zato novinka namesto kovinske ponuja klasično, danes že bolj prestižno platneno pomično streho (ta za pomik potrebuje 17 sekund, striptiz pa lahko izvajate tudi pri 50 kilometrih na uro), prtljažnik, odvisno od položaja strehe, sprejme med 280 in 350 litri, v kabini pa naj bi bilo dovolj prostora za štiri odrasle. Kabina ponuja več imenitnosti kot v astri, zunanja oblika pa nekaj novih potez. Tehnika je znana iz drugih Oplovih modelov, novost pa je 1,6-litrski turbobencinar z neposrednim vbrizgom in močjo 125 kilovatov, ki sodi v novo generacijo Oplovih motorjev. M. M.

[ TEST] Seat ibiza 1.2 TSI FR

trojko

Visoke obljube strupene ibize

Marko Čopi

mojavto@finance.si

ŠTEVILKI

38.900 5,9  evrov stane BMW 328i.

 sekunde za pospešek do stotice potrebuje 328i.

tako odličnega bencinarja, privarčevali tako ali tako ne boste v nobenem primeru.

Jasno, le 1,2-litrski motor ne more ponuditi kaj posebnega. Ker je podprt s turbopolnilnikom, ima solidnih 77 kilovatov oziroma 105 konjskih moči, ki skrbijo za dobro odzivnost, pospeške do stotice v 9,8 sekunde in največjo hitrost 190 kilometrov na uro. V vožnji je takšna ibiza dovolj hitra, tudi živahna, nikakor pa ne tako športna, kot bi pričakovali od oznake FR (formula racing) in agresivne zunanjosti.

ŠTEVILKI

13.896 9,8  evrov je redna cena ibize 1.2 TSI FR

Dobro podvozje

Kljub temu je paket posrečen, kmalu ugotoviš, da se da s takšno ibizo prav dobro peljati. Krivec za to je dobro nastavljeno podvozje, ki je čvrsto in zanesljivo. Volan je dovolj natančen, menjalnik hiter, športni sedeži so dobro oprijemljivi, motor pa se rad vrti in tudi iz nizkih vrtljajev

 sekunde potrebuje za pospešek do stotice.

 Ibiza je lahko zelo postavna, če ima opremo FR in strupeno zeleno barvo. A pod motornim pokrovom je manj športnosti, kot bi sodili po zunanjosti. Za športnost bo treba izbrati motor 1.4 TSI s 110 kilovati. dobro vleče. S pravim voznikom takšna ibiza lahko med ovinki užene tudi precej močnejši avto, dokazano.

Le petstopenjski menjalnik

Moteče, še posebno zaradi kar visoke cene skoraj 14 ti-

soč evrov, pa je to, da je le pet stopenj v menjalniku; s tem je povezana tudi kar velika poraba, ki niha med šestimi

in devetimi litri. Tudi plastika v kabini ne sodi med bolj kakovostne in še kaj bi ji lahko zamerili.

Miloš Milač

Miloš Milač

Seat je vselej slovel po svojih športnih različicah FR in cupra. Nova ibiza FR pa ponuja predvsem veliko za oči, tudi pelje se dobro, 1,2-litrskega stroja pa ravno ne razganja od moči.


Thinkstock

2

www.finance.si FINANCE, FINANCE, četrtek, četrtek, 18. oktobra 18. oktobra 2012,2012, št. 201 št. 201

Po oceni Slovenskega zavarovalnega združenja ima 15 odstotkov avtomobilskih škod v Sloveniji znamenja goljufije ali napihovanja dejanske škode, kar je tudi goljufija. 22, 23

ZAVAROVALNIŠTVO

[ AVTOZAVAROVANJA] Cene premij upadajo, prav tako izkupiček

je prijazna do njih, letos ni bilo neurij, zato je bilo precej ma

Premije avtozavarovanj odškodninski zahtevki Miloš Milač

milos.milac@finance.si

Konkurenca na področju avtozavarovanj je vse hujša, posledice so nižje cene in vse bolj individualne ponudbe. Zaradi upada prodaje avtov in zmanjšane kupne moči so nižje tudi pobrane premije, še bolj so upadli odškodninski zahtevki, kar koristi dobičkom zavarovalnic.

Zavarovalnice so na področju avtozavarovanj dobro prebrodile prvo polovico leta, še zlasti zaradi ugodnega škodnega dogajanja, v prvi polovici leta (v primerjavi s prvim polletjem lani) je vrednost zahtevanih odškodnin na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) upadla za sedem odstotkov, na 85 milijonov evrov, pri kasku pa za deset odstotkov, na 74,4 milijona evrov.

Znižanje premij manjše od upada škod

Upad zaračunanih premij je bil manjši – pri AO so se znižale za 4,5 odstotka, na 139,5 milijona evrov, pri kasku pa za 5,5 odstotka, na 153,6 milijona evrov, kar pomeni, da so zavarovalnice povečale razliko med pobranimi premijami in plačanimi odškodninami.

ŠTEVILKI

8,3%

 je upad škodnih zahtevkov avtomobilskih zavarovanj v prvi polovici leta. Zavarovalnice so letos izplačale 159,4, v prvi polovici prejšnjega leta pa 173,9 milijona evrov škod.

5%

 je upad premij avtomobilskih zavarovanj v prvi polovici leta. Zavarovalnice so letos zaračunale 293 milijonov evrov premij, v prvi polovici minulega leta pa 308 milijonov evrov.

 Slaboten avtomobilski trg, letos je upadel za 17 odstotkov, ni opazneje vplival na poslovanje zavarovalnic, saj vozni park avtomobilov ostaja stabilen.

»Stranki zaračunamo premijo, ustrezno njenim okoliščinam, pri čemer na višino premije vpliva predvsem škodno oziroma brezškodno dogajanje v prejšnjih letih. Žal pa opažamo, da na trgu prihaja tudi do primerov, ko ponujena premija nima nobene strokovne podlage,« ugotavlja vodja odseka avtomobilskih zavarovanj pri zavarovalnici Generali Andrej Šega.

Vse hujši cenovni boj

UREDNICA

Sabina Petrov sabina.petrov@finance.si

Zavarovalnice sicer poročajo o čedalje hujšem boju na trgu, ki ima vse več igralcev, v zadnjem letu sta se tekmecem pridružila zavarovalnica WIZ (v lasti Adriatica Slovenice) in slovenska podružnica nemške zavarovalnice ERGO.

Manj škodnih zahtevkov

Po besedah Uroša Kreuzerja iz zavarovalnice ERGO povprečna premija avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji že nekaj zaporednih let upada. Nižanje cen pa sledi upadanju števila

in obsega avtomobilskih nesreč, kar je predvsem posledica izboljšane cestno-prometne varnosti ter tudi poslabšanja ekonomskega položaja in s tem manjše aktivnosti posameznikov na cesti.

Upad prodaje avtov ni glavni krivec

V zadnjih nekaj letih je upadala tudi prodaja novih avtomobilov (v prvih desetih mesecih za 17, le septembra 29 odstotkov), to pa ni posledica

upada premij, menijo v Generali Zavarovalnici. »Največji razlog je delovanje konkurence, s katero ni seveda nič narobe, dokler ne gre za nelojalno konkurenco,« pojasnjuje Andrej Šega iz Generalija in ne pove,

»Upad premije je predvsem posledica intenzivne cenovne konkurence med zavarovalnicami na trgu avtomobilskih zavarovanj, racionalnejšega ravnanja zavarovancev in zniževanja premije pri velikih zavarovancih, ki jih pridobivamo prek javnih razpisov,« pravi pomočnica predsednika uprave Triglava Urša Manček.

kateri tekmeci in kako delujejo nelojalno.

Osnova za popust je škodno dogajanje

Ob pregledu trga smo opazili še, da si skoraj vsak kupec lahko


Aleš Beno

Delež mladih zavarovancev je precej skromen Oktober je za zavarovalnice vrhunec sezone sklepanja dodatnih zdravstvenih zavarovanj, saj veliko mladih ne izpolnjuje pogoja za oprostitev plačila dodatnih zdravstvenih storitev. To pomeni, da ostanejo brez statusa študenta ali pa dopolnijo 26 let. Z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem si zagotovijo, da bo ob morebitni bolezni ali poškodbi del stroškov zdravljenja plačala zavarovalnica. Mladi do 26. leta v portfelju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj pomenijo nekaj odstotkov. Število mlajših od 26 let, ki sklepajo dopolnilna zavarovanja, se zmanjšuje, ugotavljajo pri Zavarovalnici Triglav. Ta hip pomenijo okoli pet odstotkov vseh zavarovancev, med razlogi za manjšanje pa bi lahko navedli podaljševanje trajanja študentskega statusa. Pri Adriaticu mladi pomenijo nekaj manj kot štiri odstotke zavarovalcev, medtem ko Vzajemna deleža ne razkriva.

ek zavarovalnic; a narava anj škod na avtih

j upadajo, še bolj

iz zavarovalnice Generali to zanika in pravi, da so pravila za sklepanje pri Generaliju povsem jasna, stranki se dejansko zaračuna premija, ustrezna njenim okoliščinam, pri čemer na višino premije vpliva predvsem škodno oziroma brezškodno dogajanje v preteklih letih. »Seveda pa se pri individualni obravnavi stranke lahko izjemoma upoštevajo še druge okoliščine, ki vplivajo na višino premije. Žal pa opažamo, da na trgu prihaja tudi do primerov, ko ponujena premija nima nobene strokovne podlage,« pravi Šega. V Adriaticu Slovenici pojasnjujejo, da gre za različne vrste popustov. Za vse zavarovalnice pa velja, da najbolj nagrajujejo varne voznike, torej tiste z nič oziroma zelo malo škodnimi primeri.

Thinkstock

Triglav zmanjšuje delež ...

»Za upad premij je krivo racionalnejše ravnanje zavarovancev ter pocenitve zavarovanj, predvsem pri velikih zavarovancih, ki jih pridobivajo prek javnih razpisov,« pa tržno dogajanje pojasnjuje Urša Manček iz Zavarovalnice Triglav. Triglav je v prvem polletju letos vrednost premij znižal bolj od povprečja, za devet odstotkov pri AO in kasku.

... a ostaja na vrhu

prek zavarovalnega posrednika ali avtotrgovcev, ki sami določajo višino popusta, ki jo bodo namenili strankam, izbojuje do 50-odstotni popust na zavarovanje ne glede na bonus, pridobljen v preteklosti. Andrej Šega

Še bolj pa je upadla vrednost odškodnin, pri kasku za 11, pri AO celo za 15 odstotkov, kar izboljšuje škodno dogajanje. Kljub upadu premij pa so pri Triglavu zadržali vodilni položaj na trgu. Na podlagi podatkov, ki so nam jih razkrili, so si v prvem polletju letos pri AO odrezali 47,4-, pri kasku pa 42,4-odstoten delež trga avtomobilskih zavarovanj. V zavarovalnici Grawe so v prvem polletju letos v primerjavi z lanskim vrednost premij zvišali za 17 odstotkov, danes dosegajo enoodstotni tržni delež pri avtozavarovanjih. Adriatic Slovenica ima 16-odstotni tržni delež, druge zavarovalnice pa o tržnih deležih ne govorijo.

Na slovenskem trgu, ki obsega okoli 1,4 milijona zavarovancev, se po letošnjem dvigu premije treh ponudnikov – Triglava, zdravstvene zavarovalnice, Vzajemne in Adriatic Slovenice – vrtijo okoli 28 evrov z zakonsko določenim triodstotnim popustom. Tega zavarovanci pridobijo različno – s sklenitvijo zavarovanj prek sodobnih tržnih poti, plačevanjem prek trajnika, plačilom premije v enkratnem znesku ... V Zavarovalnici Triglav so letos sklenili nekaj več kot 20 tisoč novih zavarovanj, kar je, pojasnjujejo, primerljivo s prejšnjimi leti. Pri Adriatic Slovenici pa imajo od letos 15 tisoč novih zavarovancev, kar je dvakrat več kot lani. Letos so, kot pravijo, spet dosegli raven prodaje iz leta 2010. Največja specializirana zavarovalnica za prostovoljna zdravstvena zavarovanja je Vzajemna, pri kateri ima dopolnilno zavarovanje sklenjeno dobrih 859 tisoč Slovencev. A. L.

Novi prodajni kanali, še večja diferenciacija

Zavarovalnice iščejo nove poti do kupcev avtomobilskih zavarovanj; ponujajo tudi vse bolj individualne ponudbe Miloš Milač milos.milac@finance.si

Zavarovanje prek spleta je novi močan prodajni kanal zavarovalničarjev. Ti sicer vse bolj diferencirajo ponudbo, pri izračunu premije avtozavarovanj je v ospredju voznik, ne več vozilo. Zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS) je letos ustvarila novo blagovno znamko avtomobilskih zavarovanj WIZ, ki deluje le prek spleta. »Ponudili smo zavarovanje strankam, ki že večino 'svojega življenja' urejajo prek spletnih rešitev (kot so e-banke, spletne trgovine, e-uprava). Presodili smo, da je tudi v Sloveniji primeren čas za močnejši nastop spletnih zavarovanj, ki so v marsikateri evropski državi že glavni prodajni kanal,« odločitev pojasnjuje direktor WIZ Bor Glavič, ki je zadovoljen z odzivi.

Večja lastna udeležba, nižja premija

V prvih štirih mesecih delovanja spletne aplikacije so prek WIZ ustvarili prihodke skladno z načrtom, imajo pa zelo pozitivne odzive prek tisoč strank, ki tako ponudbo ocenjujejo kot izjemno pomemben prispevek in pot, ki jim je pisana na kožo. O cenah sogovornik ne govori. Kot poudarja, so novo strategijo na noge postavili v mislih predvsem na varne voznike. »Zavarovanje je namenjeno voznikom, ki se zavedajo, da kasko zavarovanje ni namenjeno predvsem manjšim praskam na parkirišču, temveč popravilu oziroma nadomestitvi vozila v primeru večjih škod. Tako si lahko sami izberejo višino soudeležbe pri škodi med tremi možnimi zneski (300, 600 ali 900 evrov) in z večjim zneskom soudeležbe znižajo premijo do 70 odstotkov.«

Sklenitev kar po telefonu

Na spletu so dejavne tudi druge slovenske zavarovalnice. Generali je denimo prav danes predstavil novo blagovno znamko G24 (www.G24.si), prek katere bo – ločeno od siceršnje redne ponudbe – ponujal cenovno ugodnejša avtomobilska zavarovanja. Oblikovali so štiri pakete zavarovanj. V Triglavu so uporabnikom omogočili tudi sklepanje ali obnovitev avto-

o

g

mobilskih zavarovanja ter pridobitev zelene karte prek mobilnega telefona. Ob tem so njihovi zavarovanci, ki zavarovanja sklepajo prek spleta, upravičeni do dodatnih popustov do 20 odstotkov. Zavarovalnice so ob tem zadržale običajne prodajne kanale prek samostojnih in lastnih zastopnikov, avtomobilskih trgovcev in tehničnih pregledov. Ko gre za diferenciacijo, se bo ta še razvijala, pravijo v zavarovalnicah, ki

l

iščejo nove prijeme. Pred leti je Generali začel nagrajevati varne voznike, saj je imel z njimi najmanj ali nič stroškov. Danes to delajo vse zavarovalnice. V zavarovalnici ERGO, ki je v petih mesecih letos zbrala za 730 tisoč evrov premij, bodo pri izračunu premije upoštevali tudi število vozil v gospodinjstvu in število prevoženih kilometrov. Na prevožene kilometre so višino premije vezali tudi v nekaterih drugih zavarovalnicah.

a

s


22 ZAVAROVALNIŠTVO

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

[ ZAVAROVALNIŠKE GOLJUFIJE] Približno pet odstotkov škod ima znamenja resne

goljufije, še nadaljnjih deset odstotkov pa napihovanja dejanske škode

Prevar je več, a se jih tudi več odkrije

Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

Povečanje števila goljufij v Sloveniji, ki ga opažajo Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice same, je po eni strani posledica gospodarske krize, po drugi pa posledica boljših orodij in ukrepov zavarovalnic za njihovo prepoznavanje. Zavarovalniške prevare so stare kot dejavnost sama, hkrati tudi boj proti prevaram. Ker se morajo zavarovalnice varovati pred tveganji, so bremena zavarovancev, torej zavarovalnine, večja. Slovensko zavarovalno združenje ugotavlja, da število goljufij v Sloveniji raste, kar je verjetno posledica gospodarske krize, hkrati pa tudi boljših detekcijskih postopkov zavarovalnic. Zavarovalnica Generali je lani in v predhodnih letih odkrila okoli 20 goljufij na leto, letos so že presegle številko 30. Pričakujejo, da bodo do konca leta preprečili več kot 40 goljufij. »Poleg nedvomno ugotovljenih goljufij je še vrsta odškodninskih zahtevkov, kjer vlagatelji odstopijo od zahtevka, ko ugotovijo, da zavarovalnica podrobno preverja okoliščine zatrjevanega dogodka. Nadaljnje raziskovanje takrat navadno

Thinkstock

„„   Najpogostejše so prevare pri prijavi škod iz obveznega in kasko avtomobilskega zavarovanja. Pogoste so tudi prevare pri domnevnih telesnih poškodbah kot posledici resnične ali izmišljene prometne nezgode. prekinemo,« je povedal Boris Peršak iz zavarovalnice Generali.

V ospredju avtomobilske goljufije

Največ goljufij je pri avtomobilskih zavarovanjih, pravijo v zavarovalniškem združenju, to pa potrjujejo tudi v zavarovalnicah Grawe in Generali. Združenje za Slovenijo ugotavlja, da ima okoli pet odstotkov škod znamenja resne goljufije, še nadaljnjih deset odstotkov pa znamenja napihovanja dejanske škode, kar je tudi goljufija. Podobne številke navajajo drugje po Evropski uniji in svetu.

Razmeroma varni pred tatovi, ne pa pred goljufi

Slovenija je po statistiki ukradenih vozil razmeroma varna v primerjavi z zahodnoevropskimi državami. Pri zavarovalniških goljufijah pa smo zaznali že vse mogoče oblike, le v manjšem obsegu kot v Franciji ali Nemčiji, kar gre pripisati manjšemu zavarovalniškemu trgu. Poleg tega je pri nas mogoče zaradi majhnosti ozemlja hitreje odkriti združbe, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, pravi Peršak. Dodaja, da so prevare pri premoženjskih in osebnih zavarovanjih v primerjavi z avtomobilskimi manj pogoste. Občasno naletijo na večje zahtevke turističnih

PRIMERA GOLJUFIJE

Pri dveh zavarovalnicah poskušal uveljaviti škodo „„ Generali je od zavarovanca kmalu po sklenitvi pogodbe dobil prijavo škode iz delnega kaska, ko naj bi njegovo parkirano vozilo poškodovalo drugo vozilo na parkirišču. V raziskavi okoliščin škodnega dogodka je bilo ugotovljeno, da je bilo zadevno vozilo prej zavarovano pri drugi zavarovalnici, in iz registra škod je bilo razvidno, da je lastnik že pri tej zavarovalnici uveljavljal kasko zahtevke kratek čas pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe z Generalijem. Škoda za zavarovalnico bi bila okvirno do pet tisoč evrov, saj je bilo vozilo poškodovano po vsej strani. Izplačilo so na zavarovalnici odklonili, poskus prevare pa bo prijavljen organom pregona, pravijo.

Namišljena nesreča na eksotičnem otoku

„„ Letos so – prav tako pri Generaliju – prejeli zahtevek iz turističnega zavarovanja, saj naj bi zavarovanec na enem izmed eksotičnih otokov doživel prometno nezgodo s skuterjem. Vanj naj bi trčila domačinka s skuterjem, ki je zapeljala na njegov vozni pas. Po trčenju naj bi zavarovanca vrglo pod kolesa avtomobila, nato pa naj bi obležal nezavesten. Dokumentacija je navajala zahtevno in drago zdravljenje v bolnišnici, prav zato naj bi zavarovanec medtem ob pomoči lokalnega odvetnika zamenjal bolnišnico. „„ Zavarovalnica je ob pomoči tujega detektiva ugotovila, da je vsa predložena dokumentacija ponarejena in da se opisana nesreča ni zgodila. Prav tako so ugotovili, da je zavarovanec letos enak zahtevek vložil pri dveh drugih slovenskih zavarovalnicah, še pri dveh pa že lani. Enako je storila tudi njegova partnerka. Skupna izplačana škoda, pravijo na Generaliju, presega 20 tisoč evrov, neizplačana znaša prek 60 tisoč evrov. »Zdaj zadevo obravnavajo organi pregona, po naših podatkih pa je podjetni zavarovanec izginil neznano kam, saj se pošta vrača s pripisom 'preseljen',« še pojasnjujejo.

ali nezgodnih zavarovanj, kjer se okoliščine izkažejo za umetno ustvarjene ali izmišljene, navadno pa so podprte s ponarejenimi dokumenti.

Poklic goljufa zavarovalnic?

Pri avtomobilskih prevarah gre za kriminalne združbe, za katere je goljufanje zavarovalnic osnovna dejavnost za financiranje življenjskih potreb, še pove Peršak. Pri tem se pojavljajo prevare pri obveznem avtomobilskem in kasko zavarovanju, pogoste so tudi prevare pri domnevnih telesnih poškodbah kot posledici resničnih ali izmišljenih prometnih nezgod. V zavarovalnici Grawe pravijo, da se veliko prevar nanaša na kupovanje poškodovanih avtomobilov v tujini, s čimer se ukvarjajo cele skupine ljudi. Ti v tujini dobijo plačano odškodnino, nato pa bi isto želeli še v Sloveniji. Zavarovalnica v več primerih ugotavlja tudi, da ne drži podatek o času nastale škode.

Ukrepi zavarovalnic

Mnoge zavarovalnice imajo danes že orodja za avtomatizirano izločanje sumljivih škodnih primerov, ki jih nato dodatno preverijo, pravijo na zavarovalniškem združenju. V zavarovalnici Grawe se zavedajo, da vseh škodnih primerov verjetno ne odkrijejo,

15 številka

„„ odstotkov avtomobilskih škod v Sloveniji in EU ima znamenja goljufije ali napihovanja dejanske škode, kar je tudi goljufija, ugotavljajo v Slovenskem zavarovalnem združenju.

hkrati pa menijo, da dobro preverjanje prijavljene škode zagotavlja, da škoda s tega področja ni velika. »Posebej smo pozorni na dokazno dokumentacijo pri vsakem primeru. Izkušeni cenilci in sodelavci v škodnem oddelku kar hitro ugotovijo, kateri primeri so morda poskus goljufije, so povedali. Pri Generaliju ob tem poudarjajo pomen izobraževanja in izmenjave dobrih navad v mednarodni zavarovalniški skupini. Posebno pozornost namenjajo tudi analitičnim rešitvam in pripravi programskih rešitev na ravni državnega zavarovalnega združenja ter podjetja samega. Tako lahko med drugim zavarovalnice preverjajo večkratna izplačila istih škod ali nesorazmerno visoko število zahtevkov ene same osebe.


ZAVAROVALNIŠTVO 23

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Prebujanje elektronskega in Zavarovalnica Triglav mobilnega zavarovalništva

spletna in mobilna Ponudba

„„ Mobilni telefon: turistično zavarovanje, zelena karta, novo avtomobilsko zavarovanje, obnova avtomobilskega zavarovanja, nezgodno zavarovanje otrok in mladine, zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini. „„ Splet: obnova avtomobilskega zavarovanja (s 13-odstotnim popustom), novo avtomobilsko zavarovanje (s 13-odstotnim popustom), zelena karta, turistično zavarovanje (do 20 odstotkov popusta za sklenitev prek spleta), zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini, nezgodno zavarovanje otrok in mladine – akcija – 10 odstotkov popusta za sklenitev zavarovanja prek spleta, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje prek spleta – I.PDPZ, rizično življenjsko zavarovanje prek spleta – I.RIZIČNO, investicijsko zavarovanje FLEKS prek spleta – I.FLEKS.

Sklepanje zavarovanj prek svetovnega spleta in mobilnih telefonov še ne pomeni pomembnega deleža poslovanja zavarovalnic Vesna Tomaževič

vesna.tomazevic@finance.si

Za bankami so se tudi zavarovalnice s svojimi storitvami podale na svetovni splet in mobilnike. Za zdaj ne opažajo kakšnega posebnega navala in ne verjamejo, da bo sklepanje zavarovanj iz domačega naslanjača občutno spremenilo vlogo zavarovalniških agentov, svetovalcev in posrednikov.

Zavarovalnica Maribor

„„ Splet: turistično zavarovanje z asistenco v tujini (kratkoročno in letno TZA), nezgodno zavarovanje otrok, dijakov in študentov, podaljšanje obveznega avtomobilskega zavarovanja, zavarovanje koles in kolesarjev (odgovornost, osebna asistenca, AXA-asistenca, nezgodno zavarovanje).

Vzajemna

„„ Splet: Vzajemna Tujina (zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini), Vzajemna Nezgode (nezgodno zavarovanje za otroke in mladino).

Presenetljivo, elektronsko in mobilno sklepanje zavarovanj ni domena mladih, ugotavljajo na Zavarovalnici Triglav, Zavarovalnici Maribor, Adriatic Slovenici, Vzajemni in Generaliju. Njihova statistika kaže, da so med zavarovanci zastopane vse starostne skupine. Zanimanja je vsako leto več, pri nobeni zavarovalnici pa zavarovanja, sklenjena po tej poti, še ne pomenijo pomembnega deleža pri poslovanju.

Ne pozabite na drobni tisk

Večina zavarovanj se torej še vedno sklene prek agentov in pri okencih. Tudi zavarovanja, ki jih je mogoče skleniti na daljavo, so pravzaprav povsem navadna zavarovanja, le pot sklenitve je druga. Prek spleta in mobilnikov praviloma lahko sklenete turistična, avtomobilska, nezgodna in zdravstvena zavarovanja, plačate pa s kreditnimi karticami, z moneto, s položnico ali po povzetju. Zavarovalno polico dobite na elektronski naslov ali po pošti, za vas pa veljajo enaki pogoji zavarovanja kot za vse druge zavarovance, ob nekaj dodatnih promocijskih popustih. Zato nikar ne pozabite prebrati splošnih pogojev zavarovalnice in pogodb, ki jih sklepate prek spleta ali mobilnika.

Adriatic Slovenica

Urban Štebljaj

„„ Mobilni telefon: Tujina AS z asistenco Coris, dopolnilno zdravstveno zavarovanje in nezgodno zavarovanje otrok, šolarjev in študentov. „„ Splet: dopolnilno zdravstveno zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje predšolskih otrok, učencev in dijakov ter študentov, Tujina AS z asistenco Coris.

„„   Elektronsko in mobilno sklepanje zavarovanj ni domena mladih, med zavarovanci so zastopane vse starostne skupine, ugotavljajo v zavarovalnicah.

o

g

l

Generali

„„ Splet: avtomobilsko zavarovanje (sklenitev novega zavarovanja ali obnova zavarovanja ob poteku starega za vse produkte – AO, AO-plus, splošni kasko, delne kasko kombinacije), kratkoročno turistično zavarovanje.

a

s

A

Spletna poslovalnica i.triglav Za pregled življenjskih in zdravstvenih zavarovanj si zagotovite dostop do svoje zavarovalnice.

Zavarovanja veljajo, če so plačana

Poznavalci svetujejo tudi, da bodite pozorni na datume začetka veljave zavarovanja, zlasti če ga sklepate zadnji hip. Tako kot pri zavarovanjih, sklenjenih prek agentov ali pri okencih, elektronsko in mobilno sklenjena zavarovanja praviloma začnejo veljati, ko so plačana oziroma dan potem – z vsaj eno izjemo. Zavarovanje Coris, sklenjeno prek mobilnika pri Adriatic Slovenici, namreč začne veljati že dve uri po sklenitvi, kar je dobrodošlo za vse tiste, ki na zavarovanje pozabijo in nimajo več možnosti sklenitve (so že na letališču, poslovalnice niso odprte, ni dostopa do interneta ...).

Kakor da se nič ni zgodilo

www.triglav.si


Kako je na vaše letošnje poslovanje vplivalo vreme? Lidija Fijavž Špeh,

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

 Terme Topolšica: »Vroče in suho poletje je bilo za naš posel zelo dobro. Zima, kot drugi del sezone v povezavi s smučiščem na Golteh, pa je bila zaradi pomanjkanja snega slabša.«

Boštjan Kozole,  Evrosad: »Vreme je bilo za nas izredno neugodno. Začelo se je okoli velike noči, ko nam je pozeba uničila velik del pridelka. Toča letos ni naredila veliko škode, julija in avgusta pa je dodatne težave povzročila suša. Pridelek je zaradi tega manjši, a težave z vremenom so bile tudi drugje po Evropi. Ponudba sadja in zelenjave je zato letos manjša.«

[ F-STIL] Jesensko deževje je oljkam pomagalo, a za rešitev slabe letine je prišlo prepozno

 Vir: Intervju s Stanetom Kavčičem, Časopis za kritiko znanosti, št. 99/100, 1987

Ta mesec mineva 40 let od odstopa Staneta Kavčiča, predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva ZKJ.

KDO SI UPA  Trenutno nismo niti pri pet do 12. ure niti pri 12. uri, ampak po mnenju Petra Kraljiča že pri 13.30.  Vir: STA, 17. oktobra 2012

 V Sloveniji se moramo pred dogovorom o reformah, varčevanju in prihodnosti očitno najprej dogovoriti, koliko je sploh ura.

RECIKLAŽA  Brezposelnost bo morda še zrasla, sanacija bančnega sistema bo zahtevala veliko denarja, a če se bomo s tem sprijaznili in razumeli, zakaj to počnemo, bo veliko lažje. Tudi poraba se bo potem zagnala.  Vir: Finance, julija 2012

 Ekonomist Feda Egon Zakrajšek je prepričan, da za dežjem vedno posije sonce. Le da vremenoslovci Sloveniji napovedujejo še kar nekaj neviht.

Poletna suša je posušila tudi posel oljkarjev Špela Mikuš

DEJSTVA IN ŠTEVILKE

spela.mikus@finance.si

Oljčno olje v Sloveniji

Suša, ki je sledila mrzli zimi in obdobjem orkanske burje, je tudi na oljčnih nasadih pustila posledice. Teh niti nedavno deževje ni moglo omiliti. Nekateri oljkarji ocenjujejo, da bo letina za več kot polovico slabša od lanske, a velikega dviga cen še ne napovedujejo. Kot pravijo, si ga zaradi tuje konkurence niti ne morejo privoščiti.

 Slovenske oljke so lani po podatkih statističnega urada obrodile 1,9 tone pridelka na hektar. To je za desetino manj kot leto prej, a 12 odstotkov več od 20-letnega povprečja.  Lani je bilo v Sloveniji 892 hektarjev oljčnikov.  Cena oljčnega olja pri nas leta 2010 je bila po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje od 11 do 13 evrov za liter.  Po oceni ministrstva je v Sloveniji od dva tisoč do 2.500 oljkarjev.

Marinko Hrvatin iz koprske Oljarne Hrvatin, ki je lani pridelal in prodal med 1.500 in dva tisoč litri oljčnega olja, računa, da bo letos pridelal le polovico lanskega pridelka. »Ponekod bo še slabši. Del, ki je bolj izpostavljen burji, bo po moji oceni imel tudi za 80 odstotkov manj pridelka kot lani. V okolici Strunjana pa bodo izgube manjše, med 30 in 40 odstotki.«

Kjer ni klestila burja, je škodo naredila suša

»Poletna suša je bila le nadaljevanje vremenskih nevšečnosti, ki so se začele februarja. Največjo škodo sta povzročila orkanska burja februarja in mraz. Poškodovane oljke potrebujejo vlago, te pa takrat ni bilo, saj je burji sledilo sušno obdobje. To je na mojih oljkah naredilo največ škode,« pojasnjuje Boris Jenko, ki je lani pridelal približno 2.700 litrov olja, letos ga pričakuje zelo malo. Tistim, ki jim je februarska burja prizanesla, pa je bolj škodovala poletna suša. »Oljka je trdoživa rastlina in sušo še kar dobro prenese. Vendar je bilo letos vsega preveč,« dodaja Jenko. Eden izmed takih, ki jih je poletna suša izrazito prizadela, je Janko Franc Morgan, ki ima v okolici Grintovca dva večja oljčna nasada. »Mraz našim oljkam ni zelo škodoval, suša pa je letino močno prizadela. V povprečju pridelamo okoli 1.500 litrov olja na leto, le-

Barbara Reya

 Nujno je, da tisti, ki snuje novo reformo, opredeli glavni cilj in tudi operativne ter taktične podrobnosti za njeno uresničevanje. Vseh podrobnosti ni mogoče predvideti. Med potekom reforme in v borbi zanje jih je moč celo spreminjati in dopolnjevati. Bistveno je biti dosleden, neusmiljeno dosleden.

 Oljkarji dviga cen oljčnega olja ne napovedujejo – bojijo se, da bi se zaradi višjih cen kupci raje odločali za cenejša tuja olja.

tos bomo zadovoljni že s 500 ali 600 litri,« pravi Morgan.

tako cena ekstra deviškega oljčnega olja zvišala za polovico, na 3.400 dolarjev (2.641 evrov) za tono.

Posledice bodo vidne tudi prihodnje leto

Slovenci si velikih podražitev ne upajo napovedati

Jesenske padavine so po besedah sogovornikov škodo omilile, a posledic burje in suše niso povsem odpravile. »Deževje je pomagalo izboljšati kakovost letošnjega oljčnega olja,« razlaga Jenko in opozarja, da se bodo letošnje izredne vremenske razmere poznale tudi prihodnje leto. Hrvatin zato ocenjuje, da bo na večje količine oljčnega olja treba počakati vsaj dve leti. »Deževje je pomagalo plodom, oljka pa se že pripravlja na prihodnje leto. Tudi če bo prihodnja sezona normalna, brez hude zime, burje ali suše, bo vsaj 30 odstotkov manj prirastka oljk, kot bi ga bilo sicer. Če ne bo takšnih ali drugačnih naravnih ujm, lahko normalno sezono pričakujemo šele čez dve leti.«

Suša v Španiji cene oljčnega olja poslala v nebo

Sušno poletje se bo poznalo tudi na svetovnih zalogah oljčnega olja. Kot piše britanski tednik The Economist, bi suša v Španiji, ki pridela skoraj polovico svetovne količine oljčnega olja, lahko pomenila 20 odstotkov manj oljčnega olja kot lani, ko ga je bilo za dobre tri milijone ton. Lanska velika količina oljčnega olja je pomenila tudi najnižje cene v zadnjih devetih letih, letos pa naj bi se stvari obrnile. V zadnjih treh mesecih se je

Morgan, ki svoje ekološko pridelano olje prodaja tudi po nekaterih trgovinah z ekološko pridelano hrano, pravi, da si cen olja ne upa občutneje dvigniti. »Zvišanje cen bi bilo za nas lahko dvorezni meč – kratkoročno bi izgubo nadomestili, dolgoročno pa bi nam prodaja lahko upadla. Naše olje je v povprečju še vedno dražje od španskega ali italijanskega, zato se bojim, da bi s previsokimi cenami domače kupce odvrnili,« opozarja Hrvatin, a dodaja, da bodo dvig cen prilagajali povpraševanju. »Če bo to večje od ponudbe, se bo cena morda vseeno dvignila.«

Kako se bo suša poznala pri poslu

Hrvatin trdi, da ga bo slabša letina zelo prizadela, saj kot pravi sam, mu je olje vir preživetja. »To leto bomo zato zelo težko preživeli,« dodaja. Po Jenkovih besedah pa slaba letina zanj pomeni velik izpad dohodka, zato se že usmerja v prihodnje leto. »Na to leto gledamo, kot da ga ni bilo, vendar se zavedam, da bo tudi prihodnje leto težavno. Zaradi letošnjih vremenskih razmer bo namreč trpela tudi naslednja letina. Največ olja prodamo za poslovna darila. Povpraševalce moramo že odklanjati, saj ne bomo imeli zadostnih količin olja.«


»Varčevanje na račun delavcev pri usposabljanju na dolgi rok ni produktivno,« pravi Franc Pristovšek, direktor Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. 29 www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

IZOBRAŽEVANJE

OGLASNA PRILOGA

a r o m e s o b z a r b o Za iz m a s i t i d u r t o p k e člov

Pri iskanju izobraževanja, ki bi zaposlenemu koristilo pri delu, in razvoju kariere naj bo zaposleni tudi sam dejaven in naj svoje predloge sporoča odgovornim v podjetju. 26, 27


26 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

[ INTERVJU] Nikolaj Mejaš pravi, da lahko podjetja svojo vizijo in zastavljene cilje uresničujejo

HRM mora biti ena od strateških Kako pomembna je skrb za kadre in njihovo izobraževanje, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja O. K. Consulting, Nikolajem Mejašem, diplomiranim psihologom, strokovnjakom za svetovanje, izobraževanje, coaching in treniranje na različnih področjih poslovne psihologije.

Gospod Mejaš, kako naj v podjetju ugotovijo, katera znanja potrebuje zaposleni, da bo kar najbolj pripomogel k skupnemu uspehu? Izhodišče za ugotavljanje potreb po znanjih je natančna ocena kompetenčnega profila zaposlenih. Razlika med zahtevanimi oziroma želenimi ter dejanskimi kompetencami posameznika na delovnem mestu nam da sliko tega, katere kompetence mora posameznik še razviti, in s tem tudi, katera usposabljanja so zanj najbolj primerna. Seveda pa je za to nujno, da ima podjetje postavljen kompetenčni model z vsemi kompetenčnimi profili ter tudi izdelano oceno zaposlenih glede doseganja zahtevanih oziroma želenih kompetenc.

Kdo pa je v podjetju tisti, ki skrbi za potrebne analize oziroma za ustrezne procese izobraževanja? Oddelek za upravljanje kadrov oziroma človeških virov, tako imenovani HRM, »human resource management«, ni le servis za kadre, ampak mora biti ena od strateških funkcij podjetja, pomemben del menedžmenta. Tako bo načrtovanje kadrov, izobraževanja in drugih dejavnosti bistveno kakovostnejše. Podjetja namreč lahko uresničujejo svojo vizijo in dosegajo zastavljene cilje le s kakovostnimi kadri. Glede na postavljeno vizijo lahko HRM načrtuje, kakšne kadre bodo še potrebovali za njeno uresničitev ali pa razvoj katerih kompetenc obstoječih zaposlenih je potreben za uresničevanje te vizije.

Kako se torej lotiti vzpostavitve izobraževalnega sistema in kako vzdrževati interni sistem prenosa znanj v podjetju? Kje tukaj podjetja delajo največ napak? Interni transfer znanja je izjemno pomemben. Največja napaka je njegova popolna odsotnost, ali pa, če je le spontan

in sporadičen, skratka neorganiziran. Lahko pa je v organizacijah vzpostavljen sistem internega prenosa znanja, kjer obstajajo pravila, poti in osebe, ki skrbijo za to področje, a se večkrat zgodi, da sistema ne vzdržujejo dovolj dobro in potem počasi ugasne. Navadno se to zgodi tam, kjer HRM ni strateška funkcija v podjetju in sistema internega prenosa znanj ne uvrščajo med pomembna področja razvoja zaposlenih.

V kriznem času podjetja znižujejo stroške na področjih, ki se jim ne zdijo tako ključno pomembna za sam delovni proces. Je v takem času še možno obdržati visoko raven izobraževanja? Sredstva za izobraževanje se da skrčiti tako, da jih usmerimo samo na ključne kadre in talente. Razpoložljiva sredstva naj torej namenijo njim, nehajo pa naj vlagati v nezavzete in nemotivirane posameznike. Možen je tudi model sofinanciranja oziroma da za pridobivanju novih znanj prispevajo tudi zaposleni. Poleg tega lahko podjetja za izobraževanje pridobijo tudi državna in evropska sredstva.

 Pri iskanju izobraževanja, ki bi zaposlenemu koristilo pri delu, in razvoju kariere naj bo zaposleni tudi sam dejaven in naj svoje predloge sporoča odgovornim v podjetju.  Tako pravi Nikolaj Mejaš, direktor podjetja O. K. Consulting.

Kako naj se vede zainteresirani zaposleni, da mu bo podjetje prisluhnilo in mu omogočilo čim več izobraževanja? Svoje delo naj opravlja aktivno in zavzeto, z jasnim sporoči-

Študij na daljavo prodira Na Dobi, fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, omogočajo, da si slušatelji pridobivajo znanje na sebi prilagojen način. Študij na daljavo omogoča fleksibilnost, saj lahko študirate kjerkoli in kadarkoli.

T E M AT S K A I Z DA J A R E V I J E T R E N D I

MODA IN ŽIVLJENJSKI SLOG IZIDE K O N TA K T : P o l o n a K o š t o m a j

01 30 91 532

26.10.2012

polona.kostomaj@finance.si

Študij na daljavo, v zadnjem času je to e-študij, ima v svetu dolgo tradicijo, izvajajo ga tako imenovane odprte univerze (Open Universities), ki so specializirane za izvajanje te oblike študija. V Evropi na daljavo študira skoraj 1,5 milijona študentov oziroma 23 odstotkov vseh študentov, v ZDA in Kanadi pa 6,5 milijona ali okoli 35 odstotkov vseh študentov. Tudi v Aziji prek online programov študira že okoli 21 odstotkov študentov, približno 14 odstotkov pa v Avstraliji in Oceaniji. V Evropi med največje sodijo odprte univerze v Veliki Britaniji, Španiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Turčiji. Zmeraj bolj pa se z online izvajanjem programov spogledujejo tudi tako imenovane klasične univerze, kot so Oxford, Harvard in Stanford. V Sloveniji za ustanovitev odprtih univerz še ni zakonskega okvira.

ŠTEVILKA

23 %  vseh evropskih študentov študira na daljavo.

Znanje za 21. stoletje

Že trinajsto leto ta študijski svetovni trend v slovenski prostor prenašajo na zasebni fakulteti Doba. »Smo edina ustanova v Sloveniji, ki ponuja sodoben tehnološko podprt študij na daljavo. Izvajamo ga v virtualnem učnem okolju Blackboard, brez fizičnega stika med študenti in profesorji. Skrb za razvoj kompetenc 21. stoletja in zaposlovanje diplomantov bo ena izmed prioritet naše fakultete v prihodnosti,« pojasnjuje Jasna Dominko Baloh, direktorica fakultete Doba. Evropski parlament s svojim programom Vseživljenjsko učenje kot najpomembnejše kompetence 21. stoletja prepoznava komuniciranje v tujih jezikih, digitalne kompetence, učenje učenja, samoiniciativnost, podjetnost, socialne in državljanske kompetence, matematične kompetence, osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji ter kompetenco kulturne zavesti in izražanja.

Mednarodna izmenjava izkušenj

Od letošnjega aprila na fakulteti Doba teče postopek za mednarodno akreditacijo študija na daljavo oziroma e-študija. Konec oktobra bodo fakulteto obiskali mednarodni izvedenci, ki bodo v sodelovanju z vodstvom, strokovnimi delavci, učitelji in študenti presojali o kakovosti njihovega študija na daljavo. Z mednarodno akreditacijo bo fakulteta Doba pridobila certifikat kakovosti UNIQU-e, ki ga za kakovostno uporabo tehnologij v pedagoškem procesu podeljuje Evropska fundacija za kakovost e-izobraževanja (EFQUEL). »Skladno z našo vizijo in poslanstvom vsako študijsko leto na novo oblikujemo naše ključne cilje. V prihodnje se bomo usmerjali tudi v internacionalizacijo magistrskih programov. Nekatere izbirne predmete v teh programih bomo začeli izvajati tudi v angleškem jeziku. Z izmenjavo medkulturnih izkušenj in večjimi možnostmi mednarodnega mreženja bo študijski proces še obogaten. Naša prioriteta v prihodnjih letih je nadaljnji razvoj e-študija, razvoj virtualne mobilnosti, razvoj novih programov in nadaljnja širitev izvajanja programov na tujih trgih,« je še dejala direktorica fakultete Doba.


IZOBRAŽEVANJE 27

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

o le s kakovostnimi kadri

h funkcij podjetja lom, da mu je organizacija pomembna in da želi v njej dolgoročno graditi kariero. Pri iskanju izobraževanja, ki bi mu koristilo pri delu, in razvoju kariere naj bo tudi sam dejaven in naj svoje predloge sporoča odgovornim v podjetju. V polpreteklih časih so bili zaposleni na tem področju največkrat pasivni, iz kadrovskih služb so jih pošiljali na tečaje ali druga usposabljanja, da so pač porabili načrtovana sredstva. V današnjih časih pa je dejavna vloga zaposlenih pri tem nujna, saj so sredstva omejena. Tam, kjer sistemsko ne skrbijo za ključne kadre in razvoj talentov, je samoiniciativnost zaposlenih ključna, da jim podjetje omogoči razvijanje kompetenc.

Običajno podjetjem pri izobraževanju pomagajo zunanja strokovno usposobljena svetovalna podjetja, kot je denimo vaše. Kakšna je vloga takega podjetja? Naši strokovnjaki delujejo praktično na vseh področjih, ki so ključna za upravljanje človeških virov v podjetjih. Sodelujemo pri identifikaciji ključnih kadrov in talentov ter jih potem tudi usposa-

bljamo in razvijamo njihove kompetence. Sodelujemo lahko tudi pri vpeljavi kompetenčnega modela z izdelavo kompetenčnih profilov. V podjetjih usposabljamo tudi interne izobraževalce, coache in mentorje, delamo raziskave zavzetosti zaposlenih, merimo organizacijsko kulturo. Z oceno primernosti posameznih kandidatov pomagamo tudi pri izboru novih kadrov za posamezna delovna mesta. Letos smo v sodelovanju s hrvaškim sorodnim podjetjem Horizont, Filozofsko fakulteto, oddelkom za psihologijo na Reki ter IT-podjetjem B2 iz Ljubljane končali razvoj spletnih orodij za izvedbo vrste raziskav v okviru projekta EUREKA, sofinanciranega iz Evropske skupnosti. Podjetjem so tako prek spleta dostopna HR-orodja za raziskavo vodenja po metodi 360-stopinjske povratne informacije, merjenje zavzetosti zaposlenih, organizacijske kulture, socialnih omrežij, profil timskih vlog in tudi osebnostni test, tako imenovani Big5. V podjetjih lahko posamezne aplikacije uporabljajo samostojno ali v sodelovanju z našimi svetovalci.

nasvet

Podjetja premalo plemenitijo svoj neotipljivi kapital „„ Delo Nikolaja Mejaša temelji na transakcijski analizi, kognitivni psihologiji, behavioristični psihologiji in na nevrolingvističnem programiranju. Pravi, da je zaposlene treba usposabljati za učinkovitejše medsebojno komuniciranje, za odličnost na delovnem mestu, vodje pa za sodobno vodenje. Ustrezne veščine in lastnosti zaposlenih, izkušnje in znanje, njihova zavzetost in delovanje v smeri skupnih ciljev pomenijo večje prihranke in večjo konkurenčno prednost. Kljub tem preverjenim dejstvom po Mejaševih opažanjih v veliko podjetjih plemenitenju svojega neotipljivega kapitala, ki se skriva v znanju, inovativnosti in timskem delu, še vedno namenjajo zelo malo pozornosti.

Seminarji so še vedno priljubljeni Izobraževanje v živo udeleženci radi izkoristijo tudi za posvetovanje in izmenjavo izkušenj. Potrebe računovodij po raznovrstnih finančnih informacijah se povečujejo, saj se v obdobju gospodarske krize na njihova pleča vse pogosteje nalagajo tudi naloge in odgovornosti, ki so jih v poslovno uspešnejših časih podjetja upravljala z zunanjimi strokovnimi svetovalci, denimo davčnimi in pravnimi. Tako morajo računovodje poleg svojega dela nenehno pozorno spremljati tudi hitre spremembe raznovrstne zakonodaje.

Nenehno izobraževanje

»Približno tri četrtine jih za spremljanje sprememb uporablja strokovno literaturo, kot so priročniki ali vestniki. V zadnjem letu so računovodjem, kadrovnikom, menedžerjem in podjetnikom na voljo inovativni spletni portali DARA, KADO, SEJA, TOP FIRMA in DDV asistenca, kjer najdejo aktualne informacije, novice in primere iz prakse. Danes je zelo pomembna predvsem hitra dosegljivost informacij in njihova enostavna uporab-

nost, zato priljubljenost omenjenih spletnih rešitev raste,« pojasnjuje Mateja Klančišar, vodja centra za izobraževanje v založbi strokovne literature Verlag Dashöfer. V založbi je na voljo literatura iz računovodstva in financ, obračuna plač in delovnih razmerij, pa tudi iz prava in sklepanja pogodb, vodenja zaposlenih in menedžmenta ter iz gradbeništva.

Nazaj v predavalnico

Kljub temu se za izpopolnjevanje svojega znanja številni radi še vedno zatečejo h klasičnim seminarjem v predavalnicah. Ti so zelo praktični zaradi povezovanja ljudi s podobnimi strokovnimi vprašanji. »Opažamo, da je vsako leto več takšnih, ki radi ponovno prihajajo na seminarje, čeprav so že zelo dobro podkovani v znanju, saj se na njih želijo predvsem posvetovati z drugimi in najti rešitve za individualna vprašanja. V izobraževalnem centru Verlag Dashöfer poskušamo seminarje zastaviti kot interaktivno obliko druženja, kjer lahko vsak predstavi svoje izkušnje, postavi vprašanje in pove kritično misel ali zamisel,« razlaga sogovornica.

Kot ugotavlja, slušatelji iščejo povezovalno znanje, nekakšen presek vplivov in posledic, ki jih imajo različni predpisi na ureditev ali poslovanje podjetij.

Največ zanimanja za zakonodajne novosti

»Večje zanimanje je za seminarje, povezane z zakonodajnimi novostmi, v zadnjem času denimo tudi o poslovanju s tujino, kjer smo razlago zastavili skozi davčni, računovodski in delovnopravni vidik. Množično obiskan je tudi tako imenovani Koktajl sprememb, naš tradicionalni decembrski dogodek, kjer udeležencem pripravimo 'letno bilanco' ključnih sprememb iztekajočega se leta. Na letošnjem srečanju računovodij in kadrovnikov, ki bo 29. novembra v ljubljanskem Koloseju, bodo udeleženci prisluhnili strokovnjakom, ki bodo predstavili najpomembnejše novosti v zvezi z izdajanjem elektronskih računov, uveljavljanjem davčnih olajšav in pavšalne obdavčitve, v zvezi z novimi smernicami pri urejanju delovnih razmerij ter nekatere druge napovedane novosti,« napoveduje Mateja Klančišar iz založbe Verlag Dashöfer.

Izobraževanje mora biti obojestranski interes

Petrol je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani zasnoval novo obliko izobraževanja Pozanimali smo se, kako skrbijo za izobraževanje zaposlenih v Petrolu, največji slovenski energetski družbi. Tam velja načelo, da je vsak posameznik odgovoren za svoj osebni in strokovni razvoj, podjetje pa zaposlene spodbuja, da se vključujejo v izobraževanja, ki so v obojestranskem interesu. V družbi Petrol v okviru kadrovskega področja deluje oddelek za razvoj kadrov, ki skrbi za letno načrtovanje izobraževanja, njegovo organizacijo in izvedbo. Večinoma gre za interno organizirana izobraževanja z notranjimi ali zunanjimi predavatelji, ki obvladujejo različne strokovne vsebine. »Veliko pozornosti pa namenjamo tudi delavnicam za utrjevanje posameznih veščin, kot so denimo prodaja ali vodenje,« so nam povedali v Petrolu. Sodobna komunikacijska sredstva izkoriščajo tudi z uvajanjem e-učenja za tuje jezike. Svoja znanja Petrolovi zaposleni širijo tudi na stanovskih srečanjih.

Poslovna akademija Petrol

Letos so pod nazivom Poslovna akademija Petrol zasnovali novo obliko izobraževanja v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Teoretična znanja profesorjev fakultete bodo dopolnjevali Petrolovi predavatelji, člani uprave in direktorji, ki bodo predstavili procese dela s svojih področij. Udeleženci programa se ukvarjajo tudi z dejanskimi poslovnimi priložnostmi v okviru projektne naloge, ki jo bodo ob koncu šolanja predstavili upravi in nato še celotnemu menedžmentu. V šolanje so vključili mlajše sodelavce, ki so izkazali interes za nadaljnje izobraževanje, podjetje pa jih je prepoznalo kot svoj razvojni potencial.

Pozorni na reference zunanjih izvajalcev

Nekateri zaposleni, ki imajo formalno izobrazbo energetske smeri in si jo želijo nadgraditi oziroma zvišati stopnjo, so se vključili tudi v program evropski energetski menedžer, ki ga izvajajo na Inštitutu Jožef Štefan. Sicer pa so na Petrolu

pri izboru zunanjih izvajalcev izobraževanja zelo pozorni na njihove reference, z že izbranimi pa nadaljujejo sodelovanje na podlagi zadovoljstva zaposlenih. »Zunanji izvajalci izobraževanj prinašajo dragocen zunanji in neodvisen pogled na posamezno področje dela ter na zgoščen način prenašajo nova znanja v sistem,« pravijo na Petrolovem oddelku za razvoj kadrov, kjer skrbijo tudi za izobraževanje.

V krizi iščejo nove, cenejše rešitve

»V krizi je treba paziti na vsak evro, vendar se trudimo, da vsebinsko ne krčimo programov, ampak iščemo nove rešitve, kot so denimo interno prenašanje znanja od bolj izkušenih sodelavcev na mlajše. Nekatera izobraževanja izvajamo tudi ob sobotah, zanje uporabljamo lastne prostore in sejne sobe. Tudi pri gostinski postrežbi se da stroškovno veliko narediti,« pa so odgovorili na vprašanje, kako dolgotrajna gospodarska kriza vpliva na morebitno krčenje njihovih izobraževalnih programov.


28 oglasna priloga

www.finance.si FINANCE, Ä?etrtek, 18. oktobra 2012, ĹĄt. 201

UspeĹĄnost podjetja izhaja od njegovih zaposlenih

Tudi v slovenskih podjetjih uspeĹĄno uporabljajo Adlerjevo metodo treninga socialnih kompetenc Adlerjeva metoda treninga socialnih kompetenc (Adler Social Coaching, ASC) nas nauÄ?i sposobnosti shajanja s seboj in svojo okolico ter tega, kako s svojim vedenjem vplivati na druge in jih usmerjati, da skupaj doseĹžemo cilje, ki smo si jih zastavili. Metodo ASC je v sodelovanju s psihologi, sociologi, zdravniki in ĹĄportnimi trenerji pred 20 leti razvil Avstrijec Eric Adler. UspeĹĄno se uporablja za razvoj socialnih kompetenc odraslih, mladih in trĹžnikov. Raziskava, ki jo je Adler s pomoÄ?jo avstrijskega ministrstva za socialno varnost izvedel na terenu, je pokazala, da je v povpreÄ?ju 75 odstotkom udeleĹžencem njegova metoda treninga socialnih kompetenc pomagala pri izpolnjevanju ciljev tako v zasebnem kot poklicnem Ĺživljenju in da so pozitivni uÄ?inki njegovega treninga trajni.

Spoznajmo sebe in druge

ÂťBistvo treninga socialnih kompetenc je nadgrajevanje naĹĄih ukoreninjenih nagonov s prakticiranjem veĹĄÄ?in, s katerimi uÄ?inkovito komuniciramo s svojim druĹžbenim okoljem. Glavne veĹĄÄ?ine, ki jih metodologija razvija, so motivacija, komunikacija in mentalna moÄ?,ÂŤ pojasnjuje mag. BlaĹž SuhaÄ?, licencirani trener socialnih kompetenc po metodi Erica Adlerja v Sloveniji. Kot pravi, moramo v prvem koraku uÄ?enja socialnih kompetenc

v. s i

SuhaÄ? poudarja, da ne obstaja sploĹĄen recept za uspeh, saj je vsak Ä?lovek osebnost zase. Omenjene metode treninga veĹĄÄ?in so samo smernice, ki jih vsak udeleĹženec skupaj s trenerjem prilagaja svoji osebnosti.

BaTS]YPƒ^[PiP Odnosi kot kljuÄ?en T[TZca^cTW]XZ^X] dejavnik uspeha BaTS]YPƒ^[PiP BaTS]YPƒ^[PiP ZT\XY^ T[TZca^cTW]XZ^X] T[TZca^cTW]XZ^X] ZT\XY^ ZT\XY^

Zakaj je trening socialnih kompetenc pomemben za uspeĹĄno delovanje podjetja? BlaĹž SuhaÄ? odgovarja: ÂťVerjamemo, da so najpomembnejĹĄi sestavni del vsakega podjetja ljudje. KljuÄ?en dejavnik uspeha podjetja so odnosi med zaposlenimi in njihovo usklajeno delovanje. %LEKTRIKAR Z izobraĹževanji in treningi ASC zaposlene treniramo, da razvijejo veĹĄÄ?ine, ki jim %LEKTROTEHNIK omogoÄ?ijo delovanje, skladno %LEKTRIKAR %LEKTRIKAR %LEKTRIKAR s strankami in sodelavci, in tudi za delovanje, skladno s +EMIJSKITEHNIK BaTS]YPƒ^[PiP „„   ÂťIz povratnih informacij vemo, da 97 odstotkov udeleĹžensamim seboj. S tem ustvarja%LEKTROTEHNIK %LEKTROTEHNIK cev pravi, da jim je trening po metodi ASC koristil,ÂŤ pravi BlaĹž mo temelj za trajno uspeĹĄno %LEKTROTEHNIK 4EHNIKRAUNALNIĂ€TVA SuhaÄ?, trener socialnih kompetenc po metodi Erica Adlerja v delovanje podjetja.ÂŤ +EMIJSKITEHNIK +EMIJSKITEHNIK Sloveniji. ÂťZaÄ?etna stanja kolekti+EMIJSKITEHNIK vov, v katere vstopamo, se med seboj zelo razlikujejo, 4EHNIKRAUNALNIĂ€TVA Ĺ TEVILKA 4EHNIKRAUNALNIĂ€TVA skupno pa jim je, da odnosi 4EHNIKRAUNALNIĂ€TVA med zaposlenimi najveÄ?krat %LEKTRIKAR niso dobri oziroma sodelujoÄ?i,ÂŤ opaĹža SuhaÄ?. ÂťTo je obi%LEKTROTEHNIK Ä?ajno stanje, ko so v podjetju +EMIJSKITEHNIK pomembne samo ĹĄtevilke in ko je kakovost doĹživljanja de4EHNIKRAUNALNIĂ€TVA %LEKTRIKAR „„ se v povpreÄ?ju poveÄ?a prodaja pri prodajnih podjetjih v prvih la potisnjena na dno prioritet. treh mesecih po udeleĹžbi njihovih zaposlenih na treningih, ki Zato je zaposlenim zjutraj %LEKTROTEHNIK potekajo po metodi ASC. teĹžko vstati in se spraviti v sluĹžbo. Na delovnem mestu +EMIJSKITEHNIK spoznati samega sebe, svo- tem ciljem. Tretji korak pa ni motivacije, pri opravljaje vrednote, Ĺželje in cilje,4EHNIKRAUNALNIĂ€TVA ki je, da se nauÄ?imo svojim nju nalog ne vidijo nobenega T$s [Tc bi jih radi uresniÄ?ili. Nato vedenjem vplivati na druge smisla. Ker niso pozitivno nase nauÄ?imo usmerjati svoje in jih usmerjati, da skupaj ravnani in delujejo iz pozicidelovanje, da bi lahko izbirali doseĹžemoT ki smo si jih je prisile namesto iz Ĺželje po Tcilje, $[Tc [Tc $ T$[Tc in uspehu, se tista dejanja, ki nas vodijo k zastavili. uÄ?inkovitosti T$[Tc

T[TZca^cTW]XZ^X] ZT\XY^ BaTS]YPƒ^[PiP

35 %

T[TZca^cTW]XZ^X] ZT\XY^

Ĺ TUDIJ NA FKPV Ĺ TUDIJ NA FKPV Ĺ TUDIJ NA FKPV Ĺ TUDIJ NA FKPV PriloĹžnost za uspeh NA FKPV Ĺ TUDIJ PriloĹžnost za uspeh

Metoda ASC je uspeĹĄna ne glede na velikost podjetja, seveda Ä?e imajo udeleĹženci treninga Ĺželjo, da trende obrnejo v pozitivno smer. Posameznik mora znati odigrati svojo vlogo za dosego skupnega cilja. Trening je zasnovan tako, da na eni strani omogoÄ?a visoko uÄ?inkovitost prenosa znanja v prakso, na drugi strani pa zahteva minimalno odsotnost z delovnega mesta. Celoten projekt traja med ĹĄtiri in deset mesecev. ÂťHitreje ne gre, saj naÄ?ina razmiĹĄljanja, navad in odnosov ni mogoÄ?e zgraditi in utrditi Ä?ez noÄ?,ÂŤ poudarja sogovornik. Trening vkljuÄ?uje vrsto premiĹĄljenih in v praksi preizkuĹĄenih metod, s katerimi se prebijamo do svojih ciljev. Med drugim opozarja, naj se ne zapletemo v igro iskanja napak drugih, saj je to nesmiselno oziroma neuÄ?inkovito. Izstopimo iz te igre in se izurimo, da postanemo odporni, ko nam to poÄ?nejo drugi. Recept je preprost, zahteva pa nekaj truda in Ä?asa.

UÄ?imo se med delom

UdeleĹženci po osnovnih informacijah in napotkih dobijo gradivo ter naloge in vaje opravljajo na svojih delovnih mestih. ÂťOdveÄ? je bojazen, da to krade delovni Ä?as, saj so vaje vpletene v tekoÄ?i delovni proces oziroma so del njega. UdeleĹženci jih

Prvi celostni ĹĄtudij igralniĹĄtva

êšt|u|zê¢êêÀê|™„Â?„‘Â?ÂˆĂŞÂ‘Â’Â™ÂŒÂ‹ĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„Â?Â‘ÂŒÂ‹ĂŞÂ“Â•Â’ÂŠÂ•Â„Â?Â’Â™ĂŞÂ™ĂŞÂ–Â•ÂˆÂ‡Â‘Â?ˆÂ?ꓒŽÂ?Œ†‘ˆÂ?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ–Â—Â•Â’ÂŽÂ’Â™Â‘ÂˆÂ?ĂŞĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?Â˜ĂŞÂ–ĂŞÂ“Â’Â‡Â•Â’:Â?Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ‹Â‘ÂŒÂŽÂˆĂŞÂ?„ê’…‡’…Â?ÂˆĂŞÂ˘ÂŞÂŞÂ¨ÂžÂ˘ÂŞÂĄÂ˘Â­ĂŞ v“ˆ•„†ŒÂ?Â’ĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â‘Â’ĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ˜Â‘ÂŒÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–Â’Â†ÂŒÂ„Â?Â‘ÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–ÂŽÂ?Â„Â‡Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞtÂŒÂ‘ÂŒÂ–Â—Â•Â–Â—Â™Â’ĂŞÂ?„êOÂ’Â?Â–Â—Â™Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞO“’•—º

PriloĹžnost za zaPriloĹžnost uspeh PriloĹžnost uspeh VisokoĹĄolski ĹĄtudijski programi za uspeh prva stopnja:

w w w . f k p v. s i

êšt|u|zê¢êêÀê|™„Â?„‘Â?ÂˆĂŞÂ‘Â’Â™ÂŒÂ‹ĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„Â?Â‘ÂŒÂ‹ĂŞÂ“Â•Â’ÂŠÂ•Â„Â?Â’Â™ĂŞÂ™ĂŞÂ–Â•ÂˆÂ‡Â‘Â?ˆÂ?ꓒŽÂ?Œ†‘ˆÂ?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ–Â—Â•Â’ÂŽÂ’Â™Â‘ÂˆÂ?ĂŞĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?Â˜ĂŞÂ–ĂŞÂ“Â’Â‡Â•Â’:Â?Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ‹Â‘ÂŒÂŽÂˆĂŞÂ?„ê’…‡’…Â?ÂˆĂŞÂ˘ÂŞÂŞÂ¨ÂžÂ˘ÂŞÂĄÂ˘Â­ĂŞ êšt|u|zê¢êêÀê|™„Â?„‘Â?ÂˆĂŞÂ‘Â’Â™ÂŒÂ‹ĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„Â?Â‘ÂŒÂ‹ĂŞÂ“Â•Â’ÂŠÂ•Â„Â?Â’Â™ĂŞÂ™ĂŞÂ–Â•ÂˆÂ‡Â‘Â?ˆÂ?ꓒŽÂ?Œ†‘ˆÂ?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ–Â—Â•Â’ÂŽÂ’Â™Â‘ÂˆÂ?ĂŞĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?Â˜ĂŞÂ–ĂŞÂ“Â’Â‡Â•Â’:Â?Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ‹Â‘ÂŒÂŽÂˆĂŞÂ?„ê’…‡’…Â?ÂˆĂŞÂ˘ÂŞÂŞÂ¨ÂžÂ˘ÂŞÂĄÂ˘Â­ĂŞ v“ˆ•„†ŒÂ?Â’ĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â‘Â’ĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ˜Â‘ÂŒÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–Â’Â†ÂŒÂ„Â?Â‘ÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–ÂŽÂ?Â„Â‡Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞtÂŒÂ‘ÂŒÂ–Â—Â•Â–Â—Â™Â’ĂŞÂ?„êOÂ’Â?Â–Â—Â™Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞO“’•—º v“ˆ•„†ŒÂ?Â’ĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â‘Â’ĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ˜Â‘ÂŒÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–Â’Â†ÂŒÂ„Â?Â‘ÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–ÂŽÂ?Â„Â‡Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞtÂŒÂ‘ÂŒÂ–Â—Â•Â–Â—Â™Â’ĂŞÂ?„êOÂ’Â?Â–Â—Â™Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞO“’•—º êšt|u|zê¢êêÀê|™„Â?„‘Â?ÂˆĂŞÂ‘Â’Â™ÂŒÂ‹ĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„Â?Â‘ÂŒÂ‹ĂŞÂ“Â•Â’ÂŠÂ•Â„Â?Â’Â™ĂŞÂ™ĂŞÂ–Â•ÂˆÂ‡Â‘Â?ˆÂ?ꓒŽÂ?Œ†‘ˆÂ?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ–Â—Â•Â’ÂŽÂ’Â™Â‘ÂˆÂ?ĂŞĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?Â˜ĂŞÂ–ĂŞÂ“Â’Â‡Â•Â’:Â?Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ‹Â‘ÂŒÂŽÂˆĂŞÂ?„ê’…‡’…Â?ÂˆĂŞÂ˘ÂŞÂŞÂ¨ÂžÂ˘ÂŞÂĄÂ˘Â­ĂŞ VisokoĹĄolski ĹĄtudijski programi v“ˆ•„†ŒÂ?Â’ĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â‘Â’ĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ˜Â‘ÂŒÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–Â’Â†ÂŒÂ„Â?Â‘ÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–ÂŽÂ?Â„Â‡Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞtÂŒÂ‘ÂŒÂ–Â—Â•Â–Â—Â™Â’ĂŞÂ?„êOÂ’Â?Â–Â—Â™Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞO“’•—º

prva stopnja: Komerciala T$[Tc VisokoĹĄolski ĹĄtudijski programi programi VisokoĹĄolski ĹĄtudijski VisokoĹĄolski ĹĄtudijski programi Poslovna informatika Komerciala prva stopnja: stopnja: prva Turizem prva stopnja: Na Fakulteti za komercialne Poslovna informatika Ĺ TUDIJ NA FKPV Komerciala in Komerciala poslovne vede se lahko Komerciala Magistrski ĹĄtudijski programi druga stopnja: Turizem ĹĄtudenti odloÄ?ajo med tremi PriloĹžnost za uspehPoslovna Poslovna informatika informatika Komerciala in praktiÄ?no Poslovnaaktualnimi informatika PoslovnaVisokoĹĄolski informatikaĹĄtudijski programi naravnanimi programi Turizem Turizem Magistrski ĹĄtudijski programiiz komerciale, Turizem Turizem turizma prva stopnja: druga stopnja:in poslovne informatike. Komerciala Doktorski ĹĄtudijskiĹĄtudijski program Magistrski programi Magistrski ĹĄtudijski programi seprogrami na vseh treh Magistrski Izvajajo ĹĄtudijski tretja stopnja: Komerciala Poslovna informatika druga stopnja: druga stopnja: stopnjah bolonjskega druga stopnja: ĹĄtudija. Poslovne vede êšt|u|zê¢êêÀê|™„Â?„‘Â?ÂˆĂŞÂ‘Â’Â™ÂŒÂ‹ĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„Â?Â‘ÂŒÂ‹ĂŞÂ“Â•Â’ÂŠÂ•Â„Â?Â’Â™ĂŞÂ™ĂŞÂ–Â•ÂˆÂ‡Â‘Â?ˆÂ?ꓒŽÂ?Œ†‘ˆÂ?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ–Â—Â•Â’ÂŽÂ’Â™Â‘ÂˆÂ?ĂŞĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?Â˜ĂŞÂ–ĂŞÂ“Â’Â‡Â•Â’:Â?Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ‹Â‘ÂŒÂŽÂˆĂŞÂ?„ê’…‡’…Â?ÂˆĂŞÂ˘ÂŞÂŞÂ¨ÂžÂ˘ÂŞÂĄÂ˘Â­ĂŞ v“ˆ•„†ŒÂ?Â’ĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â‘Â’ĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ˜Â‘ÂŒÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–Â’Â†ÂŒÂ„Â?Â‘ÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–ÂŽÂ?Â„Â‡Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞtÂŒÂ‘ÂŒÂ–Â—Â•Â–Â—Â™Â’ĂŞÂ?„êOÂ’Â?Â–Â—Â™Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞO“’•—º

w w w . f k p v. s i

Turizem Komerciala Poslovna informatika Komerciala Komerciala Fakulteta za komercialne Magistrski ĹĄtudijski programi Slovenj Gradec RogaĹĄka Slatina in poslovne vede (FKPV), ki Poslovna informatika Turizem Poslovna informatika druga Poslovna stopnja: informatika

Operacijo razvoja novih ĹĄtudijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno ďŹ nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja Ä?loveĹĄkih virov 2007−2013, razvojne prioritete 3:ÂťRazvoj Ä?loveĹĄkih virov in vseĹživljenjskega uÄ?enjaÂŤ; prednostne usmeritve 3.3 ÂťKakovost, konkurenÄ?nost in odzivnost visokega ĹĄolstvaÂŤ.

Celje Ljubljana Maribor Nova Gorica Murska Sobota Kranj ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź

deluje od leta 2008, po ĹĄteviKomerciala Turizem Turizem lu ĹĄtudentov postaja ena veÄ?Turizem Doktorski program PoslovnaĹĄtudijski informatika jih slovenskih visokoĹĄolskih stopnja: v zasebni lasti. Svoje Turizem Doktorski ĹĄtudijski ĹĄtudijskitretja program Doktorski program Doktorskiustanov ĹĄtudijski program programe ponujajo tako na tretja stopnja: tretja stopnja: Poslovne vede matiÄ?ni tretja stopnja: Doktorski ĹĄtudijski program enoti v Celju, kjer se tretja stopnja: Poslovne vede izvaja tudi vede redni ĹĄtudij, kot Poslovne vede Poslovne Operacijo razvoja novih ĹĄtudijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno ďŹ nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega Poslovne vede socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja Ä?loveĹĄkih virov 2007−2013, razvojne prioritete 3:ÂťRazvoj na dislociranih enotah v LjuÄ?loveĹĄkih virov in vseĹživljenjskega uÄ?enjaÂŤ; prednostne usmeritve 3.3 ÂťKakovost, konkurenÄ?nost in odzivnost visokega ĹĄolstvaÂŤ. Operacijorazvoja razvojanovih novihĹĄtudijskih ĹĄtudijskihprogramov programovPoslovna Poslovnainformatika informatikainTurizem inTurizemdelno delnoďŹ nancira ďŹ nanciraEvropska Evropskaunija, unija,ininsicer sicerizizEvropskega Evropskega Operacijo Operacijo razvoja novih ĹĄtudijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno ďŹ nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega bljani, Mariboru, Novi Gorici, socialnegasklada. sklada.Operacija Operacijaseseizvaja izvajav vokviru okviruOperativnega Operativnegaprograma programarazvoja razvojaÄ?loveĹĄkih Ä?loveĹĄkihvirov virov2007−2013, 2007−2013,razvojne razvojneprioritete prioritete3:ÂťRazvoj 3:ÂťRazvoj socialnega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja Ä?loveĹĄkih virov 2007−2013, razvojne prioritete 3:ÂťRazvoj Ä?loveĹĄkihvirov virovininvseĹživljenjskega vseĹživljenjskegauÄ?enjaÂŤ; uÄ?enjaÂŤ;prednostne prednostneusmeritve usmeritve3.3 3.3ÂťKakovost, ÂťKakovost,konkurenÄ?nost konkurenÄ?nostininodzivnost odzivnostvisokega visokegaĹĄolstvaÂŤ. ĹĄolstvaÂŤ. Ä?loveĹĄkih Ä?loveĹĄkih virov in vseĹživljenjskega uÄ?enjaÂŤ; prednostne usmeritve 3.3 konkurenÄ?nost in odzivnost visokega ĹĄolstvaÂŤ.Kranju, Rogaa Maribor Nova Gorica Murska Sobota Kranj Slovenj Gradec RogaĹĄkaÂťKakovost, Slatina Murski Soboti, Celje Ljubljana Maribor Nova Gorica Murska Sobota Kranj Slovenj Gradec RogaĹĄka Slatina ĹĄki Slatini inSlatina Slovenj Gradcu. Maribor Nova GoricaMaribor MurskaNova Sobota Kranj Slovenj Gradec RogaĹĄka Slatina CeljeNova Ljubljana Gorica Murska Sobota Kranj Slovenj Gradec RogaĹĄka Maribor Gorica Murska Sobota Kranj Slovenj Gradec RogaĹĄka Slatina ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź ď Ź

Ne iĹĄÄ?imo napak pri drugih

hitro vzljubijo, saj ugotovijo, da pravilno izvajane poveÄ?ujejo delovno uÄ?inkovitost,ÂŤ pravi SuhaÄ? in dodaja, da vaje omogoÄ?ajo, da se zaposleni samostojno razvijajo na delovnem mestu, tudi ko trenerja ni tam, so pa za vpraĹĄanja vedno na voljo. Enodnevni seminarji, ki si jih marsikje Ĺželijo, po sogovornikovih besedah ne dajo dolgoroÄ?nih rezultatov, saj udeleĹženci dobijo naenkrat preveÄ? znanja, pri prenosu v prakso pa so nato prepuĹĄÄ?eni sami sebi. ÂťS pomoÄ?jo naĹĄih vaj pa vsak dan vnesete majhno in preprosto spremembo. Dnevni premik je sicer majhen, a se v ĹĄtirih do desetih mesecih daleÄ? pride. Klima v podjetjih postane ustvarjalna. Vsak ve, zakaj je tam in kaj je njegova naloga. ÄŒuti odgovornost, podporo in zaupanje. Zato doseĹže veÄ?. Popoldan se iz sluĹžbe ne vraÄ?a izĹžet, ampak mu ostane dovolj energije za druĹžino, zdravo Ĺživljenje, rekreacijo in zase. Tak Ä?lovek gre zveÄ?er zadovoljen spat, zjutraj pa vstane poln energije in gre z veseljem v sluĹžbo. Kdor enkrat vstopi v ta krog, ga nikoli ne bo Ĺželel zapustiti in bo tudi storil vse, da ostane v njem,ÂŤ opisuje SuhaÄ?. Kot dokaz za svoje trditve navaja merljive uÄ?inke. ÂťPri prodajnih podjetjih, ki se najveÄ? udeleĹžujejo naĹĄih treningov, se denimo v prvih treh mesecih prodaja poveÄ?a za v povpreÄ?ju 35 odstotkov. Iz povratnih informacij vemo, da 97 odstotkov udeleĹžencev pravi, da jim je trening po metodi ASC koristil,ÂŤ pravi SuhaÄ?.

êšt|u|zê¢êêÀê|™„Â?„‘Â?ÂˆĂŞÂ‘Â’Â™ÂŒÂ‹ĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„Â?Â‘ÂŒÂ‹ĂŞÂ“Â•Â’ÂŠÂ•Â„Â?Â’Â™ĂŞÂ™ĂŞÂ–Â•ÂˆÂ‡Â‘Â?ˆÂ?ꓒŽÂ?Œ†‘ˆÂ?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ–Â—Â•Â’ÂŽÂ’Â™Â‘ÂˆÂ?ĂŞĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?Â˜ĂŞÂ–ĂŞÂ“Â’Â‡Â•Â’:Â?Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ‹Â‘ÂŒÂŽÂˆĂŞÂ?„ê’…‡’…Â?ÂˆĂŞÂ˘ÂŞÂŞÂ¨ÂžÂ˘ÂŞÂĄÂ˘Â­ĂŞ v“ˆ•„†ŒÂ?Â’ĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â‘Â’ĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ˜Â‘ÂŒÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?ĂŞlÂ™Â•Â’Â“Â–ÂŽÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–Â’Â†ÂŒÂ„Â?Â‘ÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ–ÂŽÂ?Â„Â‡Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞtÂŒÂ‘ÂŒÂ–Â—Â•Â–Â—Â™Â’ĂŞÂ?„êOÂ’Â?Â–Â—Â™Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞO“’•—º

v.ssii v. w w w . f k p v. s i

ď Ź

preveÄ? ukvarjajo sami s seboj. To pa je neproduktivno, kar ĹĄe poveÄ?uje nezadovoljstvo in zaÄ?aran krog je sklenjen.ÂŤ

ď Ź ď Ź ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź ď Ź

Operacijo razvoja novih ĹĄtudijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno ďŹ nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja Ä?loveĹĄkih virov 2007−2013, razvojne prioritete 3:ÂťRazvoj Ä?loveĹĄkih virov in odzivnost visokega ĹĄolstvaÂŤ. ď Źin vseĹživljenjskega uÄ?enjaÂŤ; prednostne usmeritve 3.3 ÂťKakovost, konkurenÄ?nost ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź

ď Ź ď Ź

ď Ź

ď Ź

ÂťNa naĹĄi fakulteti dajemo velik poudarek sodelovanju z druĹžbeno-gospodarskim okoljem v obliki okroglih miz z aktualnimi tematikami, pa tudi z raziskovalnimi projekti, v izobraĹževalni proces fakultete pa vkljuÄ?ujemo tudi strokovnjake iz prakse,ÂŤ razlaga Vesna Domadenik s FKPV.

Nova ĹĄtudijska smer je igralniĹĄtvo

Letos so svoj program razĹĄirili z novim modulom igralniĹĄtvo in igralniĹĄki menedĹžment, ki ga bodo izvajali v svojih enotah v Celju, Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. To bo prvo fakultetno izobraĹževanje o kompletnih igralniĹĄkih vsebinah v slovenskem prostoru. Traja eno leto in je namenjeno

zakljuÄ?enim skupinam ljudi, ki delajo v tej panogi. Po opravljenem izobraĹževanju kandidati pridobijo javnoveljavno listino.

PraktiÄ?no usmerjeno izobraĹževanje

ÂťIzobraĹževanje na naĹĄi fakulteti je praktiÄ?no usmerjeno, v njem sodelujejo vrhunski slovenski in tuji strokovnjaki, sluĹĄatelji so vkljuÄ?eni v znastvenoraziskovalne projekte, imajo pa tudi priloĹžnost za opravljanje prakse v tujini. Tudi po konÄ?anem ĹĄtudiju v alumni klubu fakultete ĹĄe naprej sodelujemo z naĹĄimi diplomanti, jim pomagamo pri poslovnem mreĹženju, organiziramo druĹžabne in strokovne dogodke, okrogle mize in seminarje,ÂŤ pravi Vesna Domadenik S FKPV.


30 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Izobraževanje je lahko tudi zabavno Za podjetje, ki želi vložiti sredstva v krepitev tima, je smiselno, da izbere take programe, ki združujejo izobraževanje in razvedrilo.

Teroristi so vašemu podjetju ukradli pomembno inovacijo in jo skrili v dobro varovan trezor. Naloga vaše ekipe je, da reši ukradeno inovacijo, zato se člani spremenite v vohune in specialce. Vaš končni cilj je vdor v trezor. Pred tem pa je treba opraviti številna manjša, zahtevna, a tudi zabavna vohunska opravila. Vsak član ekipe prispeva svoje znanje in sposobnosti, le s skupnimi močmi vam bo morda uspelo opraviti nalogo. Misija nemogoče? »Misija nemogoče postane mogoča samo s skupnimi močmi celotnega tima, z njegovim usklajenim delom in ciljno usmerjenostjo. 'Misija nemogoče' je naziv le enega izmed naših številnih programov treninga grajenja povezanosti med sodelavci in večje pripadnosti podjetju. Dobri timi v podjetjih praviloma ne nastanejo sami od sebe, treba jih je zgraditi in nenehno utrjevati,« pojasnjuje Ana Rozman iz podjetja TBA, Teambuilding Akademija, organizacije, ki zna zaposlene

način timsko delo pripeljemo na višjo raven. Programi so koordinirani s kadrovskim oddelkom ali izobraževalnim centrom podjetja naročnika. Tako lahko ti delajo bolj načrtno pri razvoju celotnega kadra in pri razvoju ter oblikovanju potrebnih delovnih timov znotraj podjetja. Prednosti kontinuiranega sodelovanja z izbranim in stalnim ponudnikom teambuildinga je, da tak partner podjetje okvirno že pozna, razume tudi administrativne postopke, ki spremljajo izvedbo programov, predvsem pa bolje razume klimo in organizacijsko kulturo podjetja, kar sta ključna elementa pri razvoju in spodbujanju timskega dela,« še pojasnjuje Ana Rozman iz Teambuilding Akademije.

 Dobri timi v podjetjih praviloma ne nastanejo sami od sebe, treba jih je zgraditi in nenehno utrjevati. v podjetju s premišljenimi in preizkušenimi metodami spodbuditi k boljšemu timskemu delu.

Ne gre zgolj za zabavo

Pri tem sogovornica opozarja, da so timski programi pri nas še vedno predvsem sinonim za zabavni dogodek s ciljem druženja zaposlenih. Koncept timskih programov pa ima veliko večje

razsežnosti, a žal se jih mnogi kadrovniki, vodje podjetij in oddelkov tudi danes premalo zavedajo. Za podjetje, ki želi vložiti sredstva v krepitev tima, je namreč smiselno, da izbere programe, ki vključujejo tudi močno izobraževalno noto in delo, ciljno usmerjeno v razvoj timov. Taki programi kljub strokovni izvedbi še vedno omogočajo druženje,

povezovanje in zabavo. Po opravljenih timskih nalogah sledi evalvacija timskega dela, kjer udeleženci kritično ocenijo svoje timsko delovanje. »Pester nabor že preizkušenih programov pripravimo in izpeljemo po meri naročnika. Najprej izvedemo raziskave in analizo stanja v organizaciji z namenom, da jim naše programe prilagodimo ter na privlačen in prijazen

Ko konferenca postane zanimiva

Po vzoru tujih izkušenj so se v zadnjem času podjetja začela odločati tudi za privlačne motivacijske dogodke, ki so primerni tudi za večje skupine. Dejavnosti se lahko izvajajo samostojno ali kot dodatek seminarjem in internim konferencam. Lahko so tudi njihova nadgradnja in se navezujejo na predhodno vsebino konference oziroma seminarja.

»Cilj takih timskih dogodkov je spoznavanje, povezovanje in druženje udeležencev, ki se še ne poznajo. Če se že poznajo, pa je poudarek na razvoju različnih vidikov timskega dela. Pri TBA take motivacijske dogodke izvajamo že nekaj časa, a so se doslej zanje odločala predvsem tuja podjetja. Danes se zanje odločajo tudi večja in manjša domača podjetja,« pravi sogovornica.

Novoletna zabava malo drugače

Motivacijski timski dogodki v nekoliko manj resni obliki, kjer je poudarek bolj na druženju in zabavi, pa so primerni tudi kot novoletne zabave. Tako podjetje pripravi zaposlenim zanimiv in zabaven timski program, ki hkrati omogoča tudi povezovanje posameznikov. Poudarek programa je seveda spet krepitev timskega dela pri reševanju raznovrstnih nalog. »Odzivi udeleženih na take vrste novoletnih zabav so zelo dobri, saj za zaposlene ponavadi pomenijo novost, hkrati pa tudi prijetno presenečenje. Tudi to je lahko primerna oblika graditve pripadnosti podjetju,« meni Ana Rozman iz Teambuilding Akademije.

NOVA IZDAJA

Na spletu, v prodajalnah časopisov, poštnih poslovalnicah in na večjih bencinskih servisih.

Vzorec je prepoznaven • Thierry Villard, Goodyear Dunlop Sava Tires: Ne pride v poštev, da bi odšli iz Slovenije • Odprite oči za priložnosti v Afriki • Sanacija bank: Lekcije z Irske in Islandije • Apple: Petica ima vse. Je to dovolj?

PLES Z MORSKIMI PSI

Za vse, ki jih na Azorih mika skok v ocean in potop med jato zverin, ki jih je privabila kri.

ČRNO MAČKO SKUHAŠ IN SI NEVIDEN

Še leta 1963 je čarovnik Karel Denovnik na Pohorju z loncem odganjal nevihte.

MEHURČKI FRANCOSKE VDOVE

Slavni šampanjec je tudi literarni junak, v Umor v Šampanji ga je postavila Agatha Christie. www.finance.si

www.finance.si št. 29 avgusta 2012,

Petek, 7. septembra 2012, št. 31

Petek, 24.

www.finance.si

Petek, 6. julija

za življenje. Obstaja je Zürcih naj mesto Po reviji Monocle pridruži tudi Ljubljana. „ „„ 25 mu na lestvici TOP

hedonizma Prestolnice

4, 5

popolno Leto življenja za

Zmagoslavje brezpogojne ljubezni Kako je družina Williams vzgojila teniški superšampionki Sereno (desno) in Venus. 12, 13

Mer cede zvezda nad sova Slovenijo

6, 7

Katarinca za cesarja vse po cesarsko

tudi s prleškimi klobasicami in ljutomerčanom.

14

14, 15

Ščepec Ciprski rešitve finančni

Ljubica Franca Jožefa je visokosti za zajtrk postregla Thinstock

San Slovence je v kraj z burno kriznih časih preteklostjo. težko 17 prepriča16, ti, naj kupujejo domače. 4, 5

Ste vedeli, incest da samo dva Menihi v samostanu grama cimetaVatopedi vsebujeta večna sveti gori Atos niso antioksidantov le molili, posledice kot pol kilograma tudi pri nas. brokolija? 232, 3 Shutterstock

Shutterstock

postavo

Spregledani Samodragulj oskrba SanzLeo miti oje Nad Riminijem nad samoSan Marino, pa San Marinom oskrbi? Leo, miren

Peter Kainz/Wien Museum

garderobo. 18

Thinkstock

Naj bo filmska predstava ali imeniten koncert – vsak zahteva pravo

Shotterstock

državo. 6, 7

Bolj slavno, bolj imenitno

Shotterstock

Sposobni Luca je Montezemolo vodil že vse, razen Italije. Potem ko bi je rešil Ferrari, morda znal tudi

Hugo Man

Vsestranski prvi mož Ferrarija di

Shutterstock

Nemška kanclerka se spopada z veliko dilemo reševanja evra. 2

Bloomberg

narocnine@finance.si • 080 15 80 • www.manager.finance.si

Merklova na robu živčnega zloma

2012, št. 27

možnost, da se

Zgodilo se je pred 664 leti

Podor z Dobrača je zasul 17 vasi, tri gradove in devet cerkva, umrlo je 10 tisoč ljudi. 16, 17

Daimler AG

Manager: Lestvica 100 podjetij z najvišjimi plačami: Kdo je napredoval, kdo nazadoval?

LAHKO TEČETE PROTI NIKU?

Ni rečeno, da se ne bodo maratonci poslovili od copat. Je človeka ustvaril bosonogi tek?

Nogometna dinastija Španija

Zakaj evropski prvaki niso Nemci, Angleži, Italijani ali celo Portugalci. 12, 13

Povabilo na sladoled

Thinkstock

Kako rekrutirajo v naših rastočih podjetjih? • Talent, kdo bo tebe plačal in cenil • S prevzemi do vrhunskih strokovnjakov • Kako narediti podjetje magnet za talente? • Gverilski načini novačenja vročih kadrov • Katere so obljubljene dežele za perspektivne?

S L O V E N E C , K I J E S O U S T VA R J A L S I L I C I J E V O D O L I N O

Pogovor z dr. Francetom Rodetom, inženirjem in očetom prvega žepnega računalnika HP-35

Shutterstock

Manager+: Boj za talente Igor Akrapovič: Tujcem speljujemo vroče kadre

TUDI PO TITU TITO!

Igor Bavčar o tem, kdo vse je rušil Staneta Kavčiča, in o boju za njegovo politično dediščino.

Gettyimages

Že v prodaji!

Prvi so ga naredili Kitajci, danes se sprašujemo, česa ne sme, in ne, kaj mora vsebovati. 22, 23


IZOBRAŽEVANJE 31

www.finance.si FINANCE, četrtek, 18. oktobra 2012, št. 201

Z izobrazbo sledimo razvoju in ga spodbujamo V predavalnicah Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor (EPF) se generacije študentov že več kot 50 let seznanjajo z vodilnimi in inovativnimi teorijami s področja ekonomije in poslovnih ved, s sodobno prilagojenimi programi pa je fakulteta postala prepoznavna poslovna šola v srednji Evropi. Študenti na predavanjih in delavnicah pridobivajo, širijo in poglabljajo strokovna znanja in izkušnje, ki jih potrebujejo v hitro spreminjajočem se ekonomskem in poslovnem okolju. V okviru praktičnega usposabljanja in mednarodne izmenjave imajo tudi priložnost, da si pridobijo še dodatne izkušnje v delovnem okolju in tujini. »Z raziskavami in storitvami prispevamo k razvoju znanosti, gospodarstva in družbene skupnosti, diplomanti pa pridobijo sposobnost vodenja poslovnih procesov ter si izoblikujejo družbeno zavzetost in etično zavest,« pravi prof. dr. Polona Tominc, prodekanka Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor, kjer so za izvajanje programov vseživljenjskega učenja Erasmus pridobili tudi evropska sredstva.

Znanje za uspešno globalizacijo

Izobraževanje za vse generacije

»Namen programa Vseživljenjsko učenje kot osrednjega programa EU na področju izobraževanja in usposabljanja je pripomoči k razvoju družbe z vrhunskim znanjem, trajnostnim gospodarskim razvojem, kakovostnejšimi delovnimi mesti, večjo socialno kohezijo in zagotavljanjem varovanja okolja za prihodnje generacije,« pojasnjuje sogovornica. Program Vseživljenjsko učenje je namenjen številnim ciljnim skupinam, od vzgoje in izobraževanja otrok v vrtcih do študentov, ljudi na trgu dela, podjetij in izobraževalnih organizacij, društev, nevladnih organizacij in odraslih, ki se v svojem delovnem življenju ali v tretjem življenjskem obdobju spet vračajo k učenju.

Na poletni šoli spoznavali javno-zasebno partnerstvo

Eden od sklopov vseživljenjskega izobraževanja je intenzivni Erasmusov program, organiziran v obliki poletne šole na EPF, kjer je letos sodelovalo pet partnerskih fakultet s sorodnih univerz iz Španije, Slovaške, Romunije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, poleg njih pa še študenti iz Hrvaške, Portugalske in Poljske. Slušatelji so si pridobili predvsem znanje o javno-

„„   Pomemben del poletnih šol na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor so tudi druženje, spoznavanje različnosti in navad ter zabava. -zasebnem partnerstvu ter spoznali projekte na tem področju v Sloveniji in tujini. Na strokovnih ekskurzijah so spoznavali in analizirali nekatere projekte javno-zasebnega partnerstva ter tudi pasti in težave, ki se pojavljajo pri njihovi izvedbi. Kot primere so obravnavali stadion Stožice, Akvarij Piran in čistilno napravo Dogoše. Poleg učiteljev omenjenih fakultet so pri letošnjem programu sodelovali tudi domači in tuji strokovnjaki iz

prakse, ki so predstavili različne vidike javno-zasebnega partnerstva.

Z druženjem do novih znanj

Pomemben del tega poletnega programa so tudi druženje, spoznavanje različnosti in navad ter zabava. Poleg slovenskega in mednarodnega večera študentov so bili udeleženci poletne šole navdušeni obiskovalci mariborskega poletnega festivala Lent in prireditev v okviru fakultete.

»Poletna šola je izvrsten način druženja mladih, ki združuje tudi pridobivanje novih znanj, slovenskim študentom pa daje možnost mednarodne izkušnje doma. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti bomo s pomočjo financiranja iz sredstev EU za vseživljenjsko izobraževanje poletno šolo lahko izvajali še vsaj dve leti,« napoveduje Zdenka Pašič, vodja oddelka za raziskovalno in mednarodno dejavnost na EPF.

EPF v okviru svojih programov izvaja tudi enoletni projekt Evropska unija za mlade – EU4YOUth. Projekt sofinancira evropska komisija v sklopu programa vseživljenjskega izobraževanja Jean Monnet, ki spodbuja odličnost v poučevanju, raziskovanju in razpravljanju o Evropski uniji ter evropskem procesu integracije. Namen projekta je širjenje znanj med mladimi o Evropski uniji kot o njihovem širšem življenjskem, študijskem in zaposlitvenem prostoru, ciljna skupina pa so osnovnošolci, dijaki in študenti višjih šol v vzhodni Sloveniji in ob meji s Hrvaško. Programska vodja projekta doc. dr. Romana Korez - Vide z Ekonomsko-poslovne fakultete poudarja, da je kakovostno izobraževanje in usposabljanje eden izmed pomembnih vzvodov uspešnega tekmovanja v globaliziranem svetovnem gospodarstvu. »Nujno je, da mladi poznajo programe EU, ki državljanom s študijem, usposabljanjem ali delom v tujini omogočajo osebni razvoj in izkoristek gospodarskega potenciala EU. Projekt je pomemben za poznavanje in vključevanje v programe EU za mlade, njihov cilj pa je izboljšati izobraževanje in zaposljivost mladih.«

Univerza v Mariboru EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Vsaka kariera potrebuje svHçD znanja. C

Svoje jeje zaupalo že çe večveĀkot kot 28.900 diplomantov, Svoje izobraževanje izobrDçevanjenam nam zaupalo 28.800 diplomantov, 1.570 terter 119 doktorjev znanosti. Pridružite se jim vi!še Vi! 1.520 magistrov magistrovininspecialistov specialistov 116 doktorjev znanosti. PridrXçite sešejim

M

Y

CM

t Sodobni v EU in ZDA akreditirani podiplomski programi.

MY

t Študij po meri s širokim naborom izbirnih vsebin.

CY

CMY

t Bogat nabor obštudijskih dejavnosti.

K

t Moderno študijsko in raziskovalno okolje, prepleteno s poslovno prakso. t V slovenskem in mednarodnem prostoru priznani predavatelji. t 0RçQRVWSULGRELWYHUD]OLĀQLKFHUWLILNDWRYQDSRGrRĀju IT in tujih jezikov. t 0RçQRst študija in opravljanja magistrske naloge v tujini. t VHĀ kot 50-letna tradiFija raziskovalnih inštitutov in tesnega sodelovanja z gospodarstvom.

ECBE

www.epf.uni-mb.si


32 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, <%W>, <%D>. <%%GM/M> <%Y>, št. <%iss>

[ INTERVJU] Monika Lapanja, direktorica CPOEF – Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete

Sodelovanje in integracija med izobraževanjem in poslovnim svetom  Pomembno je, da imajo podjetja dostop do kakovostnega znanja, ki je uporabno za reševanje njihovih poslovnih problemov in upošteva njihove dejanske potrebe.

Podjetja čedalje bolj iščejo posebna znanja, ki jim bodo lahko pomagala pri uresničitvi njihovih ciljev, nam je povedala Monika Lapanja, direktorica CPOEF – Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako na poti do takšnih znanj lahko pomagajo na CPOEF. Slovensko gospodarstvo se je znašlo v hudi krizi. Po kakšnih znanjih oziroma izobraževalnih programih v takšnih razmerah podjetja in poslovneži največ povprašujejo? Po specifičnih in v praksi takoj uporabnih znanjih. Podjetja se še vedno ukvarjajo z vprašanji strategij delovanja, doseganja konkurenčnosti na globalnem trgu, posledično pa iskanja znanja, ki jim bo pomagalo uresničiti zastavljene cilje. Tako kot je povečevanje učinkovitosti procesov pomembno za poslovanje podjetja, se to pričakuje tudi od izobraževalnih programov. Vsebine skoncentriramo v čim bolj intenzivno celoto, ki udeležencem posameznega programa ponudi aktualna, mednarodno primerljiva znanja, podprta z veščinami, ki jih lahko nemudoma aplicirajo v prakso. Časovno morajo biti programi čim krajši, ob tem da upoštevajo sorazmerno porabo službenega in prostega časa posameznika. Odgovor na to je model poslovne akademije, sestavljene iz več modulov, pri čemer vsak modul obravnava posamezno poslovno funkcijo (področje),

 Tako pravi Monika Lapanja, direktorica CPOEF – Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete.

skupaj pa oblikujejo zaključeno celoto. V jeziku poslovnega izobraževanja takemu modelu pravimo tudi mini MBA. Ali pri povpraševanju zaznavate nove težnje? Pomembno je, da imajo podjetja dostop do kakovostnega znanja, ki je uporabno za reševanje njihovih poslovnih težav in upošteva njihove dejanske potrebe. Prav zato se podjetja pogosto odločajo za tako imenovane in-company programe. Sestavimo jih ob tesnem sodelovanju z vodstvi podjetij, vsebine vključujejo obravnavo konkretnih primerov in problemov, njihovo reševanje pa običajno prinese dolgoročno uporabne

odgovore, kar je poleg pridobljenega znanja dodatna vrednost takega programa. Naši in-company programi so pomembno orodje pri strateškem prestrukturiranju podjetja, saj omogoča ne samo znanjsko, ampak tudi vedenjsko predrugačenje zaposlenih. S tem pomagamo podjetjem v procesu strateškega prestrukturiranja. Kako se temu prilagaja Ekonomska fakulteta v Ljubljani? Najprej z reorganizacijo, to je ustanovitvijo Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF), ki omogoča večjo odzivnost in fleksibilnost, kar se kaže v dodani

vrednosti za vse vključene strani: podjetje, fakulteto in udeleženca izobraževanja. Pri tem se Ekonomska fakulteta zgleduje po modelu London School of Economics, Copenhagen Business School in drugih. Potem pa tudi s popolno osvežitvijo programov poslovnega izobraževanja, še večjim poudarkom na konkurenčnosti znanja, ob vključevanju mednarodnih in domačih priznanih strokovnjakov ter uspešnih poslovnih primerov iz prakse. Na podlagi česa pripravljate nove izobraževalne produkte? V prvi vrsti na podlagi potreb poslovne javnosti, pa tudi

naše presoje, kaj je danes pomembno za ohranjanje in razvijanje mednarodne konkurenčnosti. Pri tem sledimo mednarodnim kriterijem kakovosti in trendom, ki omogočajo globalno konkurenčnost. Najpogostejša formula posameznega programa je priznan profesor iz tujine, priznan profesor z Ekonomske fakultete, ki pozna posebnosti okolja regije, in strokovnjak iz prakse, ki njuno vsebino podkrepi s konkretnim poslovnim primerom. Katere moderne metode izobraževanja uvajate v vaše izobraževalne programe in kakšen je njihov učinek? Zadnja inovacija je uporaba metode D School, ki primarno izvira s stanfordske univerze. Veliko se uporablja pri tako imenovanem »executive« izobraževanju za raven vrhnjega menedžmenta. Gre za ukvarjanje s sodobnimi poslovnimi izzivi, ki temelji na reševanju kompleksnih problemov z usmerjenostjo k stranki, izdelovanjem prototipov in interdisciplinarnim sodelovanjem, ob spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega načina razmišljanja. Vključujemo ga tako v akademije kot delavnice in dogodke pa tudi v program MBA. Poslovneže tudi z metodo refleksije soočamo z njimi samimi in lastnimi izkušnjami z namenom, da utrdijo svojo identiteto, spoznajo svoje globlje vrednote in potrebo po prispevanju k družbeni skupnosti. Uporabljamo pa tudi

druge bolj ustaljene izobraževalne metode, kot so simulacije, diskusije o poslovnih primerih, samoocenjevanje in igra vlog. Vaša posebnost je tudi, da izobraževanja nastajajo v poglobljenem sodelovanju s podjetji. Naj razložim na primeru Akademije Trajnostnega razvoja. Zasnova programa je nastajala ob tesnem sodelovanju podjetja BMW Group Slovenija. Ob snovanju modulov se je direktorica programa posvetovala z domačimi strokovnjaki iz poslovne prakse. Na otvoritvenem modulu smo predstavili primere dobrih praks, ob BMW-ju tudi pogled Siemensa, Petrola, Jelovice in podjetja Agropošta iz Hrvaške. Rdeča nit, ki povezuje šest modulov akademije, je poslovni projekt, pri katerem udeleženci delajo po skupinah. Ko se posamezni modul konča, morajo vsebine tistega dne uporabiti pri reševanju poslovnega problema v projektu. Vsako jutro, preden sploh začnemo z vsebinskim delom, se v sklopu kreativnega zajtrka s svojo strategijo, idejo trajnosti in svojimi izdelki predstavi podjetje, ki je drugačno in živi s trajnostnim razvojem. S tem na udeležence poleg vsega drugega prenašamo še duh podjetništva. In ne nazadnje, udeleženci, ki s svojim sodelovanjem, izmenjavo mnenj in izkušenj podjetij, iz katerih prihajajo, akademiji dodajo tisto zelo pomembno dodano vrednost.

MBA Master of Business Administration

Vodilna poslovna šola v regiji z dolgoletnimi izkušnjami. Uveljavljeni domači in tuji profesorji. Dobro poznavanje razmer v gospodarstvu. Visoka stopnja zaposljivosti in možnost kariernega razvoja. Široka mednarodna mreža in visok ugled v domačem in mednarodnem prostoru. Visoka prepletenost s poslovnim svetom na izobraževalnem in raziskovalnem področju. Fleksibilnost povezovanja s programi znotraj fakultete. Ustvarjanje poznanstev, poslovnih in osebnih priložnosti med študijskimi kolegi in profesorji.

MBA program Ekonomske fakultete. Vaša naložba v znanje. Prijava 2013/2014: www.ef.uni-lj.si/mba

Več informacij: Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Center poslovne odličnosti Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana +386 1 5892 495 WWW.EF.UNI-LJ.SI/MBA

Casnik Finance 201  

Cetrtek, 18. oktober 2012; nr.201

Casnik Finance 201  

Cetrtek, 18. oktober 2012; nr.201

Advertisement