__MAIN_TEXT__

Page 1

2021


Filoglasilo glasilo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Izdajatelji

Odgovorna urednica: Maša Jazbec Pomočnica urednice: Patricija Sedminek Lektorice: Nina Hajšek, Karin Jureš, Agnes Kojc in red. prof. dr. Michelle Gadpaille Oblikovanje: Maša Jazbec, Tadeja Melanšek in David Vozlič Naslovnica: Nina Ferlič, Tjaša Holer in Lucija Jurić Tisk: Evrografis d.o.o. Naklada: 150 ISSN 2738-5736 Letnik: 1 Številka: 1 Leto izida: 2021 Publikacija je brezplačna, glasilo izhaja dvakrat letno, enkrat na semester.

Glasilo je izšlo s podporo evropskega poslanca dr. Milana Zvera.

Maribor, januar 2021


UVODNE BESEDE

red. prof. dr. Darko Friš DEKAN FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU Drage bralke, dragi bralci, pred vami je prva številka novega študentskega časopisa – Filoglasila, ki so ga pripravili študentje vseh dvanajstih oddelkov naše Filozofske fakultete. Glasilo bo izhajalo dvakrat letno in je namenjeno obveščanju o mednarodnih in promocijskih aktivnostih naših študentov. Glede na to, da mednarodna in posledično promocijska dejavnost na Filozofski fakulteti predstavljata enega osrednjih strateških ciljev uspešnega razvoja, sem zelo vesel nastanka novega študentskega glasila. Dejstvo je, da so razmere, v katerih trenutno živimo in delamo, naporne na vseh ravneh življenja. Zato sem ponosen na naše študente, saj so v teh negotovih in težkih časih medsebojno sodelovanje, dobra organizacija, predanost delu in seveda tudi dobra volja še posebej pomembni. Prva številka Filoglasila vas prijazno vabi, da se pridružite našim študentom na mednarodnih izmenjavah in da delite njihove izkušnje študija v tujini, še posebej v okviru programov Ceepus in Erasmus+. Mednarodna mobilnost zmeraj poteka v obeh smereh, zato v prvi številki predstavljamo tudi izkušnje tujih študentov s študijem na naši fakulteti. Ob tem bi želel poudariti, da si Filozofska fakulteta ustvarja mednarodni ugled tudi z mobilnostjo študentov in profesorjev, ki nosijo naše dobro ime preko meja, kar je zapisano tudi v strategiji Univerze v Mariboru do leta 2030. Prepričan sem, da bo novo Filoglasilo pripomoglo k uspešni promociji naše fakultete in doseglo tudi nove generacije mladih, da se bodo pridružile naši družini "filoštudentov". Novemu glasilu in celotnemu uredniškemu odboru čestitam za pobudo ter uspešno opravljeno delo, novemu Filoglasilu pa želim dolgo in uspešno pot! Vsem nam pa želim, da bomo kmalu znova odprli vrata naše fakultete, se sproščeno družili ter s študijskimi izmenjavami in potovanji po svetu nabirali nova znanja in izkušnje.

Red. prof. dr. Darko Friš, dekan Filozofske fakultete UM

FILOGLASILO


UVODNE BESEDE

dr. Milan Zver POSLANEC EVROPSKEGA PARLAMENTA

Spoštovani študentje, cenjene študentke, iskreno vesel sem, da vas lahko nagovorim v tej posebni izdaji vašega glasila, kjer se je kar vseh 12 oddelkov odločilo, da bo s svojim prispevkom sodelovalo pri ustvarjanju vsebine. To kaže, kako zelo visoko na vaši fakulteti spoštujete vrednote povezovanja in sodelovanja in živite skladno z njimi. Povezovanje in sodelovanje pa sta tudi dve pomembni vrednoti, vtkani v delovanje programa Erasmus+, ki ga na vaši fakulteti prav tako dobro poznate, saj ste zelo aktivni na področju mednarodnih izmenjav, in to na vseh vaših oddelkih. Takšna priljubljenost programa Erasmus+ med vami najbrž niti ni nenavadna, saj gre za najbolj pozitivno ocenjen program in velik dosežek Evropske unije, ki, ne le, da spodbuja mobilnost mladih, nabiranje življenjskih izkušenj, pridobivanje novih poznanstev tako formalnih kot neformalnih, temveč tudi aktivno evropsko državljanstvo in participacijo mladih. Program Erasmus+ seveda tudi sam zelo dobro poznam, sicer ne kot aktivni udeleženec, temveč kot stalni poročevalec in pogajalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+. Izjemno ponosen sem, da smo konec leta 2020 po več kot letu dni zaključili izjemno težka in naporna pogajanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo o prihodnjem sedemletnem finančnem okviru za ta programu. V pogajanjih smo bili skupaj s pogajalsko ekipo zelo odločni in nismo popuščali pri pomembnih vprašanjih, saj smo želeli ta popularen evropski program narediti še boljši za vse. Program Erasmus+ je tako v prihodnjem sedemletnem obdobju težak več kot 26 milijard evrov, pri čemer smo v končnici pogajanj uspešno zagotovili dodatni 2,2 milijardi evrov. To povečanje nam je omogočilo, da smo v program dokončno vključili tudi tri velike nove pobude, ki so od leta 2018 tekle kot pilotni projekti: Evropske univerze, Centri poklicne odličnosti in pobudo DiscoverEU. Erasmus+ je eden redkih programov, ki bodo novo obdobje začeli z bistveno višjim proračunom, kot so ga imeli na voljo v zadnjih sedmih letih. Vendar pa je konec leta 2020 Erasmus+ zaznamovala tudi manj vesela novica. Združeno kraljestvo se je namreč po izstopu iz EU odločilo, da od januarja 2021 naprej ne bo več sodelovalo v omenjenem programu Erasmus+. Ta odločitev me žalosti iz več razlogov. Predvsem, ker se je vlada Združenega kraljestva sklicevala na pretirane stroške programa, pri čemer je presenetljivo predvsem to, da Združeno kraljestvo, ustanovna članica Erasmus programa, mobilnost, povezovanje, sodelovanje mladih vidi zgolj kot strošek. Združeno kraljestvo je bilo tudi priljubljena destinacija v programu Erasmus+, saj je z letnim sprejemom okoli 31.000 študentov zaostajalo le za Španijo in Nemčijo. Odhod Združenega kraljestva brez dvoma pomeni obojestransko izgubo. Nova shema mladim v Združenem kraljestvu gotovo ne bo mogla čez noč ponuditi takšnih možnosti in priložnosti, kot jih je nudil Erasmus+ po 30 letih skrbnega razvoja, mladim po Evropi pa odločitev Združenega kraljestva zapira vrata izjemno priljubljene destinacije z visokošolskimi ustanovami svetovne kakovosti ter bogato kulturno in politično zgodovino.

FILOGLASILO


UVODNE BESEDE

Žal se bo v prihodnosti čutil tudi širši vpliv na posameznike. Zaradi prenehanja programov izmenjave Erasmus+ za študente in projektov sodelovanja za ustanove v Združenem kraljestvu, se bodo neizogibno razrahljale vezi na področju izobraževanja. To je žal še toliko bolj verjetno glede na novi režim mobilnosti, ki je nadomestil prejšnji režim prostega gibanja. Od januarja 2021 študenti iz EU, ki želijo študirati na kateri od univerz v Združenem kraljestvu, potrebujejo vizum in obratno. Prav tako ni več vzajemnih dogovorov o šolninah in dostopu do posojil, kar pomeni, da se bodo študenti iz EU soočili z boleče visokimi stroški, če bodo želeli študirati v Združenem kraljestvu. Ta problematika bo očitna ovira tudi za študente iz Združenega kraljestva, ki se bodo želeli izobraževati v EU. A vendarle smo lahko optimistični. Erasmus+ bo imel v prihodnosti znatno okrepljen proračun in bo lahko zato ponudil še več priložnosti, ki lahko spremenijo življenje še več ljudem znotraj in zunaj Evropske unije. Tudi vsem vam na Filozofski fakulteti. Želel bi vas spodbuditi, da se čim bolj množično odločajte za sodelovanje v tem programu, ki vas bo resnično osebnostno izpopolnil in izbrusil v še bolj izjemne posameznike kot ste že sedaj. Srečno na vseh vaših študijskih poteh!

dr. Milan Zver

FILOGLASILO


UVODNE BESEDE

dr. Milan Zver MEMBER OF THE EUROPEAN PARLIAMENT

Dear students, I am very happy to be able to address you in this special issue of your newsletter to which all 12 departments decided to contribute. This shows how highly you respect the values of cooperation and collaboration at your faculty and also that you live according to these values. Networking and cooperation are also two important values of the Erasmus + program, which you know well at your faculty, as all your departments are very active in international exchanges. The extreme popularity of the Erasmus + program is actually not news for you, as it is the most positively evaluated program and a great achievement of the European Union, which encourages not only young people's mobility, gaining new life experience and acquaintances, both formal and informal, but also active European citizenship and participation of young people. Of course, I know the Erasmus + program very well, not as an active participant, but as the European Parliament's rapporteur and negotiator for the Erasmus + program. I am extremely proud that, at the end of 2020, after more than a year, we concluded extremely difficult and arduous negotiations between the European Parliament, the Council, and the European Commission, concerning the next seven-year financial framework for this program. Together with the negotiating team, we were very determined and did not compromise on important issues, as we wanted to make this popular European program even better for everybody. The Erasmus + program is thus now worth more than 26 billion euros over the next seven years, and we successfully secured an additional 2.2 billion euros in the final stage of the negotiations. This increase has allowed us to permanently include in the program three major new initiatives that had been running as pilot projects since 2018: European Universities, Centres of Professional Excellence and the DiscoverEU initiative. Erasmus + is one of only a few programs that will start the new period with a significantly higher budget than in the last 7 years. However, the end of 2020 was also marked by less happy news for Erasmus +. After leaving the EU, the United Kingdom decided not to participate in the Erasmus + program from January 2021 onwards. This decision saddens me for several reasons, above all, because the UK government has invoked the excessive costs of the program, and it is particularly surprising that the UK, a founding member of the Erasmus program, sees mobility, networking and participation of young people in the program only as a cost. The United Kingdom was also a popular destination in the Erasmus + program, accepting 31,000 students annually, with only Spain and Germany accepting more. The fact that the United Kingdom decided to leave is undoubtedly a mutual loss. The new scheme will certainly not be able to offer young people in the UK the same opportunities as Erasmus + after 30 years of diligent development. The UK's decision also closed the door to a highly popular destination with world-class higher education, rich cultural heritage and political history.

FILOGLASILO


UVODNE BESEDE

Unfortunately, there will be a wider impact in the future. The termination of Erasmus + student exchange programs and cooperation projects for universities in the United Kingdom will inevitably mean loosening ties in the field of education, given the new mobility regime, which has replaced the previous regime of free movement. From January 2021, EU students who want to study at one of the universities in the UK need a visa, and vice versa. There is also no more reciprocal agreement on tuition fees and access to credit, which means that EU students will face painfully high costs if they want to study in the UK. This issue will also be an obstacle for students from the United Kingdom who want to study in the EU.

Yet, we can be optimistic. Erasmus + will have a significantly strengthened budget in the future and will be able to offer opportunities that can change the lives of many people inside and outside the European Union, including all of you at the Faculty of Arts. I would like to strongly encourage you to participate in this program, which will have a great positive impact on your education and help you to become even more exceptional individuals than you already are. Good luck on all your study paths!

Dr. Milan Zver (translated by Natalia Kaloh Vid)

FILOGLASILO


UVODNE BESEDE

Maša Jazbec, urednica Filoglasila PRODEKANICA ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE

Bila je sončna novembrska nedelja, ko se nam je porodila ideja o izdaji glasila Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Še isti dan sem sklicala sestanek in dve uri pogovora, razprav ter izmenjavanja idej sta minili, kot bi mignil. Odločitev je padla. Izdajali bomo glasilo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ob tem me je doletela še ta čast, da sem poleg funkcije prodekanice za študentska vprašanja, ki jo opravljam že skoraj dve leti, prevzela še funkcijo urednice bodočega glasila. Seveda sem vedela, da naloga ne bo mačji kašelj, a sem se še isti dan po sestanku lotila dela.

V enem tednu sem zbrala celotno ekipo uredniškega odbora. Sklicala sem prvi sestanek, predstavila idejo in se s člani dogovorila o nalogah, ki so morale biti opravljene do naslednjega tedna. A da ne boste mislili, da sem tista "stroga in resna" urednica; daleč od tega. Brez prijatelja rokovnika in koledarja na telefonu bi vse to mnogo težje izpeljala.

Do novega leta smo tako zbrali že več kot dvajset člankov iz vseh oddelkov, izdelali naslovnico in se dogovorili za ime glasila. Ideje smo nekaj časa zbirali na našem elektronskem naslovu. Želeli smo namreč, da ime glasila sestoji tudi iz imena naše fakultete. In uspelo nam je. Začelo je nastajati Filoglasilo. Izdelali smo tudi naslovnico, ki je glasilu vdihnila vizualno podobo in dušo. Prav zato smo se odločili, da bodo tako ilustracije kot tudi ime glasila ročno oblikovani. Ime glasila je za nas s kaligrafsko tehniko ustvarila magistrantka Pedagoške fakultete Tjaša Holer. Po končanem zbiranju člankov so naše lektorice vsakega izmed njih tudi skrbno lektorirale. Sledila je tehnična obdelava člankov in oblikovanje glasila, kjer sem tudi sama sodelovala. Cilj Filoglasila je bil povezati vseh dvanajst oddelkov fakultete in študentom približati mednarodno dejavnost, ki je pri nas nedvomno zelo aktivna.

Dragi dralci, želim vam prijetno branje in raziskovanje delčkov sveta, ki jih doslej morda še niste poznali.

FILOGLASILO


UVODNE BESEDE

izr. prof. ddr. Natalia Kaloh Vid PRODEKANICA ZA MEDNARODNO DEJAVNOST IN PROMOCIJO Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Z velikim veseljem vam predstavljamo premierno številko študentskega glasila z imenom Filoglasilo, ki je nastalo kot rezultat odličnega sodelovanja študentov vseh naših oddelkov. V Filoglasilu vas čakajo njihove neprecenljive, duhovite in iskrive izkušnje z mednarodnih izmenjav, predvsem izmenjav v okviru programov mobilnosti Ceepus in Erasmus+. Podajte se na pot skupaj z našimi študenti in odkrijte zanimiv ter poučen svet izmenjav, ki študentom ponuja številne možnosti, da nadgradijo svoje obstoječe znanje na tujih študijskih ustanovah, izboljšajo svoje jezikovne spretnosti, spoznajo akademsko okolje v tujini, navežejo nove stike in se navsezadnje ob vseh študijskih dejavnostih tudi zabavajo. V glasilu boste našli veliko slikovnega gradiva, ki vam bo zagotovo še dodatno popestrilo bralno izkušnjo. V prvo številko Filoglasila smo vključili tudi izkušnje tujih študentov, saj se je v študijskem letu 2019/2020 na Filozofski fakulteti v okviru mednarodnih programov mobilnosti izobraževalo 71 tujih študentov, na izmenjave pa se je odpravilo 32 naših študentov. Zaradi vsem dobro znanih razlogov so bile te številke v preteklem študijskem letu nižje kot običajno, vendar verjamemo in upamo, da se bomo lahko kmalu ponovno podali v svet. Mednarodne izmenjave v okviru programov mobilnosti so enkratna priložnost za študente, da stopijo iz znanih domačih študijskih okvirov in dobro ime naše fakultete širijo tudi v tujini. Za fakulteto

so

tovrstne

izmenjave

izjemnega

pomena,

saj

omogočajo

večjo

vpetost

v

mednarodno okolje, pripomorejo k internacionalizaciji in krepijo mednarodni ugled. Našim študentom želim veliko mednarodnih izkušenj v prihodnjih letih, vam, cenjene bralke in cenjeni bralci, pa veliko užitka ob branju našega novega Filoglasila!

Izr. prof. ddr. Natalia Kaloh Vid, prodekanica za mednarodno dejavnost in promocijo Filozofske fakultete

FILOGLASILO


Obilo uĹžitkov ob branju! VaĹĄa ekipa Filoglasila


KAZALO

vsebine 1

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

3

Oddelek za filozofijo

5

Oddelek za geografijo

9

Oddelek za germanistiko

15

Oddelek za madžarski jezik in književnost

17

Oddelek za pedagogiko

23

Oddelek za prevodoslovje

29

Oddelek za psihologijo

35

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

41

Oddelek za sociologijo

45

Oddelek za umetnostno zgodovino

47

Oddelek za zgodovino

51

Slovenija v očeh tujih študentov


ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO

Vulkanski Tenerife

"»CITA PREVIA« JE FRAZA, KI JE GLOBOKO ZAZNAMOVALA PRVE TRI MESECE MOJE IZMENJAVE." MANJA KOMAR

Pred odhodom na izmenjavo Erasmus sem imela precej zasidrane ideje o študiju v tujini. Zdaj se mi moja naivnost in gotovost o prihodnosti zdita precej absurdni, če ne kar komični. Septembra 2019 sem se namreč odpravila na pot, ki se je odvijala in končala na najbolj nepredvidljiv možen način. Zaradi študijskih smeri angleščine in sociologije so bile možnosti za primerno fakulteto dokaj omejene, a ne nemogoče. Ker nisem ljubiteljica nizkih temperatur, je bil ob izbiri fakultete pomemben dejavnik nekoliko milejša zima. Tako sem pristala na zimzeleni opciji španskega otoka Tenerife. Z obljubo večne pomladi sem se z vsemi pričakovanji in blago obliko anksioznosti, ki pride z vsakim korakom v neznano, podala na še poslednje leto dodiplomskega študija.

FILOGLASILO

1


ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO Ne bom lagala, celoten proces prijave in

Pa vendar lahko z gotovostjo povem, da je čas, ki

koordiniranja

z

sem ga preživela kot Erasmus študentka na otoku,

gostujočo univerzo je zahteval znatno

najbolj poseben. To študijsko leto sem spoznala in

stopnjo

in

živela z drugimi študenti iz Španije, Nemčije, Italije,

predvsem obljube sami sebi, da se kljub

Velike Britanije, Irske, Indije in Francije. Med nami

komplikacijam, ki jim ni in ni bilo konca,

so se razvila prijateljstva, ki jih razumejo le ljudje, ki

ne bom predala. »Cita previa« je fraza, ki

so na neki točki svojega življenja bili Erasmus

je globoko zaznamovala prve tri mesece

študentje – takšna, ki ostanejo kljub razdaljam

moje izmenjave.

cvetoča. Od vsakega, ki mi je na Tenerifu prekrižal

ter

komuniciranja

potrpežljivosti,

poguma

pot, sem se naučila toliko kot na samem študiju na Univerzi La Laguna.

zahod i n č n o s p e l e r P

Bistven nauk moje izkušnje pa je, da lepota življenja leži ravno v njegovi nepredvidljivosti in negotovosti.

FILOGLASILO

Zadnji so nčni žark i

2


ODDELEK ZA FILOZOFIJO

»Um abatando, se faz favor«

"TUDI NJIHOVA FAKULTETA IMA SVOJ »PIANO«, PRIJETNO MENZO S TERASO V POLKLETI, KI STREŽE ODLIČNO KAVO ZA PIČLIH 50 CENTOV." NIKO ŠETAR

Septembra 2017 sem po osemurni zamudi portugalskega nacionalnega prevoznika TAP Portugal (Kje je Ryanair, ko ga rabiš?) pristal na letališču Portela v Lizboni. Kaj hitro sem ulovil nočni Uber in se odpravil proti svoji nastanitvi v okrožju Rato, kjer me je po nekaj minutah čakanja sprejela sostanovalka z Danske. Naslednji dan je minil v spoznavanju ostalih petih cimrov, ki so me proti večeru povabili na prvo privatno Erasmus zabavo k nekomu, ki »ima praktično celo vilo«. Tako se je študijska izmenjava pričela bolj »študentsko kot študijsko«.

FILOGLASILO

3


ODDELEK ZA FILOZOFIJO

No, študij je napočil nekaj dni kasneje z organizacijo Dneva dobrodošlice za tuje študente. Fakulteta se je nahajala na začetku orjaške avenije, ki jo obkrožajo akultete in študentski domovi. Tam ima celo postaja podzemne železnice ime: Cidade Universitária (Univerzitetno mesto), značilne portugalske ploščice pa so popisane s citati znanih portugalskih in svetovnih avtorjev. Na manjše razočaranje sem ugotovil, da sem pri večini predavanj v družbi Italijanov in Francozov z manj kot zavidljivim znanjem angleščine, a sem hitro našel rešitev v družbi Avstrijca, Angleža in nekaj lokalnih študentov. Presenetljivo je bila težavnost predavanj na popolnoma enakem nivoju kot pri nas, razlikoval se je le pristop. Predmet Politična filozofija se je tako na Univerzi v Lizboni osredotočal na federalizem s poudarkom na politično filozofijo ZDA in EU, predmet Moderna filozofija pa je v celoti preskočil nekatere znane avtorje, kot sta Descartes in Hume, zelo podrobno pa obravnaval Utopijo Thomasa Moora. Kot pri nas, je tudi urnik fakultete v Lizboni zaznamovan z mnogimi »luknjami«. K sreči pa to ni edina podobnost – tudi njihova fakulteta ima svoj »Piano«, prijetno menzo s teraso v polkleti, ki streže odlično kavo za pičlih 50 centov. Eno izmed pridobljenih znanj, ki ga tri leta kasneje najbolj cenim, je znanje portugalščine. Tečaj je ponujala kar fakulteta, k pridobitvi znanj izven obsega tečaja pa me je spodbujala (če ne že kar silila) družba lokalnih študentov iz fakultete, vključno s prej omenjenim Avstrijcem, ki je v domačem Salzburgu študiral portugalščino in jo govoril popolnoma tekoče. Po predavanjih se je večina tujih študentov zgrnila na tako imenovani Erasmus Corner v stari mestni četrti Bairro Alto, ki je prepredena z bari, restavracijami in nočnimi klubi, nabito polna pa je ne glede na letni čas, vreme ali dan v tednu. Resnično raziskovanje Portugalske se je zame začelo šele decembra, ko so me začeli obiskovati prijatelji in družina. Tako sem se po skoraj treh mesecih v Lizboni končno odpravil do Belemskega stolpa, v znamenito srednjeveško vas Sintra in na Cabo da Roca – najbolj zahodno točko kontinentalne Evrope. Za obisk preostanka države je poskrbelo dejstvo, da sem imel pred zadnjim izpitom tri tedne časa, kar je bilo več kot dovolj za potovanje v Porto, Coimbro, Evoro in Algarve – v slednjem je bilo konec januarja že prijetnih 22 stopinj Celzija, kar je že primerna temperatura za kopanje v Atlantskem oceanu.

Domov sem se vrnil s precej težkim srcem in težko zasvojenostjo s pastéis de nata (kolački z jajčno kremo in cimetom) ter bacalhau com natas (gratinirana trska s krompirjem, sirom in smetano), ki si ju iz čiste nostalgije kdaj pa kdaj doma pripravim še danes.

"Eno izmed pridobljenih znanj, ki ga tri leta kasneje najbolj cenim, je znanje portugalščine."

i n o b z i L o p e j n a Potep THE CLIPPERS

4


ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

»Lisboa espera por ti« (Lizbona te pričakuje)

"DOLGO SEM RAZMIŠLJAL, O ČEM PISATI, PA NE ZATO, KER NE BI IMEL O ČEM. PRAV NASPROTNO; ČLANEK JE PREKRATEK, DA BI LAHKO V NJEM IZPOSTAVIL VSE, KAR SEM DOŽIVEL IN NASPLOH VSE, KAR TI ERASMUS DA." VITO LAVRENČIČ

Dolgo sem razmišljal, o čem pisati, pa ne zato, ker ne bi imel o čem – prav nasprotno, članek je prekratek, da bi lahko v njem izpostavil vse, kar sem doživel in nasploh vse, kar ti Erasmus da. Vem, da se to marsikomu sliši kot kliše. Pravzaprav tako govorijo vsi, ki so se udeležili teh izmenjav ... Zakaj bi jim torej verjeli? Šalo na stran ... Priznati moram, da sem bil pred tem tudi sam dvomljivec. Z mojo vezavo (Slovenski jezik in književnost/Geografija) še bolj pa z mojo nesamozavestjo pri uporabi angleščine nisem nikdar niti pomislil, da bi odšel v tujino za toliko časa, kaj šele, da bi tam študiral. Pa vendar se včasih v življenju zgodi nekaj, kar te potisne iz cone udobja in naenkrat se znajdeš na poti k najbolj nori izkušnji v svojem življenju. Odločil sem se za Lizbono – slučajno zato, ker leži v eni od nas najbolj oddaljenih evropskih držav, pa tudi zato, ker imam raje toplejše kraje.

FILOGLASILO

5


ODDELEK ZA GEOGRAFIJO Svojo pot sem zapečatil s februarsko prijavo na Universidade de Lisboa. Takrat je šlo zares. Izbral sem predvsem predmete s področja geografije, saj je bilo več možnosti, presenetljivo pa sem na tamkajšnjem Lektoratu za slovenski jezik (v Lizboni, ja!) našel tudi nekaj na področju slovenščine. Naj povem, da sem šele naknadno izvedel, da bodo vsa predavanja v portugalščini. Še pred meseci bi se zaradi tega povsem prestrašil, morda izmenjavo celo odpovedal, a tokrat sem bil prepričan, da mi bo uspelo. Z lizbonskimi profesorji smo se dogovorili, da bodo izpiti v angleščini, kar je bilo veliko olajšanje, le predavanjem je bilo nekoliko težje slediti. A če te snov zanima, tudi to ni ovira (konec koncev lahko izpite pišeš tudi boljše kot domačini, preverjeno!). V Lizbono sem prišel že v drugi polovici avgusta, predavanja so se začela sredi septembra, kar je pomenilo, da sem imel ogromno prostega časa za spoznavanje živahnega mesta. Nekaj znancev je bilo povsem slučajno ravno v tem času v Lizboni, nekaj tudi teh, ki so izmenjavo tukaj že končali. Kljub temu da sem se odločil na izmenjavo oditi sam, je bila njihova pomoč pri spoznavanju drugih študentov v prvem tednu neprecenljiva. Tam, sredi Bairra Alta, sem se odločil, da se namesto na fado (na priljubljeno glasbo, ki jo izvajajo v majhnih barih) odpravim na pivo s tujimi študenti, ki sem jih spoznal. Najboljša odločitev v mojem življenju – spoznal sem svoja nova najboljša prijatelja in »sotrpina« na izmenjavi, Nizozemko in Madžara, ki sicer živi na Danskem. Skupaj smo preživeli pravzaprav vsak dan, še danes pa smo v stiku – prav noro, ko tako pomisliš. Vsekakor pa nista bila edina; v tako kratkem času še nikoli nisem spoznal toliko ljudi. Nova poznanstva so brez dvoma največje darilo, ki mi ga je dala izmenjava (seveda ob okrepljenem znanju angleščine ter nekaj frazah portugalščine). Prijateljske vezi smo ob številnih zabavnih, včasih tudi malce zamegljenih večerih in nočeh krepili tudi z udeležbami na številnih izletih po vsej Portugalski. Med drugim smo odkrivali lepote najzahodnejše točke kontinentalne Evrope, Cabo da Roca, se čudili skrivnostni Sintri, odkrili meni osebno najlepšo plažo, kar sem jih videl, Praia da Ursa, se sprehajali po neskončno dolgih obalnih predelih Costa da Caparica ... Tudi za daljša potovanja se je našel čas, recimo za čudovite Algarve, zelene Azore in celo za Afriko, natančneje Maroko. Vse to ostane. Spomini, slike, videi, poznanstva, prijateljstva, samozavest. Če bi že prej vedel, kar vem sedaj, bi odšel že pred leti, vsekakor pa je bolje pozno kot nikoli. Pol leta Erasmusa mi je dalo več kot vsa ostala leta šolanja skupaj.

Res je, kar pravijo: »Erasmus is not one year in your life. It's your life in one year.« Izkoristi ga!

Plaža (Praia da Ursa) na najzahodnejši točki kontinentalne Evrope

FILOGLASILO

6


ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

Geografi kot turistični vodiči

"ŠTUDIJ GEOGRAFIJE NAM OMOGOČA MARSIKATERO ZANIMIVO IN PRISTNO IZKUŠNJO, SAJ VSEKAKOR SPODBUJA IZOBRAŽEVANJE TUDI IZVEN PREDAVALNIC." NINA MARGUČ

FILOGLASILO

7


ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

Študij geografije nam omogoča marsikatero zanimivo in pristno izkušnjo, saj vsekakor spodbuja izobraževanje tudi izven predavalnic. V času dodiplomskega študija smo se večkrat podali po terenih, kjer smo si ogledovali naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti pokrajin ter raziskovali tisoč in eno zanimivost tako Slovenije kot tujih držav. Tako smo se v letu 2018 podali na dvodnevno ekskurzijo na Madžarsko, kjer smo si ogledovali mesta, znamenite muzeje ter poskušali njihovo tradicionalno hrano, hkrati pa smo se ob večerih imeli možnost družiti s kolegi in profesorji. Glavnina ekskurzije je bila namenjena spoznavanju in raziskovanju mesta Pecs. Najprej smo si ogledali tovarno in muzej porcelana v Pecsu, zatem smo se odpravili v arheološki muzej, prav tako pa smo imeli priložnost videti obrambni stolp ter eno največjih katedral v Evropi. Zvečer smo se odpravili do mesta Kecskemét, kjer smo se okrepčali z njihovo tradicionalno večerjo, doživeli nočni ogled mesta ter tam prenočili. Naslednji dan smo se odpeljali do Blatnega jezera ter s to postojanko zaključili sproščujoč, a hkrati zelo poučen izlet. Preden smo se odpravili na pot, smo pripravili tako imenovani vodnik po Madžarski ter se tako imeli priložnost preleviti v profesorje in turistične vodiče. Teoretično znanje geografije smo tako uspešno prenašali v prakso. Ravno zaradi tako razgibanega študija, kot ga omogoča geografija, smo lahko znanja interdisciplinarno povezovali ter si tako nabirali izkušnje, ki jih drugje ne bi mogli.

FILOGLASILO

8


ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Germanisti »on tour«

"GOTOVO VAS ZANIMA, KAKŠNE SO NAŠE EKSKURZIJE. SO POUČNE IN POLNE ZABAVE." LEA VUČKO

FILOGLASILO

9


ODDELEK ZA GERMANISTIKO Študentke in študentje Oddelka za germanistiko se lahko »štejemo« za srečneže, saj se v sklopu našega študija odpravljamo na razne ekskurzije. Tako smo imeli priložnost raziskati Dunaj in München, Salzburg pa mora počakati zaradi izrednih razmer. Gotovo vas zanima, kakšne so naše ekskurzije. So poučne in polne zabave. Na ekskurzijah raziskujemo mesta, ki jih spoznavamo s pomočjo dodeljenih nalog, izkusimo pa tudi njihovo kulturno plat. Naj vas kar pomirim, da na naših ekskurzijah ni veliko dela, imamo tudi ogromno prostega časa, da sami raziščemo to, kar nas zanima. Na ekskurzijah, ki trajajo tri dni, se študentje vseh letnikov germanistike družimo s profesorji, zato je to odlična priložnost, da se še bolje spoznamo in povežemo. V mestih obiščemo razne kotičke. Tako smo si na Dunaju ogledali nekdanjo cesarsko palačo Hofburg, univerzo, Schönbrunn in ostale zanimivosti. Ekskurzija v München je bila še posebej kulinarično obarvana, saj smo se večkrat ustavili v t. i. Biergartenu in si privoščili bavarske specialitete. Med drugim smo si ogledali tudi Deutsches Museum ter se sprehodili po starem mestnem jedru.

Tradicio nalna b kulinari avarska ka

erza v i n U a k s j a n u D

Naj vas kar pomirim, da na naših ekskurzijah ni veliko dela. Imamo tudi ogromno prostega časa, da sami raziščemo to, kar nas zanima.

FILOGLASILO

10


ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Dunajska praksa

"PRAKSA PRI VELEPOSLANIÅ TVU REPUBLIKE SLOVENIJE NA DUNAJU JE BILA ZADETEK V POLNO. IMEL SEM VELIKO ZAPOSLITEV, VENDAR SO MI VSI PRIJAZNO POMAGALI." JURIJ SCHILT

FILOGLASILO

11


ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Praksa na Veleposlaništvu Republike Slovenije na Dunaju je bila zadetek v polno. Imel sem veliko zaposlitev, vendar so mi vsi prijazno pomagali. Tovrstna praksa, zlasti na Dunaju in v poletnem času, je enkratno doživetje. Nisem samo delal, temveč sem spoznaval tudi kulturni čar Dunaja. Obiskal sem gledališče (Burgtheater), muzeje (Kunsthistorisches Museum, Sigmund Freud Museum, Jüdisches Museum), čudovite parke, bil sem tudi na koncertih v organizaciji Veleposlaništva, dan pa sem si popestril tudi s kavico v tipičnih dunajskih kavarnah. Če si želiš živeti v tujem mestu in biti neodvisen ne le pri delu, temveč tudi v prostem času, ti toplo priporočam izbiro večjega tujega mesta. Najbolje Dunaja!

Landtmanntorte. Zelo priporočam!

krožju o v e h c r i k v Voti ergrund Als

FILOGLASILO

12


ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Kocka je padla, gremo na izmenjavo!

"ŠTUDIJ V TUJINI JE NEKAJ, KAR SEM SI VEDNO ŽELELA PREISKUSITI." NASTJA KARLOVČEC

Študij v tujini je nekaj, kar sem si vedno želela preizkusiti in ker se mi je ponudila priložnost, sem jo seveda morala izkoristiti. Vedno sem bila navdušena nad pridobivanjem novih znanj in izkušenj, zato sem vedela, da je to priložnost, ki je ne smem izpustiti. Že od malega sem se navduševala nad nemškim jezikom in vedno me je zanimalo, kako poteka življenje v Nemčiji. Ravno zaradi tega sem se odločila za študij germanistike. Na začetku drugega letnika sem se odločila, da bom izkoristila priložnost, ki nam je bila predstavljena skozi Erasmus+ program in odšla na izmenjavo v tujino. Odločila sem se, da bom semester preživela v Nemčiji na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu s ciljem izboljšanja komunikacijskih spretnosti.

FILOGLASILO

13


ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Moj študij v Nemčiji se je začel marca 2018. Prvi dan so nam na univerzi predstavili sam potek študija in razne študentske aktivnosti. V naslednjih dneh smo si individualno izbirali predmete in prejeli urnik. Izbrala sem predmete, ki so po mojem mnenju najbolj ustrezali študijskemu programu tistega semestra na domači univerzi. Za Erasmus+ študente je bil na začetku semestra prirejen tudi spoznavni piknik, namenjen ustvarjanju novih poznanstev. V sklopu tega piknika sem spoznala veliko tujih študentov, s katerimi še vedno ohranjam stike.

Predavanja in zaključni izpiti so potekali v enakem ritmu kot sicer in niso bili posebej prilagojeni tujim študentom. Vsa predavanja so bila zanimiva, zato sem jih z veseljem obiskovala. Vsi predavatelji so bili zelo prijazni in prilagodljivi, prav tako so nam pomagali pri možnih zapletih.

Ob študiju je bilo tudi veliko priložnosti za raziskovanje mesta in znamenitosti. Velika prednost je, da imajo na Univerzi Ludwiga Maximilliana svojo študentsko organizacijo, ki je prirejala izlete in druženja za tuje in domače študente, teh pa sem se tudi sama večkrat udeležila.

Izmenjava mi je prinesla veliko znanja, izkušenj ter ogromno novih prijateljev. Če bi znova imela to možnost, bi se z veseljem spet odločila za izmenjavo in ravno tako bi jo toplo priporočala vsem. Ne bo vam žal!

Prijatelj i iz cel e Evrope FILOGLASILO

14


ODDELEK ZA MADŽARSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

»Jó napot.« Ker sem se vedno želela učiti nekaj zanimivega, sem si izbrala študij madžarskega jezika. Da bi izboljšala svoje znanje madžarščine, sem se dvakrat udeležila poletne šole na Madžarskem, enkrat v Budimpešti, enkrat pa v Szegedu (čeprav smo se zaradi epidemije koronavirusa srečevali prek Zooma). Prav tako sem se udeležila enotedenskega srečanja v Kaposváru, kjer sem

spoznala

madžarski

jezik,

različne in

kulture,

sicer

ki

jih

povezuje

transilvansko-madžarsko

kulturo in madžarske zamejce iz Slovaške.

NINA AMBROŽIČ

Sodeloval taboru,

sem

kjer

na

smo

enotedenskem se

učili

tehnik

prevajalskem prevajanja

iz

slovenščine v madžarščino. Prevajali smo različna besedila, od Ustave Republike Slovenije do oglasov različnih trgovin. Ukvarjali smo se tudi s prevajanjem literature in nekaj naših prevodov bodo natisnili na Madžarskem. Tam ne poznajo prav dobro slovenske literature in upam, da lahko tako pomagam razširiti slovensko kulturo v sosednjo državo.

MARTIN MLINARIČ

FILOGLASILO

15


Slovarček– SZÓTÁRACSKA (sotaračka) Dober dan. – Jó napot. (Jo napot.) Na svidenje. – Viszontlátásra. (Visontlatašra.) Živijo./Adijo. – Szia. (Sija.) Hvala. – Köszönöm. (Kösönöm.) Prosim. – Szívesen. (Sivešen.) Ime mi je … – Én vagyok … (En vadžok …) Sem študent/študentka. – Hallgató vagyok. (Halgato vadžok.) Študiram v Mariboru. – Mariborban tanulok. (Mariborban tanulok.) Kako si? – Hogy vagy? (Hodž vadž?) Dobro, hvala. – Jól, köszönöm. (Jol, kösönöm.) In ti? – És te? (Eš te?) Tudi dobro. – Én is. (En iš.) Oprosti./Oprostite. – Elnézést. (Elnezešt.) FILOGLASILO

16


ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

Avantura po črnogorsko

"IN TAKO SVA ŠLI … NOVI DOGODIVŠČINI NAPROTI." PATRICIJA SEDMINEK

FILOGLASILO

17


ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

Predstavitev profesorja dr. Zorića Vučine na naši fakulteti me je tako zelo pritegnila, da sem se odločila obiskati fakulteto, na kateri profesor poučuje. Ker pravijo, da je v dvoje lepše, sem prepričala še prijateljico Kajo, da se mi pridruži. In tako sva šli … novi dogodivščini naproti. Odpravili sva se na Filozofsko fakulteto Univerze Črne Gore. Pot je minila hitro in topel sprejem naših gostiteljev je napovedal, da se bova tam imeli zelo lepo. In tako je tudi bilo. Čeprav sva najino enomesečno izmenjavo začeli v času njihovega izpitnega obdobja, so nama študijski proces skušali prikazati tako, da sva se udeležili predavanj pri različnih letnikih. Omogočili so nama tudi obisk ene izmed osnovnih šol in vrtca. Seznanili so naju tudi z delom pedagoginje na osnovni šoli. Spoznali sva, da se njihov pedagoški proces precej razlikuje od našega. Pogovorno črnogorsko ležernost in lagodnost sva spoznali tudi izven fakultete. Odpravili sva se na številne izlete, obiskali številne znamenitosti in marsikaj bi si še želeli pogledati. Spletli sva tudi nove prijateljske vezi. S tamkajšnjo asistentko mag. Jeleno Ivanović sva navezali dobre, še danes trajajoče prijateljske stike. Spoznali sva njihovo kulturno udejstvovanje, saj sva se udeležili koncerta v njihovem gledališču. Večkrat sva obiskali njihov bližnji hrib, ki bi ga lahko primerjali z mariborsko Piramido ter se naužili tudi njihove kulinarike. Čeprav se zdi, da je enomesečno obdobje kratko, ga je zelo težko opisati v strnjeni obliki. Ostali bodo spomini, nova znanja, predvsem pa spoznanja o sebi. Spomini in fotografije so ujeli najino avanturo v večnost, najinemu prijateljstvu pa dodali še globlji pomen.

FILOGLASILO

18


ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

Nepozaben mesec z nepozabnimi ljudmi

"NA MOJEM BUCKETLISTU JE BILO VEDNO NAPISANO ITI NA IZMENJAVO." GAJA POLAK

To je bila moja velika želja, a nikoli nisem našla časa, da bi se dejansko odpravila (velik izgovor). Ko sem prišla v Maribor, sem se s sošolko Mašo še posebej zbližala, saj naju je povezovala želja o študiju v tujini. In tako nama je končno uspelo.

FILOGLASILO

19


ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

Marca 2019 sva se odločili, da se spustiva v novo dogodivščino. Spakirali sva stvari in se preko izmenjave Ceepus za mesec dni odpravile v Poznanj, eno najstarejših in največjih poljskih mest. Iskreno nisva vedeli veliko o mestu in Poljski nasploh. Prepričala naju je namreč profesorica, ki nama je rekla, da bo to zagotovo ena najboljših izkušenj. Ob prihodu sva bili seznanjeni z realnostjo, da Poljaki ne govorijo angleško! Nekako sva se uspeli sporazumeti z gospo na recepciji z najino mešanico slovenščine in angleščine ter se namestili v najino skromno, a udobno sobo. Takoj sva začeli z raziskovanjem lepot mesta in se že naslednji dan zbližali z Marijo in Mileno iz Makedonije, s katerima sva večino časa tudi preživeli. Skupaj smo raziskovale, hodile »žurat«, okušale slastno poljsko hrano in se enostavno zabavale. V tem mescu sva doživeli ogromno, sicer ne ravno veliko študijskega dela, saj je bilo pravzaprav prostovoljno. Pohvaliti moram učitelje na poljski univerzi, saj sva bili deležni veliko pomoči že ob prihodu. Poleg Poznanja sva raziskali tudi Varšavo in se odpravili v Berlin, ki je v bistvu zelo blizu. Najino potovanje naju ni stalo veliko denarja, čeprav sva ga nekaj namenili tudi nakupovanju. Še vedno ohranjava stike z vsemi, ki sva jih spoznali v študentskem domu. Eden izmed njih je obisk vrnil ter si ob tem ogledal tudi lepote naše dežele. Če razmišljaš o izmenjavi … Pojdi! Zagotovo ti ne bo žal, saj boš spoznal neverjetne ljudi, postal boš odločnejši, samozavestnejši ter odprt za morebitne nove možnosti. Kakorkoli … enomesečni oddih z zagotovljeno žepnino še nikoli ni bil slab.

FILOGLASILO

20


ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

Izkušnja v Gentu

"V MESTO SEM SE ZALJUBIL ŽE NA PRVI POGLED." MITJA GROS

Želja po izmenjavi se je pojavila že v prvem letniku študija, ki me je pripeljala do univerzitetnega mesta Gent v Belgiji. Univerza v Gentu je leta 2017 praznovala 200 let in se uvršča med 100 najboljših univerz na svetu. Moja izkušnja se je začela na Dunaju, od koder sem letel do Bruslja, od tam pa sem se z vlakom odpravil do Genta. Belgija ima odlično organiziran železniški prevoz, tako da mobilnost ni težava. V mesto sem se zaljubil že na prvi pogled, saj je znano predvsem po ogromnem številu študentov, pivu in arhitekturi.

FILOGLASILO

21


ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

Največja razlika med študijem doma in v Belgiji se opazi v mentaliteti študentov, učiteljev in družbenem življenju. Pri predmetu Kultura mesta Gent smo se organizirali v manjše skupine in pod vodstvom mentorja raziskovali praktičen problem v mestu, saj se zavedajo, da praktično znanje lažje pridobimo s terenskim delom. Na žalost se je Erasmus izkušnja zaradi koronavirusa zaključila v 40. dneh, vendar sem v tem času spoznal ogromno novih ljudi, s katerimi smo spletli posebne vezi. V tem času sem imel možnost obiskati tudi mesto Brugge, največje mesto v regiji Flandrija, ki ga imenujejo tudi severne Benetke zaradi znamenitih kanalov in pomembnega pristanišča.

Erasmus izkušnjo zagotovo pomniš mnoga leta, saj me je naučila samostojnosti, kulturnega relativizma in tujega jezika. Če se odločiš za Gent, te čakajo nepozabne in čudovite izkušnje: znanje, zabava, kultura in predvsem ogromno čudovitih novih poznanstev … vse na kupu! V tem času sem pridobil veliko znanja in hkrati preživel najbolj zabaven, sproščen in zanimiv mesec. Vrnil sem se samostojnejši, samozavestnejši in »večji«. Prebivalci Genta radi rečejo, da v Gentu jočeš dvakrat: prvič, ko prideš in drugič, ko odideš. Pa do naslednjič, Gent!

Brugg

e, zna meniti kanali

FILOGLASILO

22


ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

Bacalhau

"MESTO JE POLNO DOMAČIH IN TUJIH ŠTUDENTOV, ZATO JE LIZBONA POPOLNO MESTO ZA MEDKULTURNO IZMENJAVO." LUKA MAJCEN

FILOGLASILO

23


ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

V drugem letniku študija sem se odločil zimski semester preživeti v Lizboni na Portugalskem. Za to destinacijo se nisem odločil povsem naključno, saj sem pred tem mesto že obiskal in me je takoj prepričala energija kraja. Mesto je polno domačih in tujih študentov, zato je Lizbona popolno mesto za medkulturno izmenjavo. Spoznal sem ogromno prijateljev, s katerimi še danes vzdržujem stike ter jih bomo zagotovo tudi v prihodnje. Portugalska je res nepozabna. Lastnica stanovanja naju je s cimrom celo povabila na božično večerjo s svojo družino, ker sva v Lizboni preživela cel semester, tudi čez praznike. Svečano so naju pogostili in nama prikazali njihov tradicionalni božič, ki se ne razlikuje preveč od našega; le hrana je seveda bolj morska. Postregli so nama njihovo tradicionalno ribo bacalhau oziroma polenovko, ki je bila res izvrstna. Tudi vino je vrhunsko, tako da boste vsi vinoljubci imeli marsikaj pokusiti; cena je tudi prijazna študentom. Tja bi se še zagotovo vrnil.

Obisk Narodnega parka Gerês

FILOGLASILO

24


ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

Prva, a ne zadnja izmenjava v Beogradu

"TAKO SEM SE ODLOČIL, DA TUDI SAM PREIZKUSIM, KAKO JE ŽIVETI V TUJINI." DAVID VOZLIČ

Vedno sem si želel iti na izmenjavo v tujino, ampak sem pri odločitvi vselej okleval. Vse se je spremenilo nekega popoldneva, ko se je v študentski dom vselila nova sostanovalka iz Srbije, ki je prišla v Maribor v okviru mreže Ceepus. Tako sem se odločil, da tudi sam preizkusim, kako je živeti v tujini. Odločil sem se za Beograd, prestolnico bivše SFRJ.

FILOGLASILO

25


ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE Moja dogodivščina se je začela konec septembra 2019, ko sem v jutranjih urah prispel v Beograd. Na začetku sem imel manjšo težavo s prihodom do Študentskega doma Rifata Burdževića, saj nisem hotel vklopiti mobilnih podatkov, da ne bi imel prevelikih stroškov. Še dobro, da sem imel nekaj predznanja srbščine, da sem se lahko normalno sporazumeval. Ob prihodu v študentski dom so me vsi toplo sprejeli in sploh nisem imel občutka, da sem tujec. Prvi dan sem moral izpolniti vso dokumentacijo za pridobitev štipendije, karte za javni prevoz in seveda kartice za menzo. Menza se je nahajala zraven študentskega doma, tako da sem lahko do nje prišel v copatih. S prehranjevanjem sploh nisem imel nobenih stroškov, saj sem imel zagotovljene vse obroke. Kje si že videl/-a, da dobiš za kosilo ali večerjo sarmo, čevapčiče in pleskavice? Že zgolj zaradi tega bi šel na izmenjavo. Na koncu si karte za javni prevoz sploh nisem uredil in sem se »švercal«. Če so me pri tem početju slučajno ujeli, sem rekel, da bom izstopil na naslednji postaji. Po dogovoru z gostujočo koordinatorico Ceepusa sem na beograjski Filološki fakulteti obiskoval en predmet, tako da nisem imel veliko študijskih obveznosti. Prosti čas sem izkoristil za raziskovanje mesta in spoznavanja ljudi ter kulture: od vsakodnevnega sprehajanja po znameniti ulici Kneza Mihaila do Beograjske trdnjave v parku Kalemegdan z razgledom na prečudovit sončni zahod nad sotočjem rek Save in Donave, pa vse do Skadarlije in njenih »kafan« z živo glasbo, ki so ustvarile prav posebne večere.

Študentski dom sicer ni bil najbolje opremljen, ampak sem vedno govoril, da ni pomembno, kje živiš, temveč s kom. V Beogradu sem zadel v polno. Srbi so zelo družabni, kar mi je ustrezalo, saj sem tudi sam takšne narave. Ker je bilo v Beogradu v oktobru zelo sončno, smo se ob večerih družili pred študentskim domom s pivom v roki in seveda z njihovo tradicionalno domačo rakijo. Vsako soboto smo hodili na karaoke v bližnji bar, kjer smo prepevali stare jugoslovanske hite. S cimri smo se tako dobro ujeli, da še danes ohranjamo stike in se že veselim naslednjega prihoda v Beograd, da se ponovno srečamo. Čeprav je težko zapustiti domače ter iti za dlje časa v novo okolje, pa mesec dni prehitro mine. Želel/-a si boš, da bi lahko ostal/-a še dlje. Upam, da te je moja izkušnja vsaj malo pritegnila, da se odločiš za izmenjavo. Glede na to, da lahko traja le en mesec, ne zamudiš veliko na domači fakulteti, na gostujoči pa si izbereš tiste predmete, ki jih želiš. Prav tako nimaš nobenih stroškov z izmenjavo, saj imaš zagotovljene nastanitev, hrano, žepnino ter povrnjene potne stroške. Nihče ti ne more vzeti mnogih zanimivih zgodb, ki ob tem nastanejo. Ta izkušnja me je tako prevzela, da sem se tudi v letu 2020 odločil za izmenjavo Ceepus, tokrat v Zagrebu.

FILOGLASILO

26


ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

»GRÜß GOTT« z Univerze v Innsbrucku

"S ŠTUDIJEM V TUJINI SVA IZBOLJŠALI ZNANJE NEMŠČINE, POLEG TEGA PA SVA POSTALI SAMOZAVESTNEJŠI IN SAMOSTOJNEJŠI." ANEMARI PUŠNIK IN TJAŠA VOVKO

FILOGLASILO

27


ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE Oktobra 2020 sva se udeležili izmenjave Ceepus v okviru mreže Trans na Univerzi v Innsbrucku. Univerza ima čudovito lokacijo ob reki Inn, prav tako je iz nje krasen razgled na celotno mesto. Zaradi trenutne situacije s koronavirusom se nisva mogli udeležiti vseh predavanj na fakulteti, saj so večinoma potekala v spletnem okolju, vendar sva vseeno imeli možnost obiskovati in v živo sodelovati pri dveh predavanjih. Profesorji so naju naučili mnogo koristnih stvari v le enem mesecu; ne samo o nemščini, vendar tudi o avstrijski kulturi. Med predavanji sva lahko občudovali prekrasen razgled na gorovja in celotno mesto ter se s profesorji pogovarjali v nemškem jeziku, kar je utrdilo najino znanje. V prostem času sva raziskovali mesto, v katerem se nahaja mnogo zanimivih muzejev, ekstravagantnih stavb in razglednih točk. Ogledali sva si staro mestno jedro, nekaj muzejev, cerkva, smučarsko skakalnico Bergisel in seveda, univerzo. Innsbruck se nahaja na izvrstni lokaciji, saj je obdan z zasneženimi gorami, skozi mesto pa teče reka Inn, ki je obdana z barvitimi hišami. Mesto je zaradi idealne lege priljubljena zimska in poletna destinacija. Dvakrat je bilo prizorišče Zimskih olimpijskih iger, v poletnih mesecih pa ponuja številna pohodniške izkušnje. V Innsbrucku lahko tudi uživamo v odlični tirolski kulinariki. Tipične jedi za to območje so: vlivanci s sirom (Käsespätzle), polpeti (Kaspressknödel) in seveda cesarski praženec (Kaiserschmarrn).

Vsem študentom toplo priporočava udeležbo na izmenjavi, saj je to neprecenljiva izkušnja, ki omogoča utrditev tujega jezika in raziskovanje novega mesta ter njegove kulture. S študijem v tujini sva izboljšali znanje nemščine, poleg tega pa sva postali samozavestnejši in samostojnejši. Prav tako nama bo izmenjava koristila pri nadaljnjem študiju prevajanja in tolmačenja ter nama ostala v lepem spominu.

Tipične jedi za to območje so vlivanci s sirom (Käsespätzle), polpeti (Kaspressknödel) in seveda cesarski praženec

rucku b s n n I v a z r e v Uni

(Kaiserschmarrn).

FILOGLASILO

28


ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

V tujini v času pandemije

"MOJE IZKUŠNJE SO KLJUB IZJEMNIM OKOLIŠČINAM ZARADI KORONAVIRUSA ŠE VEDNO IZREDNO POZITIVNE." MAŠA HVASTIJA

FILOGLASILO

29


ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

V tekočem zimskem semestru sem ravno v tem času na Erasmus+ izmenjavi na Alpskojadranski Univerzi Celovec. Moje izkušnje so še vedno kljub izjemnim okoliščinam zaradi koronavirusa izjemno pozitivne. Univerza se je zelo dolgo trudila, da je pouk potekal v živo. Vsi študentje, ki smo tukaj na izmenjavi, smo imeli sicer žal kratkotrajno priložnost spoznati resničen način dela oziroma potek študija. Poleg tega moram izjemno pohvaliti tudi mednarodno pisarno. Torej, zakaj se odločiti za izmenjavo? Ne le da sem dobila vpogled v potek študija v tujini, temveč sem tudi spoznala kar nekaj ljudi, ki so mi zelo prirasli k srcu in jim lahko skorajda rečem druga družina. Res je, da je druženje zdaj bolj omejeno kot sicer, smo pa zato spletli še tesnejše vezi s tistimi, s katerimi si delimo študentski dom. Poleg spoznavanja novih ljudi in sklepanja novih prijateljstev je to tudi odličen način za učenje tujih jezikov, v mojem primeru angleščine in nemščine. Verjamem, da bo tudi ta koronakriza hitro minila, posledično pa bodo kmalu zopet omogočene še bolj pristne izkušnje Erasmusa+. Zagotovo je to življenjska priložnost, ki jo je res vredno izkoristiti!

u c v o l e C v e j n e ž u Dr FILOGLASILO

30


ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

Erasmus izkušnja v času virusa

"OPREMILI SO ME S POMEMBNIMI ERASMUS NAPOTKI, KOT SO »VELIKO ŽURAJ«, »SODELUJ NA RAZLIČNIH DOGODKIH« IN PA »VELIKO POTUJ PO DRŽAVI«." KAROLINA MRAK

»Erasmus-semester« je vedno nekoliko drugačen od tistega na tvoji fakulteti, še posebej, če se v tujo državo odpravljaš sam. Dovolj imaš zgodb in pripovedi starejših študentov, ki kar ne nehajo govoriti o svojem nepozabnem študiju v tujini. Tako se odločiš, da se še sam podaš na enako pot, ki je mene vodila v Španijo v Granado. Opremili so me s pomembnimi Erasmus napotki, kot so »veliko žuraj«, »sodeluj na različnih dogodkih« in pa »veliko potuj po državi«.

FILOGLASILO

31


ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

Semester v tujini je potekal nekako tako: prvi teden je bil res super, »pravi Erasmus«, prav tak, kot so ga opisovali tisti, ki so to doživeli. Vodeni ogledi mesta, spoznavanje drugih študentov v barih, večerne zabave, izleti na plaže, prijetni sošolci in razumevajoči profesorji. Ravno, ko sem se prijavljala na prihajajoče dogodke, kot so »pomagaj v zavetišču za živali«, »predstavi svojo državo« in »pridi na kulinarični večer«, pa velika sprememba. Pouk se je čez noč prestavil na splet, vsi dogodki so bili odpovedani, izleti prestavljeni, restavracije in bari zaprti. Povrh tega moje stanovanje ni imelo interneta, vse ostale cimre so se izselile, pa še bojler za toplo vodo je prenehal delovati. No ja, ne bom lagala, ni mi bilo lahko, vendar pa vseeno ni bilo vse tako črno. Prazno stanovanje je bila odlična priložnost za majhno privatno zabavo, na kateri sem preko prijatelja spoznala še eno Slovenko. Bo kar držalo, (slovensko) kri ni voda. Čeprav so glavne prednosti študija v tujini spoznavanje drugačne kulture, govorjenje tujega jezika in predvsem sklepanje prijateljstev s študenti z vsega sveta, je bilo z nekom, ob komer mi ni bilo treba vsega prevajati v angleščino ali se mučiti s pantomimo, mnogo lažje.

Sčasoma so se razmere izboljšale in bari s tapasi, smešno poceni večernimi prigrizki, so se odprli, prav tako nisem zamudila churrosov in vroče čokolade, medtem ko sem se sprehajala po z lučkami okrašenem mestu v prazničnem času. Med vikendi nam je v času sončnega zahoda uspelo pobegniti na sosednje hribčke ter se sankati in piti kuhano vino na 2.500 metrih v Sierri Nevadi. Mislim, da je iz vsake, še tako neobetavne situacije, treba potegniti največ in dokazati virusu, da ti tvoje Erasmus-izkušnje preprosto ne more vzeti.

"kri ni voda" ar b s a p Ta FILOGLASILO

32


ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

Kako zamenjati zimski semester za (po)letnega? Z Erasmus+ v Španiji!

"ZIMSKI SEMESTER JE V MESTU, KI IMA NA LETO 320 SONČNIH DNI, SPOMINJAL BOLJ NA (PO)LETNEGA." ALJA ROZMAN IN VITA VUK

Izmenjava Erasmus+ v obmorskem mestu Málaga naju je zelo zaznamovala predvsem v pozitivnem smislu, saj sva se na sicer razvpitem jugu Španije počutili zelo varno, prijetno in sproščeno. Zimski semester je v mestu, ki ima na leto 320 sončnih dni, spominjal bolj na (po)letnega.

FILOGLASILO

33


ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

Čeprav tamkajšnji domačini (in profesorji) ne govorijo tako knjižne španščine, kot sva jo usvojili v srednji šoli, sva se dokaj hitro prilagodili in že drugi dan začeli naročati kavo "po njihovo" (»solo«, »solo largo«, »nube« in podobno). Sicer pa sva se že na začetku počutili domače in sprejeto, k čemur je prispeval tudi lokalni par, ki nama je že v prvih dneh razkazal celotno mesto, k temu pa so prispevali tudi še sošolci s fakultete, s katerimi vzdržujeva stike še danes. Skozi različne aktivnosti sva se povezovali tudi z ostalimi študenti iz najrazličnejših držav sveta, ki jih je bilo v Málagi res veliko. Celotno izkušnjo si bova zapomnili tudi po sprehodih na plažah, ki sva jih včasih nadaljevali kar naravnost do fakultete, po salsa večerih v centru mesta, po božičnem vzdušju kljub nezimskim temperaturam, po tradicionalnem grozdju ob vstopu v novo leto, po sončnih vzhodih, za katere ni bilo potrebno vstati sredi noči, po skoraj praznih predavalnicah ob redkih deževnih dnevih in številnih potovanjih v druga španska mesta, v Maroko in na Portugalsko. Četudi je bila najina izmenjava omejena na samo en semester, sva se v tem (pre)kratkem času povsem našli v njihovem ritmu, kulturi in načinu življenja ter v fotografije zajeli na tisoče trenutkov, ki se jih že z nostalgijo spominjava ... in se jih bova še dolgo.

Na izletu v palači Pena (Sintra, Portugalska)

Hoja po Kraljevi potki (Caminito del Rey, Málaga)

FILOGLASILO

34


ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI

Sklepanje domačih vezi na tujem

"LAHKO REČEM, DA SO NAJU TAMKAJŠNJI LJUDJE, DOMAČNOST IN SPROŠČENOST POZITIVNO PRESENETILI PRAV NA VSAKEM VOGALU." KAJA PŠENIČNIK

Še danes se živo spominjam nekega toplega jesenskega dopoldneva, ko je vedno nasmejana Patricija Sedminek prisedla na teraso fakultetne restavracije, kjer sem ravno uživala v skodelici črne kave. Njen nasmeh je povedal, da ima nekaj za bregom. Nekaj, kar vključuje tudi mene. Študijsko izmenjavo v Nikšiću ali najino prvo skupno potovanje, kot sem sama kasneje rada poimenovala to izkušnjo. In ker sem oseba, ki se hitro navduši nad dobrimi idejami, predvsem če gre za združevanje prijetnega s koristnim, sem po krajšem premisleku rekla: »Ja!«

FILOGLASILO

35


ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI In tako se je začelo. Sprva priprave na izmenjavo in urejanje administrativnih zadev, ki jih pri nas glede na izkušnje, ki sva jih pridobili pri črnogorskih kolegih, včasih jemljemo preveč resno. Potem polet iz Ljubljane v Podgorico, avtobusni prevoz iz Podgorice v Nikšić in že sva bili tam. Osebje in prebivalci študentskega doma so bili zelo prijazni, presenetila naju je njihova gostoljubnost, saj sva prvič v življenju doživeli kavalirsko nošnjo kovčkov v čisto zgornje nadstropje doma, kjer sva bili nameščeni. Zadovoljni pa nisva bili le s prvim vtisom. Lahko rečem, da so naju tamkajšnji ljudje, domačnost in sproščenost pozitivno presenetili prav na vsakem vogalu. Spoznali in spoprijateljili sva se z asistentko mag. Jeleno Ivanović, ki naju je razvajala v vseh pogledih. Z njeno pomočjo sva lahko obiskali vrtec in osnovno šolo, da bi na ta način kar najbolje primerjali slovenski in črnogorski izobraževalni sistem (razlike so bile očitne in fascinantne, hkrati pa sva pedagoginji hitro opazili tudi razlike v vzgoji slovenskih in črnogorskih otrok), predstavila nama je fakulteto in naju seznanila s sodelavcem iz Oddelka za geografijo, saj sva izrazili navdušenje nad črnogorskimi naravnimi lepotami in znamenitostmi. Gospodična Ivanović je skrbela, da sva poleg izobraževalnih in kulturnih dejavnosti (v spominu mi je ostal predvsem koncert črnogorskega simfoničnega orkestra) izkusili tudi kulinarično in večerno podobo Nikšića. Da sva se na najinem enomesečnem potovanju s Patricijo počutile kot doma, pa se lahko zahvaliva predvsem prof. dr. Zoriću Vučini, ki mu je s svojo toplino in mentorskim pristopom uspelo ustvariti okolje, v katerega bi se z veseljem ponovno vrnili. Navdušila so naju tako njegova predavanja in predstavitev revijalnega tiska (dobili sva nekaj zelo zanimivih izvodov) kot primerjalnopedagoško obarvani klepeti ob kavi ali na sprehodih po parku. Patriciji sem še danes neizmerno hvaležna, da me je tistega jesenskega dopoldneva navdušila za izmenjavo. Pa ne le zaradi znanja in izkušenj, ki sva jih tam pridobili, naravnih in kulturnih lepot, ki sva si jih ogledali, ampak tudi zaradi čudovitega odnosa, ki sva ga na tej izmenjavi še poglobili in iz njega ustvarili tisto pravo prijateljstvo. Bili sva čudovit tandem in komaj čakam na najino naslednjo ekspedicijo!

FILOGLASILO

36


ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI

Enomesečno raziskovanje sosednje prestolnice

"BLIŽNJI KRAJI SO RAVNO TAKO POLNI ZANIMIVIH IN POUČNIH STVARI, KI ČAKAJO, DA JIH ODKRIJEMO." ŠPELA KOVAČIČ IN KAJA SLUGA

Oktobra 2019 sva se v okviru Ceepusa odpravili na enomesečno izmenjavo v Zagreb. Na njihovi Filozofski fakulteti sva se udeležili enomesečnega tečaja hrvaškega jezika in kulture na Croaticumu, Centru za hrvaščino kot drugi in tuji jezik, ter tako z zaključnim izpitom pridobili certifikat o znanju hrvaškega jezika. Bivali sva v enem izmed Študentskih domov Anteja Starčevića, kjer sva spoznali veliko novih ljudi, s katerimi sva se nemalokrat družili v prostem času. Veliko izmed njih je bilo tujcev, nekateri izmed njih so se tako kot midve šele navajali na bivanje v tujini, drugi so bili tam že dlje časa, oboji pa so z nama prijazno delili svoje izkušnje in spoznanja.

FILOGLASILO

37


ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI

Poleg šolskih obveznosti sva si želeli ogledati in spoznati čim več znamenitosti Zagreba, zato sva si organizirali izlete in se na enega izmed njih odpravili v center mesta, kjer sva se sprehajali ves popoldan in se odločili, da tja peljeva tudi prijatelje, ki so naju proti koncu izmenjave prišli obiskat. Vsekakor bi izmenjavo priporočali tudi drugim študentom, pa čeprav do Zagreba ni daleč, saj sva spoznali, da se ni nujno treba odpraviti v zares oddaljene kraje. Bližnji kraji so ravno tako polni zanimivih in poučnih stvari, ki čakajo, da jih odkrijemo.

Vse je potekalo brez posebnih težav, obe sva bili zadovoljni in veseli, da sva se za izmenjavo odločili, saj je to preraslo v izkušnjo, ki se je še vedno zelo radi spominjava.

Poziranj e ob za nimivem kipu

FILOGLASILO

38


ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI

V objemu Dunaja

"VELIKA PREDNOST ŠTUDIJSKIH IZMENJAV JE PRILOŽNOST SPOZNAVANJA MESTNEGA UTRIPA." HANA PODJED

»Vau, to pa je res zmeda,« sem zaskrbljeno dejala sošolcu Alenu, ko sva lani pozno jeseni izstopila na avtobusni postaji Wien – Erdberg. Začelo se je najino enomesečno raziskovanje Dunaja in najin prvi izziv je bil branje zemljevida, prepredenega s številnimi modrimi, sivimi, rdečimi in zelenimi črtami. »Mislim, da je tale rdeča linija najina,« sem pametno pripomnila, ko sva končno uspela dešifrirati kompliciran sistem prometnih povezav in sva se lahko z vso prtljago končno odpravila na podzemno železnico. November 2019 bova s sošolcem, s katerim sva se odpravila na izmenjavo, vselej ohranjala v čudovitem spominu. S pomočjo mreže Ceepus sva izbrala avstrijsko prestolnico in nevede naletela na čudovit čas, saj so na Dunaju ravno takrat zažarele božične luči, mesto pa je zadihalo v prazničnem, novoletnem vzdušju. Bogata prestolnica, v kateri sva en mesec spoznavala njen jezik, znamenitosti, arhitekturo in prebivalce, je resnično pustila velik vtis.

FILOGLASILO

39


ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI

Prvič, ko sva prišla do najine »nove« fakultete, sem kar nekaj časa stala pred napisom in z velikim naporom prebirala črke: »Zentrum für … Trans … lations …«. Ko se mi je že četrtič zataknilo, me je Alen prekinil in dodal: » - wissenschaft. Zentrum für Translationswissenschaft, in če bova čakala, da pravilno prebereš, bo mesec že naokoli.« Ob tem sva se oba zasmejala, saj je njegova nemščina boljša od moje; moja študijska smer je namreč angleščina in ne nemščina. Jezik ne sme biti strah ali ovira, ko je čas za odločitev, kam na izmenjavo. Predstavniki in mentorji na fakultetah se tujih študentov zelo razveselijo in z veseljem poskrbijo, da se na izmenjavi počutijo udobno in domače. Razveselila naju je pestra ponudba lektoratov in zanimivih predmetov, ki jih nudi oddelek. Študentom je na voljo nabor številnih jezikoslovnih in prevodoslovnih smeri, v okviru katerih skrbno ohranjajo stik z materinščino, posebno pozornost pa izvajalci namenjajo tudi aktualizaciji jezikovnih vsebin, saj je prav jezik odraz družbe in njenih značilnosti. Pri vključevanju v učni proces na tujih univerzah gre za dragocen stik s študijskimi praksami, ki nudijo vpogled v to, kako se našega področja lotevajo onkraj meja. Nenazadnje je prav prevajalski poklic tisti, za katerega so značilni mednarodni stiki in prijateljstva. Velika prednost študijskih izmenjav je priložnost spoznavanja mestnega utripa. Vonj ulic, lepota arhitekture, številni muzeji, galerije, spomeniki, gneča na podzemnih železnicah, zemljevidi s prometnimi povezavami, slaščičarne, kavarne, božični sejmi in večerno dogajanje so nekaj, kar je z besedami težko opisati. Gre za povsem edinstveno izkušnjo, ki jo vsak doživi po svoje. Prednost izmenjave Ceepus je omogočanje krajših izmenjav, ki lahko trajajo od enega do treh mesecev, študentje pa se lahko udeležijo tudi daljših izmenjav, ki trajajo celo študijsko leto.

Vsekakor sem prepričana, da se bo vsak, ki bo odšel na izmenjavo, rad vračal v mesto, ki ga je pobližje spoznal.

Ulice v ečerneg a Duna ja FILOGLASILO

40


ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

Ali je v Belgiji tudi epidemija?

"SPOZNALA SEM KULTURO IN JEZIK, KI JE BIL IZREDNO TEŽAK IN UGOTOVILA SEM, DA ČLOVEK ZRASTE KOT OSEBA, KO JE V NEPREDVIDLJIVIH SITUACIJAH." LARISA KOČAR

V lanskem študijskem letu sem se odpravila na izmenjavo v Belgijo, natančneje na Univerzo v Gentu. Idejo o izmenjavi sem dobila že v srednji šoli, saj sem si želela okusiti drugo okolje in spoznati življenje v tujini. Po tehtnem razmisleku sem se tudi prijavila in začela celoten postopek; odločila sem se, da bom na izmenjavi celotni semester. Izbrala sem univerzo v Belgiji, ker ponuja zanimive in drugačne predmete; nadvse sem si želela izkušnje iz države, v kateri se nahaja sedež Evropske unije. Odločila sem se, da se na izmenjavo odpravim v poletnem semestru, saj je Belgija znana po zelo oblačnem vremenu jeseni in pozimi. Iz brniškega letališča sem se odpravila v začetku februarja 2020 in tako se je začela moja izmenjava. Že prvi sprejem, ki sem ga tam doživela od društva ESN, me je zares napolnil z dobro energijo in motivacijo za študij.

FILOGLASILO

41


ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

Stanovala sem v študentskem domu na kampusu, ki pa se precej razlikuje od našega Gosposvetskega kampusa v Mariboru. Fakultete so razporejene po celem mestu, kar pomeni tudi pol ure hoje od ene predavalnice do druge, prav tako pa je študentski dom ogromen, saj sem si kuhinjo in skupne prostore za druženje delila s 35-imi sostanovalci. Univerza je v študijskem letu 2019/20 sprejela 5.365 študentov. Že prvi dan sem spoznala ogromno ljudi in hitro smo spletli prijateljske vezi, ki so najpomembnejše, še posebej v situaciji, ko si zdoma. Po prvem mesecu smo bili vsi študentje šokirani ob dogajanju po svetu – tako je tudi izbruh pandemije koronavirusa vplival na mojo izmenjavo, saj sem jo morala prekiniti in spakirati kovčke, zato sem študij nadaljevala doma. Čeprav ta izkušnja ni trajala dolgo, sem od nje zagotovo odnesla veliko. Spoznala sem prijateljice, s katerimi se še danes pogovarjam. Spoznala sem kulturo in jezik, ki je bil izredno težak in ugotovila sem, da človek zraste kot oseba, ko je v nepredvidljivih situacijah. Zame je bil Erasmus točno to: spoznanje, da je okoli nas toliko stvari, ki jih je vredno raziskati in doživeti, vendar je vedno najlepše doma.

Brez te izkušnje ne bi bila tako samostojna, kot sem danes in tudi ne bi verjela, da se res splača iti v tujino, pa četudi le za en mesec.

Nedeljski iz let v Brugg e

FILOGLASILO

42


ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

Zanimive ulice Genta

"POSEBEJ ZANIMIVO JE BILO SODELOVATI S ŠTUDENTI IZ DRUGIH SMERI." EVA LUBEJ

Vedno sem rada potovala, zato sem tekom študija pogosto razmišljala o tem, da bi izkoristila možnost mednarodne mobilnosti, ki jo omogoča program Erasmus+. Ko sem ob objavi seznama partnerskih fakultet videla, da lahko študiram sociologijo na Univerzi v Gentu v Belgiji, sem oddala prijavo na razpis programa Erasmus+. Poletje je bilo stresno, čeprav sem imela izpite opravljene. Nisem namreč vedela, ali bo mobilnost zaradi koronavirusa sploh mogoča. Avgusta so se končno odločili, da bodo sprejeli tuje študente kljub možnosti, da bo predavanja treba izpeljati preko spleta. Tako sem lahko kupila letalsko karto in podpisala najemno pogodbo za stanovanje, a ni šlo brez zapletov. Letalska družba je odpovedala vse lete iz Ljubljane v Bruselj in Slovenija se je zaradi števila okužb pomaknila na oranžni seznam držav; to je pomenilo, da sem morala po prihodu v stanovanju preživeti deset dni v karanteni.

FILOGLASILO

43


ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

Po desetih dneh sem lahko z masko na obrazu začela raziskovati mesto. Gent je manjše mesto v Flandriji na severozahodu Belgije. Stari center je dovolj majhen, da je večina znamenitosti le kratek sprehod od prejšnje. Najbolj me je s svojo veličino očaral srednjeveški grad Gravensteen. Ker so ponoči zidovi osvetljeni, ga to naredi res čarobnega. Ena najbolj zanimivih ulic v mestu, Graffiti Street, je od gradu oddaljena le slabih pet minut hoje. Gre za ozko ulico, polno grafitov, ki se ves čas spreminjajo. Fakulteta za politične in družbene vede Univerze v Gentu ima dolg in zanimiv seznam predmetov, tuji študent pa si lahko sam sestavi predmetnik. Ta možnost izbire naredi študij izredno prilagodljiv. Čeprav se je kmalu po mojem prihodu študij v celoti prestavil v okolje programa Zoom, sem uspela nekaj predavanj izkusiti v živo. Upam, da bo udeležba predavanj na fakulteti ponovno možna pred koncem drugega semestra. Kljub organizaciji predavanj preko spleta so nekateri vseeno organizirali delo v skupinah, kar mi je omogočilo spoznati tako študente iz Belgije kot iz drugih držav. Posebej zanimivo je bilo sodelovati s študenti iz drugih smeri. To je dalo študiju resnično interdisciplinarno noto, kar v Sloveniji pogrešam. Kljub trenutni situaciji svoje odločitve ne obžalujem. Vzpostavitev predavanj na daljavo sredi študijskega leta je bila svojevrsten izziv, ampak tako zdaj študij poteka tudi v Sloveniji. Nošenje mask je v centru mesta, kjer živim, obvezno, vendar je sedaj zame postalo že nekaj normalnega.

Izkušnjo študija v tujini priporočam vsakemu študentu, še posebej mojim kolegom, študentom sociologije. Upam, da se vas več odloči za študij v tujini, saj je izkušnja res izjemna.

Srednjeveški grad Gravensteen

FILOGLASILO

44


ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

Po Evropi z Umetnostno zgodovino

"V TUJINI JE MOGOČE IZVAJATI PRAKTIČNO DELO, KI LAHKO ŠTUDENTOM SLUŽI KOT POMEMBNA IZTOČNICA ZA NADALJNJI ŠTUDIJ ALI ISKANJE POKLICA." JURE DONŠA IN SARA HAJDINAC

FILOGLASILO

45


ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

Umetnostni zgodovinarji se lahko ob vsakoletnih ekskurzijah podamo tudi na izmenjave v tujino. Študentje umetnostne zgodovine se na izmenjavi Erasmus+ lahko seznanimo z manj znanimi umetniškimi deli, ki pogosto nimajo svojega mesta v splošnih pregledih umetnosti. S tem si širijo svoja obzorja in repertoar, s katerim lahko pogosto razpolagajo tudi na domači fakulteti. Prav tako je v tujini mogoče izvajati praktično delo, ki lahko študentom služi tudi kot pomembna iztočnica za nadaljnji študij ali iskanje poklica. V sklopu izmenjave Erasmus+ so študentje umetnostne zgodovine vključeni tudi v izvajanje seminarskih in terenskih vaj. V Lizboni na Portugalskem smo si lahko ogledali tudi Torre de Bellém, stolp iz 16. stoletja in pomembnejše trge ter različne zanimivosti, kot na primer Santuário de Cristo Rei, ki je pomanjšana verzija monumentalnega Vstalega Kristusa iz Rio de Janeira. Seveda je ob ogledih mesta najlažje dostopen ogled arhitekturne dediščine posameznih krajev, vendar imajo študentje možnost obiskati tudi muzeje, če so v sklopu predavanj ali vaj, drugače pa jih lahko obiščejo kar sami, z različnimi študentskimi popusti ali celo brezplačnimi vstopi.

Mosteiro dos Jerónimos (samostan Jerónimos)

FILOGLASILO

46


ODDELEK ZA ZGODOVINO

Praško življenje

"SPOZNALA SEM VELIKO PRIJATELJEV Z VSEH KONCEV EVROPE, S KATERIMI ŠE VEDNO VZDRŽUJEM STIKE." MANICA GODEC

FILOGLASILO

47


ODDELEK ZA ZGODOVINO

Za študentsko izmenjavo sem se odločila v prvem semestru 3. letnika. Ker študiram slovenistiko in zgodovino, sem izbirala med fakultetami, ki nudijo obe smeri. Izbira je bila (predvsem zaradi slovenistike) omejena, na koncu pa sem se nekako odločila za Filozofsko fakulteto Karlove univerze v Pragi. Odločitev je bila vsekakor odlična. Praga nudi ogromno študijskih možnosti kot tudi idej za preživljanje prostega časa in zabave. Spoznala sem veliko prijateljev z vseh koncev Evrope, s katerimi še vedno vzdržujem stike. Letos poleti sem počitnice preživljala na grškem Krfu prav pri prijateljicah, ki sem jih spoznala med izmenjavo. Ko se bodo trenutne razmere umirile, me bo obiskal kolega iz Amsterdama. Priporočam, da se na izmenjavo v univerzitetno mesto podate pred uradnim začetkom študijskega procesa, saj fakultete omogočajo enomesečne tečaje jezika, ki pa nudijo precej več kot samo to. Ne le da te uvedejo v utrip mesta, temveč ti tudi pokažejo »kaj in kako«. Med vikendi so redno organizirani izleti v različne kraje, razne delavnice in druge tematske aktivnosti, kot so odhodi v opero in balet, gledališče ter zabave v klubih … Priložnosti je res veliko. Priporočam!

ji poi l e t a j i r p s Druženje a tečaja g e n v o k i z e j zaključku

Ogled opere v Narodnem divadlu

FILOGLASILO

48


ODDELEK ZA ZGODOVINO

Enotedenska izmenjava na Malti

"POSEBEJ SO ME PRITEGNILE DISKUSIJE PO PREDSTAVITVAH SKUPIN, KAJTI ZANIMIVO JE BILO SLIŠATI POGLEDE DRUGIH GOSTOV NA MIGRACIJE." JON ADAM KNEZ

Marca 2019 sem se na povabilo kolega in sošolca Tilna Matkoviča s pomočjo Društva novomeških študentov udeležil enotedenske izmenjave Erasmus na temo ozaveščenosti migrantskih integracij na Malti. Slovensko delegacijo smo predstavljali štirje študentje. Poleg nas so bili prisotni še gostje iz Portugalske, Turčije in St. Maartena s Karibov. Po prihodu na s soncem obsijano Malto smo se nastanili v hotelu v majhnem obalnem mestu Marsaskaala. Sprejel nas je gostitelj Mark, ki je bil tudi vodja projekta. Pred odhodom sem mislil, da gremo na kakšno konferenco ali simpozij, v bistvu pa je šlo za delavnice na temo migracij, ki smo jih izvajali kar v hotelskem lobiju, ob lepem vremenu pa na terasi oziroma strehi hotela.

FILOGLASILO

49


ODDELEK ZA ZGODOVINO

Že prvi dan smo se razdelili v skupine in izdelovali plakate na temo strahov migrantov po prihodu v tujo državo. Posebej so me pritegnile diskusije po predstavitvah skupin, kajti zanimivo je bilo slišati poglede drugih gostov na migracije. Poleg formalnega dela delavnic je bilo prisotnega tudi veliko druženja in izmenjevanja izkušenj. Posamično ali po skupinah smo si ogledali kar nekaj malteških krajev in spoznali njihovo kulturo. Medtem ko je v domovini snežilo, smo se kopali tako v soncu kot v morju (samo najpogumnejši). Obiskali smo prestolnico Valetto, si ogledali klife in srednjeveško mesto Medino, kjer so posneli tudi nekaj delov priljubljene serije Igra prestolov. Nekaj dni po začetku delavnic sta prišla še zadnja gosta s Karibov. Malce prestrašena sta bila prvič izven meja Srednje Amerike, a sta se hitro vklopila v družbo. Zagotovo najzanimivejši del enotedenskega dogodka je bil kulturni večer oziroma predstavitev držav. Slovenci smo se predstavili s potico in z Golico, Turki s slastnimi sladicami, sučukom (znamenito turško salamo) in tradicionalnim plesom. Portugalci so nam ponudili chorizo, (pre)mehak sir in seveda znamenito vino Portovec, gosta s Karibov pa sta se predstavila z zanimivim plesom.

Čeprav izmenjava, če temu lahko tako rečem, ni bila takšna, kot sem si jo pred prihodom predstavljal, je bila to zame in za vse nas nadvse zanimiva izkušnja, predvsem pa lep spomin. Veseli me predvsem dejstvo, da smo z nekaterimi, predvsem s Portugalci, ohranili prijateljske vezi in smo v stiku še danes.

Ogled Mal te

FILOGLASILO

50


SLOVENIJA V OČEH TUJIH ŠTUDENTOV

My fantastic experience in Maribor

"THIS EXCHANGE ALSO ALLOWED ME TO IMPROVE MY KNOWLEDGE OF THE GERMAN LANGUAGE, WHICH WILL BE VERY USEFUL IN MY FURTHER EDUCATION." SLADJANA GUBERINIĆ

I have always been attracted to the possibility of living somewhere else, in a different culture. I wanted to try something new, to step out of my daily routine, so I applied for an exchange through the CEEPUS program at the University of Maribor. The city of Maribor is beautiful, and there are many places within the city and in nature where you can go for a walk, take a break from your everyday obligations and hang out with friends. During my ongoing exchange, I have had the opportunity to learn many things about Slovenian culture and, despite the coronavirus, to make friends with students from many countries, including Slovenia. Even though our classes were online, this did not reduce the quality of teaching. The professors tried even harder to be there for us at all times and to explain the subjects to us as well as possible. This exchange also allowed me to improve my knowledge of the German language, which will be very useful in my further education. I would recommend that everyone apply for this or similar exchanges because they will have unforgettable experiences and they will see great progress in their future work and education.

FILOGLASILO

51


SLOVENIJA V OČEH TUJIH ŠTUDENTOV

HANA KALINOVÁ

I am from Brno, Czech Republic. The picture was taken in the Triglav National Park, near the Mantgart mountain. A group of Czech people and I went on a trip to Slovenia at the end of September. It was my first Erasmus trip, and we had a lovely time. I was impressed by the natural beauty of Slovenia.

FILOGLASILO

52


SLOVENIJA V OČEH TUJIH ŠTUDENTOV

Online Erasmus experience

"IN MARIBOR, I WAS MET WITH KINDNESS FROM ALL SIDES – BOTH PROFESSORS AND STUDENTS HAVE ALWAYS HELPED ME, FOR WHICH I AM VERY GRATEFUL." ANNA HARAZIM

This semester was a continuation of the previous one. Full lockdown, many restrictions, and fear for your health. Nevertheless, in March 2020, when I received an offer to participate in the Erasmus+ program and travel to the city I fell in love with 5 years ago, I did not hesitate for a moment. In Maribor, I was met with kindness from all sides – both professors and students have always helped me, for which I am very grateful. German philology is a bit different from Polish philology, which allowed me to broaden my language horizons and to approach German studies in a different way. And what's important to me, despite the current situation, is that I made friends with whom I hope to stay in touch as long as possible. They allowed me to take a break from my stressful life and, above all, to be closer to the culture of the countries I've been interested in for a long time. If I would like to focus on something concrete in 2021, it's on traveling. I very much hope that the epidemiological situation will get better and that I will finally be able to visit every part of this beautiful country and more.

FILOGLASILO

53


SLOVENIJA V OČEH TUJIH ŠTUDENTOV

F u n ti m es in S lo ve n ia

Amazing tim e with amaz ing people

round g y a l p e h t At FILOGLASILO

54


ZAHVALA UREDNICE

Hvala vsem! MAŠA JAZBEC, UREDNICA FILOGLASILA

Posebna zahvala za pomoč pri sofinanciranju prve številke glasila gre slovenskemu evropskemu poslancu dr. Milanu Zveru. Iskrena hvala gospodu dekanu Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, red. prof. dr. Darku Frišu za podporo pri izdelavi Filoglasila. Iskrena hvala ekipi profesoric, izr. prof. ddr. Natalii Kaloh Vid in izr. prof. dr. Vlasti Kučiš za spodbudo in snovanje ideje o izdaji skupnega glasila Filozofske fakultete in podporo v času izdelave. Zahvala gre tudi doc. dr. Melaniji Larisi Fabčič za idejo in snovanje imena glasila. Velika zahvala gre tudi lektoricam, Nini Hajšek, Karin Jureš in Agnes Kojc, za trud in odlično lektoriranje člankov, uvodnih besed in zahvale. Hvala tudi red. prof. dr. Michelle Gadpaille za lektoriranje angleških prispevkov. Iskreno se zahvaljujem tudi ekipi grafičnih oblikovalk, Luciji Jurić za risanje in Nini Ferlič za grafično podobo naslovnice ter Tjaši Holer za izdelavo imena glasila. Prav tako se zahvaljujem tehničnima oblikovalcema, Tadeji Melanšek in Davidu Vozliču za pomoč pri oblikovanju glasila. In nenazadnje hvala pomočnici urednice, Patriciji Sedminek, za vso pomoč pri koodirniranju in vodenju družabnih omrežjih.

FILOGLASILO

55


Karin

Patricija

Nina

Lucija

Agnes

Hvala tudi vam, dragi bralci! VaĹĄa ekipa Filoglasila

David

Tadeja

Nina

MaĹĄa


Profile for filoglasiloffum

Filoglasilo 1. številka 2021  

Filoglasilo je študentsko glasilo vseh študentov in študentk Filozofske fakultete Maribor. Namen Filoglasila je povezovanje vseh naših oddel...

Filoglasilo 1. številka 2021  

Filoglasilo je študentsko glasilo vseh študentov in študentk Filozofske fakultete Maribor. Namen Filoglasila je povezovanje vseh naših oddel...

Advertisement