Issuu on Google+

4 2 . BORŠTNIKOVO SREČANJE borštnikouo srečanje

MARIBOR, 1 2 . - 2 4 . OKTOBER 2 0 0 7


© borštnikouo srečanje

Borštnikovo

srečanje

S lovenski g le d a lišk i f e s tiv a l S lo v e n s k o n a ro d n o g le d a liš č e M aribor S l o v e n s k a u l i c a 27, 2 0 0 0 M a r i b o r , S l o v e n i j a w w w .borstnikovo.si ♦

386 (0)2 250 62 2 7 , 2 5 0 61 00 *386 (0)2 250 62 28

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker

bo r s tn iko vo@ sn g- mb .s i

+386 (0 )2 250 61 00

»386 (0)2 250 61 08 E d an il o. r o s ke r @ s n g- m b. s i

Sv eto va lka di re kt or ja SNG za BS Olga Jančar Umetniški vo dja Drame SNG Maribor Vili Ravnjak Vodja te h n ik e SNG Maribor Drago Prosnik Pred sedn ik s v e t a BS Tone Partljič

+386 (0 )2 250 61 48

Izvršna p r o d u c e n t k a BS Lidija Koren Odnosi z ja v n o st m i Alan Kavčič

bo rs tn ik o vo @ sn g- mb .s i

+386 (0 )2 250 62 27

+386 ( 0) 2 250 61 35

In formacijsko sr ed iš če BS AndelaTrkulja

b o r s tn ik o vo @ s ng - m b .s i; li d ij a. kor en@ sn g- mb .s i

al an .k av ci c@ s n g - m b . s i

+386 (0)2 250 62 27

in f o .b or stn ik ovo @s ng -m b. si

Urednica Biltena BS Ksenija Repina

+386 (0 )2 250 62 27

in fo . bo rs tni ko vo@ sn g- mb .s i

Tehnični vod ja BS Darko Štandekar

+386 (0 )2 250 61 00

+386 (0 )2 250 62 12

t e h n ik a @ sn g - m b .s i

Arhivar BS Franci Rajh Sele ktor p r o g r am a 42. BS Matej Bogataj S od el a ve c za pripravo stroko vnih sreča nj Jernej Novak

+386 (0)1 475 32 19

jer nej.n ova k@ rtvs lo.si

Voditelja pogovorov po p r e d s t a v a h Jaroslav Skrušny in Jernej Novak

Ž ir iji S tr o k o v n a ž ir ija 4 2 . B o r š tn ik o v e g a s r e č a n j a Ž ir i j a 1 0 B o r š t n i k o v p r s t a n

Iva Zupančič, Majda Križaj, A lek sa nda r Milosavljevič, Vesna Jur ca Tadel, Rok Vevar

Mojca Kreft, Bine Matoh, Tone Partljič

B la g a jn a B l a g a j n a SNG M a r ib o r

Od p rta od p o n ed e lj k a do p e t k a od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, v s o b o t o od 10.00 do 13.00 in vse dni uro pred pr ed sta vo .

+386 (0)2 50 62 26, 250 61 15

reze rv ac ij a. v s to p n ic @ s ng -m b. s i

Več informacij na w ww .b orstnikovo.si.

S v e t B o r š tn ik o v e g a s r e č a n ja Mojmir Konič (SNG Nova Gorica), mag. Tina Kosi (SLG Celje), Marko Sosič (SSGTrst), dr. B arbara Sušeč Michieli (AGRFT Ljubljana), Ivo Svetina (Slovenski gledališki muzej Ljubljana) Uršula Cetinski (SMG Ljubljana), Janez Pipan (SNG Drama Ljubljana; p o d p r ed s ed n ik s v e ta BS), Rene Maurin (MG Ptuj), Ba rb a ra Koželj (Ministrstvo za kulturo Ljubljana), Ja r o s la v Skrušny (RTV Slovenija), Lidija Jurjevec (G ledališče Glej), Danilo Rošker (SNG Maribor), Borut Veselko (PG Kranj), Katja Pegan (G ledališče Koper) B ar b a ra Hieng S am ob or (MGL), mag. Alenka Nika Pirjevec (ZDUS), mag. Franci Pivec (M es tn a o b či n a Maribor), Tone Partljič (p red se d ni k s v e t a BS), Olga J a n č a r (s v e to v a lk a d ir e k to r ja SNG za BS)

S o fin a n c e rja Program f e s ti v a la s o f i n a n c i r a t a Ministrstvo za kulturo (iz p r o r a č u n a R Slovenije) in Mes tna ob či na Maribor.

® k j u j l j t j u / r j a «

• •

republika Slovenija ministrstvo za kulturo


VSEBINA

Urnik f e s t i v a l a

2

M ate j B o g a t a j: Poročilo s e le k t o r ja BS

8

To n e P art lj ič : Car B o rštn ik o v ih f e s t iv a ls k ih v ečero v

10

D ani lo Ro šker: Slovensko n a ro d n o g le d a liš č e M a rib o r vas p o z d ra v lja

11

S e le k to r in žir iji

12

N o m in a c ije za BS 2007

13

Izbrane

uprizoritve

K a b a re t

14

Gospoda G le mbaje vi

16

Žabe

18

Pu p ilij a, p a p a Pupilo pa Pupilč ki -

r e k o n s t r u k c ija

Podeželje

20 22

Greva se Ježka

24

Show y o u r Face!

26

T artuffe

28

Predtem / Potem

30

R o m a n tič n e duše

32

0 čem g o v o rim o , k a d a r g o v o rim o o ljubezni

34

Ojd ip v K o r in t u

36

Skopuh -

n a jb o lj sk o p a izve d b a

38

Služkinji

40

S o k r a to v z a g o v or

42

Sparovček

44

Somrak bogov

46

Sim pozij >Gledališče in p o lit ik e p re d s ta v lja n ja <

48

Knjige na f e s t i v a l u

49

D o d a tn i p ro g ra m f e s t i v a l a

52

Dan AGRFT

54

41.

Borštnikovo

srečanje

2006

B o rš tn ik o v p rs ta n

56

iz ja va s tr o k o v n e žir ije in u t e m e ljit v e n a g ra d

40

Po ro čilo p re d s e d n ik a Sve ta BS

66

Povzetek d o g a j a n ja na 41. BS

66

F o to a lb u m

67

Po ro čilo s tr o k o v n e žirije za esej

69

N ag r aj e n i es e j M a t ic K o cija n čič : N ag r aj e n i es e j Aleš Berger:

Dane Zajc in d v o j s t v o

Med t iš in o in privid i

70 73

Slovenski d r a m a t i k i na BS 2007

76

Režiserji na BS 2007

79

Ig n acij B o rš tn ik in B o rš tn ik o vo s rečanje

84

G le d a liš č a na BS 2007

85

Im en ik d ru g ih n o m in ir a n ih g le d a liš č na BS 2007

92

P o k r o v ite lji f e s t i v a l a

93


42.

URNIK

BORŠTNIKOVO SREČANJE 2007

12

19.00

Slavnostna

otvoritev

4 2 . B o rštn ik o v eg a sreč an ja

PETEK

19.30

Joe M a ste ro ff, J o h n K a n d e r, F re d E b b

Ve lika d v o r a n a

KABARET Režiser S tan islav M o ša M estno gledališče ljubljansko

Prijateljsko

13

srečanje

11.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi KABARET

19.30

M iro sla v K rlež a

K azi ns k a d v o r a n a

Mali o d e r

SOBOTA

S tara dvorana

GOSPODA GLEMBAJEVI Režiser D u š a n Jo v an o v ič S N G Nova G orica

22.00

D o u g W rig h t

POROČENA S SEBOJ Režiser in izvajalec P rim o ž E k a r t Im aginarni in Cankarjev dom Ljubljana

2

Mali o d e r


14

11.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi G O S P O D A GL EMBAJ EVI

19.30

G re g o r S trn iša

Mali o d e r

NEDELJA

Stara dvorana

ŽABE Režiser Jaka Iv an c Prešernovo gledališče Kranj 22.00

P U P l LI J A , P A P A P U P I L 0 P A PUPILČKI - REKONSTRUKCIJA Režiser Ja n e z Jan ša Zavod M aska Ljubljana K oproducenta: K D B -51 —Ex Ponto in Bunker —Stara elektrarna

15

11.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi ŽABE

19.30

M a rtin C rim p

Mali o d e r

PONEDELJEK

PODEŽELJE Režiser E d u a r d M ile r Prešernovo gledališče Kranj

22.00

GR EVA SE J E ŽKA Režiserka T ija n a Z in ajič Pernarčič & Pernarčič Ljubljana

Stara dvorana


42.

BORŠTNIKOVO

16

SREČANJE

2007

11.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi P O D E Ž E L J E

Mali o d e r

18.00

D a n AGRFT

Mali o d e r

TOREK

F rie d ric h D iir re n m a tt

FIZIKI Produkcija študentov 3. letnika dram ske igre, režije in dram aturgije študijskega leta 2006/07

20.00

C h r is to p h e r D u ra n g

S tara dvorana

IGRALČEVA NOČNA MORA Režiserka V io le ta T o m ič Združenje dramskih um etnikov Slovenije

22.00

D a n AGRFT

Komorni o d e r

G re g o r S trn iša

DRI ADA Produkcija študentov 4. lemika dram ske igre, režije in dram aturgije študijskega leta 2006/07

10 00

G L E D A L I Š Č E IN P O L I T I K E P R E D S T A V L J A N J A

Mali o d e r

S im pozij v org an izaciji O d d e lk a za d ra m a tu rg ijo A G R F T

SREDA 19.30

B e to n ta n c & U m k a .L V

SHOW YOUR FACE!

Tribuna n a Velikem o dr u

Režiser M a tja ž P o g ra jc Zavod Bunker Ljubljana in T h e N ew T heatre Institute of Latvia

22.00

W illia m S h a k e sp e a re , B e rn d L ie p o ld -M o sse r

ROMEO & JULIJA Režiser B e rn d L ie p o ld -M o ss e r Slovenska prosvetna zveza v Celovcu

Komorni o d e r


18

1 1.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi SHOW YOUR FACE!

19.30

Je a n -B a p tiste P o q u e lin M o lie re

Mali o d e r

ČETRTEK

S tara dvorana

TARTUFFE Režiser D u š a n Jovanovič SN G D ram a Ljubljana

22.00

R o la n d S c h im m e lp fe n n ig

PREDTEM / POTEM Režiser S e b a stija n H o rv a t E. R I. C enter Ljubljana

19

1 1. 0 0

Strokovni pogovor o uprizoritvi TARTUFF E

17.00

Slavnostna

PETEK

akademija

Mali o d e r

Ka zi nsk a d v o r a n a

ob prazniku M estne občine M aribor

19.30

Iv a n C a n k a r

ROMANTIČNE DUŠE Režiser S e b a stija n H o rv a t SN G D ram a Ljubljana

22.00

R a y m o n d C a rv e r, ro k g re

0 ČEM G O V O R I M O , K A D A R GOVORIMO 0 LJUBEZNI Režiserka Iv a n a D jilas D ruštvo Familija in M estno gledališče ljubljansko

S tara dvorana


42.

BORŠTNIKOVO

20

SREČANJE 2007

11.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi R O MA N T I Č N E D U Š E

19.30

Ivo S v etin a

URNIK

Mali o d e r

SOBOTA

S tara dvorana

OJ Dl P V K O R I N T U Režiser Ivica B u ljan SN G D ram a Ljubljana

22.00

A n d re j R o z m a n - R o za

Mali o d e r

SKOPUH - NAJBOLJ SKOPA IZVEDBA Režiser in izvajalec A n d re j R o z m a n - R o za K U D France Prešeren in Rozinteater* Ljubljana

21

11.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi 0 J D I P V KORI NT U

19.30

Je a n G e n e t

Mali o d e r

NEDELJA

S tara dvorana

SLUŽKINJI Režiser D ie g o d e B rea SN G D ram a Ljubljana

22.00

P la to n , P e te r T e rn o v še k

SOKRATOV ZAGOVOR Režiser in izvajalec P e te r T ern o v še k D ram a S N G M aribor

6

Komorni o d e r


22

11.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi S L UŽ KI NJ I

19.30

E u g e n e L a b ic h e , B o th o S trau fi

Mali o d e r

PONEDELJEK Velika d v o r a n a

ŠPAROVČEK Režiser M a rtin K u šej SN G D ram a Ljubljana

23

11.00

Strokovni pogovor o uprizoritvi Š P A R O V Č E K

19.30

N ic o la B a d a lu c c o , E n ric o M e d io li, L u c h in o V isco n ti

Mali o d e r

TOREK

S tara dvorana

SOMRAK BOGOV Režiser D ie g o d e B rea Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana

24

11.00

SREDA

Strokovni pogovor o uprizoritvi S O MR A K BOGOV

ll Mali o d e r

DAN G L E D A L I Š K I H US T VARJ A L CE V

20.00

Velika d v o r a n a

4 2. B o rštn ik o v eg a sreč an ja in podelitev

nagrad

Prijateljsko

srečanje

P rid rž u je m o si p rav ico d o sp re m e m b e p ro g ram a .

K azi ns ka d v o r a n a


42.

BORŠTNIKOVO

SREČANJE 2007

M atej B o g a t a j

IVAN V I N O V RŠ K I

Poročilo s e l e k t o r j a BS

8

N a 42. B orštnikovo srečanje so gledališke hiše in skupine gledaliških ustvarjalcev in k u ltu rn i zavodi nom in irali približno enako število p red stav k ot prejšnja leta, sam p a sem si ogledal nekaj več k ot 80 različnih uprizoritev, nekaj tu d i n a nosilcih. T u ­ di zadnja gledališka sezona po m ojem p rep riča n ju dokazuje, da je slovensko gledališče v d o b ri k o n d i­ ciji, ne sam o ali p redvsem p o izjem nih u p rizo ri­ tvah, te h je enk rat več in d ru g ič m alo m an j, razve­ seljiv je p redvsem širok razp o n u p rizo ritv en ih in pro d ukcijskih praks, pa žanrska raznolikost in avtorska p estro st, kar d o k a­ zuje dejstvo, da im am o p okrite in razvite tako rekoč vse seg m en te gleda­ liškega ustvarjanja, o d velikih in zahtevnih uprizoritev do tak šn ih bolj m i­ nim alističnih in že kar škrtih; o d takšnih, ki p o ln o k rv n o in suvereno u p o ­ rabljajo že preizkušene fo rm aln e p ostopke, do tistih, ki si prizadevajo na p o lju form alne inovacije. T isti, ki so p o d ro b n eje sprem ljali lanski tekm ovalni p ro g ram B orštnikovega srečanja, so opazili, da je bil u b ra n n a tem o tujstva, o d rin jen o sti, en k rat v socialnem in dru g ič v eksistencialnem sm islu. Z a letošnjo sezono se zdi, da je bilo v njej zelo veliko predstav, ki se ukvarjajo s srednjim razred o m , s ti­ stim i, ki niso čisto n a d n u , im ajo pa svoje specifične strahove in skrbi, ču ti­ jo takšne ali dru g ačn e pritiske, če ne drugega, pa dram atičn o , brez zadržkov in p olnokrvno obračunavajo s svojimi bližnjim i in zoprniki. T isti del rep er­ toarja, ki so ga zasedale prejšnja leta kraljeve kronike, so zdaj poselili razni tajkuni, glem baji, katerih kantorjevsko početje seva navznoter, p o g u b n o ni sam o za d ru žb o v celoti, uničujoče je tu d i in predvsem za njihove družine. N a eni strani sm o tako lahko videli kar nekaj prim erov m eščanske d ram e, ki p rip ad a ali izhaja iz realizm a in naturalizm a in ki je še posebej občutljiva za vse tiste deviacije in anom alije, ki se lahko razrastejo do tlačenja d rugih, posam eznikov ali kar celih skupin in slojev, ali pa kako dru g ače izločenih in zaznam ovanih. O b tej resni obravnavi pa je bilo na rep erto arjih slovenskih gledališč in skupin gledaliških ustvarjalcev zaslediti zelo veliko kom edij, in to v celem spektru, ki ga žan r ponuja. N en av ad n o številne so bile pogosto provokativne uprizoritve in predelave M oliera, pa d o m ača posttranzicijska satira, pa vodvil in farsa, vse to kaže, da so u m etnišk a vodstva in gledališki ustvarjalci začutili p o treb o po kom ičnem prem isleku d u h a časa, ki se kaže kot potrošništvo in slepa, m eh an ičn a in s tem že v izhodišču kom ična želja

p o n ap red o v an ju v obljubljam boljši in bogatejši jutri. Pogosto p a se oba p ri­ stopa m ešata in im am o p o te m tragikom edijo. Ž e sam o gradivo, ki je bilo n a voljo, torej vse prijavljene in m im o prijav vi­ d en e u p rizoritve, p a dejstvo, d a so se ustvarjalci p o m o jem m n e n ju najbolj gledališko učinkovito angažirali ravno p ri p retresan ju posttranzicijskih anom alij, je nekako narekoval sam izbor. V tekm ovalni p ro g ra m sem tako uvrstil kabaret, ki prikazuje posto p n o nem ško nacifikacijo, predstavo po film­ skem scenariju o v zp o n u fašizm a, odločil sem se za prikaz m iškulanc agram ersk e p o litičn e in kapitalske elite iz časa p o prvi vojni in p o g u b n ih p osle­ dic za prihajajoče generacije, p a za kom edijo o zd ru žb i podeželanov, ki raz­ bije pu jsa in obtiči v m etro p o li k o t žrtev lastn ih p re n a p e tih apetitov. Svo­ jevrsten, karnevaleskni k o m e n ta r p a je seveda tu d i p reo b lačen je služkinj. O dločil sem se za tri u p rizoritve slovenskih besedil, lahko rečem o kla­ sičnih, če u p o štev am o , d a je tu d i najm lajše in k rstn o u p rizo rjen o n ap isan o k ot p o etičn a tragedija, tu d i zato, ker se m i zdi razveseljivo, s koliko inova­ tivnosti in kako fo rm aln o raznoliko se jih lotevajo m lajši režiserji in s tem stopajo p o p o ti zrelih in starejših kolegov, ki so tem elje svoje p o etike p o g o ­ sto postavili ravno ob gledališkem prem išljevanju d o m ače klasike; p ri tem sem se nekoliko o prl tu d i n a vaše p rip o ro čilo (Sveta B S), naj esejistični del festivala, ki bo letos posvečen d ram atik i G regorja S trn iše, sprem lja tu d i up rizo ritev njegove m oralitete. S prem ljevalni p ro g ra m im a dva dela, v p rv em sta res, skladno s sta tu to m festivala, estetsko inovativni predstavi, p ri čem er je inovacija ene, p aradok­ salno, ponavljanje in rek o n stru k cija k u ltn e pred stav e iz časov hipijade. Z ra ­ ven p a so štiri u p rizoritve, ki niso zelo te h n ičn o zahtevne in jih je m ogoče postaviti v m an jše d v orane, h k rati p a so ti m inikabareji ali p a m inim uzikali in m o n o d ra m a d o b itn ik a B orštnikovega p rsta n a zelo kom unikativni. Z d elo se m i je, d a lahko kot tisti, ki im a privilegij, d a je videl toliko u p ri­ zoritev, tu d i s sugestijam i p rip o m o rem k živahnem u o b tek m o v aln em u fe­ stivalskem u d ogajanju in vodstvo o pozorim n a kvalitetne uprizoritve, ki b o d o dale p ro g ra m u širino in volum en. Prem išljal sem celo o tem , d a bi v sprem ljevalni p ro g ra m vključil nekaj izrazitih u sp ešn ic, v en d ar se m i zdi p am etn eje, če tak šn e odločitve p rep u stim vodstvu festivala. P ri sestavljanju o b eh sekcij p ro g ra m a festivala p a m i je bilo tu d i nekoliko v u te h o , d a b o im el selektor n aslednjega festivala m o žn o st, d a bo popravil kakšno m ojo m o reb itn o n ap ak o , enako k ot sem sam vse p onovljene n o m i­ nacije iz prejšnje sezone še en k rat p reteh tal.


Program

festivala

Tekmovalni p rogram :

1. Joe M asteroff, John K ander, Fred Ebb: Kabaret. Režija Stanislav Moša. M estno gledališče ljubljansko 2. M iroslav Krleža: G ospoda G lem bajevi. Režija D ušan Jovanovič. SN G Nova G orica 3. N icola Badalucco, Enrico M edioli, Luchino Visconti: Som rak bogov. Režija Diego de Brea. Slovensko mladinsko gledališče 4. M artin Crim p: P odeželje. Režija E duard Miler. P G Kranj 5. Jean-Baptiste Poquelin Moliere: Tartuffe. Režija D ušan Jovanovič. S N G D ram a Ljubljana 6. Ivan Cankar: R om an tičn e duše. Režija Sebastijan Horvat. S N G D ram a Ljubljana 7. Eugene Labiche, Botho Straufi: Sparovček. Režija M artin Kušej. SN G D ram a Ljubljana 8. Ivo Svetina: Ojdip v K orintu. Režija Ivica Buljan. SN G D ram a Ljubljana 9. Jean G enet: Služkinji. Režija. Diego de Brea. S N G D ram a Ljubljana 10. G regor Strniša: Žabe. Režija Jaka Ivanc. PG Kranj 11. Betontanc & Umka.LV: Show Your Face! Režija M atjaž Pograjc. Zavod Bunker Ljubljana in T he N ew T heatre Institute of Latvia Sprem ljevalni p rogram :

P up ilija, papa P up ilo pa P upilčki - rekonstrukcija. Režija Emil H rvatin. Zavod M aska, B -51 (Ex Ponto) in Zavod Bunker (Stara elektrarna) Ljubljana 2. Roland Schimmelpfennig: P red tem / P otem . Režija Sebastijan Horvat. E. P. I. C enter Ljubljana 3. G reva se Ježka. M uzakl. Režija Tijana Zinajič. Pernarčič & Pernarčič Ljubljana 4. Andrej Rozman - Roza: Skopuh - najbolj skopa izvedba. K U D France Prešeren in Rozinteater Ljubljana 5. Platon, Peter Ternovšek: Sokratov zagovor. D ram a SN G M aribor 6. Raymond Carver, rokgre: O č e m govorim o, kadar govorim o o ljubezni. Režija Ivana Djilas. Društvo Familija in M G L 1.

V Mariboru, 19. junija 2007

9


42.

BORŠTNIKOVO

SREČANJE 2007

T o n e Partljič v

PETER U H A N

Car Borštnikovih fe s tiv a lsk ih večerov In je oktobrski večer in se ljudje gnetejo p red dvo­ rano, p o te m v poltem i z vstopnicam i v rokah iščejo vrsto in sedež, pozdravljajo z b esed o ali pokim ava'V d njem znance, sedejo, se zazrejo v gledališki list, po opozorilu pogledajo, ali im ajo izklopljen p ren o sn i telefon in čakajo ... M o rd a m orajo še vstati, ko se kak zam u d n ik prebija v sredino vrste in se o p ra­ vičuje, pa m u šepetajo »nič hudega« ... In p o tem končno čaro b n o ugašanje luči v dvorani, včasih se zasliši že tudi uvodna glasba, nato je tem a, ta varna gledališka tem a, polna pričakovanja in napetosti, po tem p a zagorijo reflek­ torji, se na o d ru prižge luč, ki čaka ali pa preseneti igralce, ljudi iz nekega d rugega sveta ...T a večerni gledališki ritual, skoraj po vsem svetu enak, je v oktobrskih večerih v M a rib o ru posvečen srečanju slovenskih gledaliških igralcev in d ru g ih gledaliških um etnikov; dvanajst večerov se v veliki dvo­ rani, stari dvorani, na m alem o d ru , na k o m o rn em o d ru preigravajo usode, zm ote, naprezanja, strem ljenja ljudi, presunljivo oživljenih iz literarne p red ­ loge ali nekih d ru g ih vizij ... L judje, ki so z vstopnico v roki iskali še uro, dve prej sedež, navadno po predstavi ploskajo, čakajo n a poklon igralcev, p o te m pa vstajajo in na čisto d ru g ač en način, kot so prihajali, odhajajo iz dvorane. Zvečine niti niso več to povsem »isti« pričakovanj ali rad o v ed n o ­ sti polni ljudje, am pak so p otešeni ali n epotešeni, veseli ali zam išljeni, za­ dovoljni ali se čutijo prikrajšane, nekateri m orda celo objokani, drugi je z n i... Bili so opazovalci, priče, soudeleženci gledališkega dogodka! N ek ateri prihajajo na posam ezne festivalske predstave, d ru g i n a vse. P ri­ m erjajo. Po svoje »delijo« nagrade. Hvalijo ali kritizirajo izbor tekm ovalnih predstav. Se navdušujejo n a d posam eznim i predstavam i ali igralci! Zdaj

10

pogrešajo to gledališko dru žin o , naslednje leto kako drugo! K o m en tirajo selektorjev izbor! Tožijo zaradi cene vstopnic. In oni, ki po predstavi »izpraznjeni« obsedijo p red ogledali v gledaliških garderobah? Slačijo m aske in kostum e. Prem išljujejo, zakaj je m arib o rsk a p ublika reagirala dru g ače k o t d o m ača, se sprašujejo, ali je bilo v red u , se m o rd a jezijo n a soigralca ... O d so tn o poslušajo inspicienta, ki jih v im en u gostiteljev vabi n a kozarček in prigrizek, se zavedajo, da b o d o m orali km a­ lu »goli« v civilnih oblekah n a sprejem m ed kolege, ki so jih gledali, nastav­ ljali b o d o lica za vljudne po lju b e in stiskali roke ... In kaj šele tisti, ki so tu ­ di igralci, p a niso dobili vloge ali ni bila njihova predstava izbrana, zdaj pa so se znašli le m e d občinstvom in n a sprejem u ... Z u n aj p a odhaja publika v tem n e oktobrske noči in v svoja stanovanja. N e ­ k ateri p a šele prihajajo n a sprem ljevalno n o čn o predstavo n a m alem ali ka­ kem d ru g em prizo rišču ... V gledališču gorijo luči še p ozno v noč. Č ez čas gostujoči igralci in delav­ ci odhajajo v svoje avtobuse, ki jih b o d o odpeljali nazaj v N ovo G orico, L jubljano, K ranj ... Ja, avtobus, ki bi popeljal ansam ble nazaj v C e lje ,T rst, K o p er, P tuj letos n e stoji p red gledališčem . S elektor je tako videl, p re ­ mišljeval, odločil ... Z ato je včasih že več m esecev p re d B orštnikovim srečanjem tu d i čas protestov, polem ik, zam er ...T u d i letos. A je že p rih o ­ dnje leto n avadno sp et dru g ače ... P rih o d n je leto? P rih o d n je leto bo 150 let, o dkar se je v C erkljah rodil Igna­ cij Borštnik, po katerem nosi naš festival im e. Ironija, tu d i B orštnik ni niko­ li nastopil v M arib o ru . V endar je M a rib o r v času gledališkega festivala Boršmikovo mesto. Je v oktobru gledališka prestolnica Slovenije. N aj bo ved­ no tako! E dinstven je čar B orštnikovih festivalskih večerov v o k to b ru , ko so dnevi vse krajši in gledališki večeri tako lepi, očiščujoči in bogato dolgi ...


D a nilo Rošker

MIŠO H O C HS T A T T E R

Slovensko n a ro d n o g le d a liš č e Maribor vas pozd ra v lja M ariborska Talijina hiša je stara 155 let, slovenska beseda je v njej dom a od leta 1919, festival B oršt­ nikovo srečanje p a šteje že tu d i 42 let. G ledališče z D ram o , O pero in B aletom je v preteklosti doživlja­ lo tu d i različne finančne in organizacijske sistem e in oblike. A danes je to največje slovensko n aro d n o gledališče p o d eno streho. In z veseljem o d p re vra­ ta, tako rekoč takoj po začetku sezone, v o k to b ru za plem enito gledališko »olimpijado« Borštnikovo sre­ čanje. T udi Srečanje se je sprem injalo in se prilaga­ jalo p ro storskim m ožnostim , zlasti m ed gradnjo in obnovo gledališke stav­ be. D an es so n a voljo dom ači D ram i in gostujočim festivalskim p red sta­ vam Velika dvorana, S tara dvorana, M ali in K o m o rn i oder. Vse dvorane v zavidljivi teh n ičn i oprem i. M noge zadrege, ki so v preteklosti silile k im p ro ­ vizaciji, so odpravljene. F anfare b o d o tu d i letos 12. ok to b ra zadonele vVeliki dvorani in S rečanje se bo začelo. G ostujočim ansam b lo m b o n a voljo tu d i tehnično in drugo osebje Slovenskega naro d n eg a gledališča M aribor. Večer za večerom b o številno m ariborsko občinstvo sprem ljalo dogajanje n a deskah, ki pom enijo svet, in se seznanilo z najboljšim , kar so v pretekli sezoni ustvarili slovenski gledališki um etniki. N a k on cu b o m o n a posebni svečanosti podelili B orštnikov p rsta n igralki in n ag rad e najboljšim . Vesel in p o n o sen sem , da se ta največji slovenski gledališki prazn ik dogaja v naši hiši! D ragi um etniki, drago občinstvo, dobrodošli na festivalskih oktobrskih gle­ daliških večerih!


42.

SELEKTOR,

BORŠTNIKOVO SREČANJE 2007

Selektor Matej Bogataj Kakor je pri Slovencih pač navada, tudi triinštiridesetletnega Mateja Bogataja prište­ vamo v (naj)mlajšo generacijo gledaliških in literarnih kritikov, publicistov in teoreti­ kov. Vendar sta za njim že dve desetletji objavljanja kritik, recenzij, spremnih besed, li­ terarnih in gledaliških esejev ter kajpada tri samostojne literarno teoretične in publici­ stične knjige. Predvsem je za Borštnikovo srečanje pomembno, da je Bogataj izjemna »moderatorska« osebnost, ki odlično vodi okrogle mize, simpozije ali javne pogovore. In prav na našem festivalu je nekaj let vodil strokovne pogovore z ustvarjalci predstav in z občinstvom ... Ti pogovori niso bili le prezentacija poglobljenega znanja in izvr­ stnega smisla za bistveno v uprizoritvi, velikokrat so bili to iskrivi besedni dvoboji s pri­ mesjo bohemskega vzdušja, da so nenadoma postali tudi pogovori ustvarjalna provo­ kacija in tudi sami teatrski dogodki, ki pa niso nikoli padali pod akademski nivo. Zato je gledališka in kulturna javnost z veseljem pozdravila odločitev sveta Borštni­ kovega srečanja, da Mateja Bogataja izbere za selektorja tekmovalnega in spremlje­ valnega programa. No, oglasili so se tudi polemični toni, kakor zmeraj, ko gre za en­ kratne osebnosti, ki imajo odločna stališča, kar je izboru dalo še dodaten mik.

Člani

strokovne

žirije

Iv a Z u p a n č i č Dramska igralka. Leta 1960 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se po diplomi izpopolnjevala v Moskvi in v Londonu. Čla­ nica Mestnega gledališča ljubljanskega od ustanovitve leta 1951 do leta 1962, ko je postala članica SNG Drama Ljubljana; leta 1994 se je formalno upokojila, a občas­ no še vedno nastopa kot gostja. Gostovala je tudi v drugih slovenskih gledališčih, zlasti zvesto v projektih izveninstitucionalnih gledaliških skupin. Je prejemnica več nagrad, med njimi nagrade Prešernovega sklada, Borštnikove nagrade in leta 1997 Borštnikovega prstana. Majda Križaj Gledališka in filmska lektorica. Leta 1960 diplomirala na slavistiki, na Filozofski fa­ kulteti v Ljubljani. Kot lektorica sooblikuje uprizoritve v večini slovenskih dramskih gledališč in v Lutkovnem gledališču Ljubljana; občasno sodeluje pri filmskih in te­ levizijskih projektih. Je tudi prevajalka; poleg krajših besedil je iz srbohrvaščine pre­ vedla tri dramska besedila (D. Roksandič, A. Lebovič, J. Hristič). Objavlja članke s področja govorne podobe gledaliških uprizoritev. Vesna Jurca Tadel Gledališka kritičarka. Na AGRFT diplomirala iz dramaturgije. Že med študijem je pisala gledališke kritike, obenem pa delovala kot dramaturginja v večini slovenskih poklicnih gledališč. Z Evaldom Flisarjem in Vilijem Ravnjakom soustanoviteljica Slovenskega komornega gledališča. V letih 1987-94 zaposlena v Mestnem gleda­ lišču ljubljanskem kot dramaturginja, sezoni 1991/2 in 1992/3 je vodila kot v. d. umetniškega vodje. To obdobje velja za čas, ko je v M GL prišla vrsta novih režiser­ jev in slovenskih del. Kasneje je bila zaposlena na Cankarjevi založbi in Ministrstvu za kulturo, kjer je med drugim vodila oddelek za mednarodno sodelovanje. V zad­ njih letih gledališke kritike in eseje o gledališču s poudarkom na novih slovenskih dramskih besedilih objavlja v Delu, Ampaku in Sodobnosti. Slovenska dramska bese­ dila tudi prevaja v angleščino. Aleksandar Milosavljevič Gledališki kritik, dramaturg in teatrolog. Študiral je psihologijo na Filozofski fakul­ teti in literarno vedo na Filološki fakulteti, obe v Beogradu. Razprave s področja te­

ŽIRIJI

orije književnosti in književne kritike, gledališke kritike, komentarje in eseje objav­ lja v številnih časopisih, tednikih, revijah in na radijskih in televizijskih postajah. Bil je glavni urednik revije Teatron in eden od ustanoviteljev ter šest let glavni in odgo­ vorni urednik gledališkega časopisa Ludus', trenutno je član uredništev revij Scena in Povelja in glavni urednik revije Pozorište. Za svoje publicistično delo je bil večkrat nagrajen. Bil je tudi selektor in / ali član žirij številnih gledaliških festivalov, med nji­ mi uglednega Sterijevega pozorja v Novem Sadu. Obsežno je tudi njegovo ure­ dniško delo. Je predsednik Združenja gledaliških kritikov in teatrologov Srbije. Z gledališči (Atelje 212, Narodno pozorište Beograd in Beogradsko dramsko pozo­ rište) je sodeloval kot umetniški svetovalec za repertoar, kot umetniški direktor (Po­ zorište na Terazijama, Srpsko narodno pozorište Novi Sad) in pri številnih projek­ tih kot dramaturg. S SNP Novi Sad od leta 2005 sodeluje kot sodelavec za ume­ tniška vprašanja —projekte in medije. R ok Vevar Gledališki in plesni kritik. Študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulte­ ti v Ljubljani in gledališko režijo na AGRFT. Za dnevne časopise (zlasti Delo) in strokovno periodiko piše predvsem o scenskih umetnostih, poleg tega je član ure­ dniškega odbora revij Maska in Lutka. Skupaj s Simono Semenič je avtor uprizori­ tev v produkciji izveninstitucionalnih gledaliških grupacij (Muzeum, Maska, Glej).

Člani

žirije

za p o d e l i t e v

Borštnikovega

prstana

Mojca Kreft Dramaturginja in teatrologinja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala slo­ venščino in etnologijo, vzporedno dramaturgijo na AGRFT, kjer je leta 1975 diplo­ mirala. Bila je dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega (1975-1987), D ra­ me SNG Maribor (1987-1989) in umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljublja­ na (1989-1999). Od leta 2001 vodi fonoteko in zvočni arhiv v Slovenskem gleda­ liškem muzeju. Kot dramaturginja uprizoritev in avtorica esejev je sodelovala z veči­ no slovenskih dramskih gledališč. Teatrološke raziskave objavlja v strokovnih publi­ kacijah, že dvajset let pa s študijami in eseji o gledališču in dramatiki sodeluje na Radiu Slovenija. Bila je selektorica Tedna slovenske drame (1974) in bienalnega fe­ stivala Zlata paličica (2005 in 2007). Bine M a to h Dramski igralec. V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču in v Lutkovnem gleda­ lišču Ljubljana je nastopal že kot amater, po študiju dramske igre na AGRFT v Lju­ bljani pa se je leta 1980 zaposlil v PDG (danes SNG) Nova Gorica, kjer je kmalu postal eden od nosilcev repertoarja. Občasno nastopa kot gost tudi v drugih sloven­ skih dramskih gledališčih. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugimi z na­ grado Prešernovega sklada, dvakrat z Borštnikovo nagrado in leta 2004 z Borštni­ kovim prstanom. Tone Partljič Pisatelj in dramaturg. Profesionalno kariero je začel kot učitelj, a jo kmalu nadalje­ val v gledališču: kot dramaturg (Drama SNG Maribor), umetniški vodja (Mestno gledališče ljubljansko, SNG Drama Ljubljana), predvsem pa kot dramatik. Velja za najuspešnejšega slovenskega komediografa; piše tudi prozo in literaturo za otroke. Vzporeden s pisanjem je njegov družbeni angažma: v burnih letih med 1983 in 1987 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, enega najbolj izpostavljenih fo­ rumov takratne civilne družbe. V novi državi je skoraj desetletje deloval kot posla­ nec Državnega zbora. S festivalom Borštnikovo srečanje je v raznih funkcijah pove­ zan skoraj od začetka, od leta 2004 pa je predsednik festivalskega sveta.


42.

BORŠTNIKOVO SREČANJE 2007

NOMINACIJE

SNG Drama Ljubljana

Slovensko s ta l n o gl ed ali šče Trst

G ledališče Konj Ljubljana

* Vladimir Bartol, Dušan Jovanovič Alamut Režiser S eb as ti ja n

* Euripides Ba kh a nt ke Režiser Vito Taufer

* Kleist Po ko r es po nde nci Heinricha von Kleista. Režiser Silvan

Horvat * Lev Nikolajevič Tolstoj, Dušan Jovanovič Ana Karenina Režiser Dušan Jovanovič * Arthur Schnitzler Prostrana d ežela Režiser J an u sz Kica * Ivo Sv etina Ojdip v Korintu Režiser Ivica Buljan

* Boris Pahor, Igor Lampret, Marko Sosič S p op ad s pomladjo

Omerzu

Režiser Marko Sosič * Pier Paolo Pasolini Svinjak Režiser Ivica Buljan * J e a n - B a p t i s t e Poquelin Moliere Zdravnik po sili Režiser Diego de Brea

Maska Ljubljana * Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki Rekonstrukcija * Zadnja ego ističn a predstava Režiser Mare Bulc

* Matjaž Zupa nčič Razred Režiser Mile Korun * Fernand o P es so a Mornar Režiser Jernej Lorenci

Prešernovo gled ali šče Kranj

E. P. I. Center Ljubljana

* Je an Genet Služkinji Režiser Diego de Brea

* Elfriede Jelinek Drame princes Režiser Ivica Buljan

* Roland Sch immel pfennig Predtem / Potem Režiser S eba sti jan

* J e a n - B a p t i s t e Poquelin Moliere Tartuffe Režiser Dušan

* Gregor Strniša Žabe Režiser J a k a Ivanc

Jovanovič

Horvat

* Martin Crimp Podeželje Režiser Eduard Miler

* Aless and ro Baricco D evetnajsto Režiser Jure Novak

* Vasilij Vladimiriovič Sigarev Ahasver Režiserka Ivana Djilas

Ak ademija za gleda li šč e, radi o, film in televizijo Ljubljana

Via negativa Ljubljana

* Ivan Cankar R omantične duše Režiser S eb as ti ja n Horvat

* Gregor Strniš a Driada Režiser Luka Martin Škof

* Via n e g a ti v a Viva Verdi Režiser Bojan Ja bl a no ve c

* Henrik Ibsen Strahovi Režiser Eduard Miler

* Dane Zajc Medeja Režiser J a k a Andrej Vojevec SKUC g led a lišče Ljubljana

Mestno gled ališče ljubljansko * William S h a k e s p e a r e Hamlet Režiser Matjaž Zupančič

Gledališče Glej Ljubljana

* Joe Ma steroff, John Kander, Fred Ebb Kabaret Režiser Sta nislav

* Tijana Zinajič Morilci

Moša * Boris A. Novak Lipicanci gredo v Strasbourg Režiser Zvone

* Tomaž Štrucl Dolina solz * Dušan Teropšič Butalci

Š ed lb a ue r * Kim Komljanec Skart Režiser J a š a Jamnik * Petr Zelenka Zgodbe vsakdanje norosti Režiserka Bar ba ra Hieng Sam o bo r

* Nebojša Pop Tasič Viva la vulva Režiserka Alenka Tetičkovič * Andreja Kovač Klovna Režiserka Andreja Kovač * Evald Flisar Nora Nora Režiser Alen Jelen Spas te a te r Mengeš * Ephraim Kishon Bil je škrjanec Režiser Boris Kobal

Mestno gle dal išč e Ptuj * Morris Panych Bdenje Režiser Matjaž Latin

* 5m oških.com Avtor prire dbe in režiser Jurij Zrnec * A g a th a Christie Mišolovka Režiser Vito Taufer

* Anton Tomaž Linhart Micka Režiser Rene Maurin * Heiner Muller K vartet Režiser Ivica Buljan

Slovensko mladinsko gled ališče Ljubljana

Bunker Ljubljana * B e t o n ta n c £ Umka.LV Show your Face! Režiser Matjaž Pograjc

* Fabio Rubiano Orj&ela Kitov trebuh Režiser Matjaž Pograjc

Gledališče Koper

* Nicola B ada luc co, Enrico Medioli, Luchino Visconti Somrak

* Joe Orton Plen Režiser Boris Cavazza

KD B -51 (Ex Ponto) Ljubljana

* T en nes see Williams Tramvaj Poželenje Režiser Boris Cavazza

* Dane Zajc Grmače Režiser Nick Upper

* Visoka pesem Režiser Jan Decorte

Še nt ja k ob sk o gl ed ali šč e Ljubljana

Muzeum Ljubljana

* Ljubezen na smrt Režiser Matjaž Pograjc

* Vida Cerkvenik Bren, J a š a Jenull, Marko Bratuš Kaj ti je,

bogov Režiser Diego de Brea * Harold Pinter Jašek Režiser Vito Taufer

d ek li ca? Režiserja Vida Cerkvenik Bren, J a š a Jenull Drama SNG Maribor Michael Frayn Kopenhagen Režiser S eb as ti ja n Horvat

* Ja ro sla v Hašek Prigode d o b r e g a v o ja ka Svejka Režiser Gojmir Lešnjak Goje

J e a n - B a p t i s t e Poquelin Moliere Plem eniti m eščan Režiser Vito

* Spela Stres Neznosni Pimlico Režiserka Špela Stres

Taufer

* Matej Bor Vrnitev Blažonovih Režiser Jure Novak

Pernarčič &. Pernarčič Ljubljana * Greva se Ježka Režiserka Tijana Zinajič Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost Ljubljana

* Platon, P et e r Ternovšek Sokratov zagovor Cankarjev dom Ljubljana Slovensko ljudsko gled ališče Celje

* Iztok Kovač Gospodarji č a s a Režiser Iztok Kovač

* Joe Mas teroff, John Kander, Fred Ebb Kabaret Režiser Miha

* Doug Wright, Primož Ekart P or o če na s seboj Režiser Primož

Alujevič

* Moliere * Rodin II

Ekart

* Doug Wright Poročena s seboj Režiser Primož Ekart Osum - um etniško društvo Ljubljana * J a n a Pavlič, Matej Filipčič La La La .. . Režiser Matej Filipčič

* Marius von Mayenburg Paraziti Režiser Mare Bulc Slavko Grum Dogodek v m estu Gogi Režiser A lek sa nda r

Mini t e a t e r Ljubljana

Popovski

* Heiner Muller K vartet Režiser Ivica Buljan

* Patrick Marber Howard Katz Režiser Matjaž Zupa nčič

* Tristan Vox Prilika o izgubljenem gla su

* Sinja Ožbolt Nekakšen sindrom Plesno g le d a li šk a p r e d s t a v a

Miroslav Krleža Gospoda Glembajevi Režiser Dušan Jovanovič

Obredno g ledališče Duša zemlje Ptuj

* Srečko Fišer Prihodnje, odhodnje Režiser J a š a Jamnik

Anton P od bevšek T ea ter Novo me sto

* Nina Mitrovič Ta postelja je prekratka Režiserka Ivana Djilas

* Bertolt Brecht Galileo Galilei Režiser Matjaž Berger

* Hristo Bojčev Orkester Titanik Režiser Matjaž Latin

* Sergej Prokofjev P et e r in volk Režiserja Nana Milčinski, Matjaž

* Georges Feydeau Bolha v u šesu Režiser J an us z Kica

* Tomaž Grom Bruto Zavod Ops! Ljubljana

Plesni t e a t e r Ljubljana Slovensko narodno g led ališče Nova Gorica

Zavod Sploh Ljubljana

Berger

* Marija Magdalena D ram sko-gledališka gim nazija Nova Gorica * Ines Grlj, Eva Kljun, Anja Susič, Kristi Žnidarčič Sjore


TEKMOVALNI

MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO

J o e M a s t e r o f f , John Kander, Fred Ebb

PROGRAM

P e t e k , 12. 10. 200 7 o b 19.30 Velika d v o r a n a

KABARET

P r e d s t a v a t r a j a 2 uri 35 m i n u t in i m a e n o d m o r .

Mjuzikel N as lov iz virnika C a b a r e t P

rva

s l o v e n s k a

u p r iz o r it e v

P rem ieri 19. in 20. s e p te m b ra 2006 na ve lik e m o d ru MGL

P re va ja le c pesmi M ilan D ek lev a

Igrajo

P re v a ja lk a d ia lo g o v A lja Predan

Kon fe ra n sje

Režiser S ta n is la v M oša

Sally Bowles

Glasbeni v o d ja in d i r i g e n t Žarko Prinčič

C lif f Bradsh aw

K o r e o g r a f Igor B arberič

Ernst Ludwig

Uroš Smolej Iva Krajnc / V esna Pernarčič Zunič

k. g

M atej Puc G aber K. Trseglav J e t t e O stan Vejrup / M a rija n a Jaklič Klanšek k

D r a m a t u r g in ja A lja Predan

Fraulein Sc hneid er

Sce n o g ra f J a r o sla v M ilfajt

Herr Shultz

K o s t u m o g r a f k a A ndrea K učerova

Fraulein Kost

Le k tor Arko

Max

O b lik o v a le c zvo ka Grega Forjanič

Deklici

O b lik o v a le c s v e tlo b e B rane Šulc

Dečka

A s is t e n t režise rja Boris Kobal

M o rn a rji, n a t a k a r ji, n a c is t i

A s is t e n t k a k o re o g r a fa Lidia Ivek ovič

D e k le ta k lu b a K it k a t

g.

Ja n e z S ta r in a P e t r a Veber Rojnik Boris Kerč Lana Sernec

k. g

, Z ala Linea R u ta r

Dan David Mrevlje N a tla č e n Tomaž P ipan , Domen Valič

ag rft,

Lulu

k. g.

Vladimir J a n c

k. g.

A na Dolinar

agrft

Ana Hribar

agrft

T jaša Ferme

agrft

Eva Kraš

agrft

Frenchie Helga

k. g

Tilen Udovič

k. g.,

Rosie

Tinkara Končar

k g.

Dixie

S a ra Zivkovič

k g

Swing

Ajda S m rek ar

k. g.

Fritzie

O rkester k lu b a K it k a t

Žarko Prinčič

d i r i g e n t , kla vir,

Aleš S u š a

sopran saksofon, a l t saksofon, klarinet, fla v ta

Hugo Š e k o ra n ja

Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb

sopran saksofon, alt saksofon, flavta

Primož Fleischm ann Blaž Trček

bariton sak so fo n , klarinet, bas klarinet,

P e te r Je všnika r

trobenta,

Klemen Repe

Darko Rošker Marko Mozetič

sopran saksofon, te n o r saksofon

Dominik Krajnčan

tro benta

Marjan Petrej

pozavna

Aleš R e n d la

tolk ala ,

pozavna,

tu b a , k o n tra b a s,

bendžo, kitara,

Jože Šalej

h a r m o n i k a , klavir

Gostje k lu b a K i t k a t

KABARET

Ivan Jezernik

k. g.,

Lučka Berlot

Z ala Simčič

k. g.,

k. g.,

M a rje ta Cerar

M atjaž Balažič

k g.,

k. g.,

M a rtin a Kavčnik

Luka O rtar

k. g.,

Jože Pavšič

k. g., k. g.

I il l! H ^


1 11

P o s t a v l j e n v s a m k a b a r e t , mu zik a l s p o z n a n i m i s o n g i in k o m u n i k a t i v n i m k o n f e r a n s j e j e m ĹĄ e e n k r a t prikaĹže ro j st vo t o t a l i t a r i z m a iz d u h a v s a k d a n je g a izkljuÄ?evanja.


SLOVENSKO

NARODNO

G L E D A L I ŠČE

NOVA

GORICA

TEKMOVALNI

PROGRAM

S o b o t a , 13. 10. 200 7 ob 19.30

M iroslav Krleža

S tara d vorana

G0 S P 0 D

1

\ 1 1

Q L M B J £ \/1 £

Dram a v tre h dejanjih N as lov iz virnika G o sp o d a G le m b a je v i P rem iera 28. s e p te m b ra 2006 v SNG N ova G orica

P re va ja le c Andrej Inkret

Igrajo

Režiser D ušan J o v a n o v ič

Naci ( i g n j a t , J a cq u es) G lembay, ba n k i r , š e f f ir m e G le m b a y Ltd., pr avi t a j n i s v e t n i k

Bine M atoh

D r a m a t u r g in ja T ea R ogelj

B a ro n ic a C a s te lli- G le m b a y , n j e g o v a d r u g a l e g i t i m n a ž e n a

H elena Peršuh

L e k tor S rečk o Fišer

Dr. phil. Leone Glembay, sin I g n j a t a in n je g o v e prv e ž e n e , roj. B a s il id e s - D a n ie l li

R adoš Bolčina

S c e n o g ra f Marko Japelj

Sestra A n g e lik a Gle mbay, d o m i n i k a n k a , v d o v a po s t a r e j š e m G l e m b a j e v e m s in u Iv anu,

K o s t u m o g r a f in ja J e le n a Prokovič

roj. b a r o n i c a Z y g m un to w ic z Bea trix

A v t o r gla sb e D rago Iv a n u ša

T itus A n d ro n ic u s Fab ric zy -G lem b a y, b r a t r a n e c b a n č n i k a G l e m b a j a , veliki ž u p a n v p o k o ju

O b liko v a le c luči S a m o Oblokar

Dr. iuris Puba Fab ric zy -G lem b a y, o d v e t n i k , pr av ni s v e t o v a l e c f ir m e G le m b a y Ltd., n je g o v sin

A v t o r v id e a N ejc Saje

Dr. med. Paul A lt m a n n , zd ra v n i k

A s is t e n t s c e n o g r a fa A lek sa n d er B la žiča

M a rju ta Slamič Pri mož P irn a t Jože Hrovat

Dr. t h e o l . e t phil. A lo jzij S ilb e r b ra n d t, i n f o r m a t o r b a r o n i č i n e g a s i n a in n je n s p o v e d n i k Oliver Glembay, s in b a r o n i c e C as te lli in b a n č n i k a G l e m b a y a

Ivo Barišič

---------------

M atjaž Tribušon

k. g.

Marko P la n t a n

k. g.

Ulanski o b e r l e u t n a n t von Ballo csa nszky

Gorazd Jakom ini

Franz, s o b a r

Milan V odopivec

A n ita , s o b a r i c a

D u ša n k a Ristič

jJw

1

PAN^VtlANfkDUN

i■o ] 1


Tik p o d z g o d b o o u s p e h u in b o g a t e n j u novop eÄ?en ih povzpetnikov b r e z s k r u p u l o z n o s t , m o r a l e n razkroj, d u ĹĄ e v n e p r e n a p e t o s t i , k i j ih z d r a v i t a b r o w n i n g in v e r o n a l .


TEKMOVALNI

P R E Š E R N O V O GLEDALIŠČE KRANJ

Gregor S t r n i ša

PROGRAM

N e d el ja , 14. 10. 2007 o b 19.30 S tara d vorana

Z A B E AL I P R I L I K A O U B O G E M IN B O G A T E M L A Z A R J U

I

I

P r e d s t a v a t r a j a 1 ur o 20 m i n u t in n i m a o d m o r a .

P rem iera 28. o k to b ra 2006 v P rešernovem g le d a liš č u Kranj

Režiser in s c e n o g r a f J aka Ivanc

Igrajo

D r a m a t u r g in ji Jera Ivanc in M arinka P o štra k

Točaj

K o s t u m o g r a f in ja M aja L jubotina

Lazar in Lazarus

A v to r gla sbe D avor H ercog

Ba b ic a in Evica

P e te r Musevski Rok Vihar V esna P ernarčič Žunič

L e ktor Arko

4I1 Pnliki » ubogem in bogittnt Uurju

18

MM.

GregorStrmi*

ŽABE

m \\t

O b lik o v a le c m aske M atej P a jn ta r


K l a s i Ä? n a m o r a l i t e t a o s p o p a d u za d u ĹĄ o , u p rizor jen a s s t r i p o v s k o s e n z i b i l n o s t j o in p o d p r t a z z a v e s t j o o l a s t n i gledaliĹĄkosti.


MASKA

( KOPRODUCENTA:

KD B - 5 1

-

EX P ONT O

IN BUNKER

-

STARA E L E K T R A R N A )

P U P l LI J A , P A P A P U P I L O P A PUPILČKI - REKONSTRUKCIJA

SPREMLJEVALNI

PROGRAM

N e d el ja , 14. 10. 20 0 7 o b 22.00 T ri b u n a n a Ve likem o d r u P r e d s t a v a t r a j a 1 ur o 20 m i n u t in n i m a o d m o r a .

R e k o n s t r u k c i j a p r e d s t a v e g l e d a l i š č a P upilije Ferkev erk P rem ie ra 20. s e p te m b ra 2006 v S ta ri e le k tra rn i L ju b lja n a (v o k v iru fe s tiv a la Ex P o n to )

A v t o r r e k o n s t r u k c ije in režiser Janez Janša A v to r ji r e k o n s t r u k c ije gla sb e Gregor Cvetko,

Lado Jakša, Boštjan Narat T ehnični v o d ja Igor Remeta

Ustvarjalci

in i z v a j a l c i

A le k sa n d ra Balmazovič Gregor Cvetko Dražen Dragojevič

A s is t e n t režije Samo Gosarič

Lado J a k š a

A v t o r ji p ro je k c ij Samo Gosarič, Janez Janša ,

Alja Kapun

Igor Štromajer

B oštjan N a ra t

Sn e m a lc a Gregor Lipičar, Iztok Sajdl

M atjaž Pikalo

M o n ta ž e r Gorazd Kernel

Dejan Srhoj

O b lik o v a lk a m aske Barbara Pavlin

A jda Toman

L e k t o r ic a za ruski je z ik Ivana Jurkovič Izvršna p r o d u c e n t k a Barbara Hribar P r o d u c e n t Maska K o p r o d u c e n t a Kulturno društvo B-51

(festival Ex Ponto) in Bunker (Stara elektrarna)

Ire n a Tomažin Grega Zorc

l

M


" "R e k o n st ru k ci j a k u l t n e p r e d s t a v e , ki s p o d b u j a in p r e m i š l j a s p r o š č e n o s t in igr iv os t v č a s u , ki j e m l j e g l e d a l i š k i e k s p e r i m e n t n e n a i v n o in / ali z nostalgijo.

'n P^®m so ble Uganke z h Katefo se spet ne spomnim kaj je Mo. A m pak to j* bi o tko itd en n a č in na i »jen. D u šan to *.na ne, da je biia stv«ji prelita razen

M


TEKMOVALNI

PREŠERNO VO GLEDALIŠČE KRANJ

PROGRAM

P o n e d e l j e k , 15. 10. 20 07 o b 19.30

Martin Crimp

S tara dvorana

PODEŽELJE

P r e d s t a v a t r a j a 1 u r o 20 m i n u t in n i m a o d m o r a .

N as lov iz virnika The C o u n try P rv a

slo v e n sk a

u p riz o rite v

P rem iera 10. d e c e m b ra 2006 v P rešernovem g le d a liš č u Kranj

Prevaja le c Zdravko Duša

Igrajo

Režiser, k o s t u m o g r a f in g la s b e n i o p re m lje v a le c

Corrine

Eduard Miler

Richard

D r a m a t u r g in ja Zanina Mirčevska

Rebecca

S c e n o g ra f Branko Hojnik L e k t o r ic a Barbara Rogelj O b lik o v a le c m aske Matej Pajntar A v to r v id e a Mare Koren A s is t e n t k a k o s t u m o g r a f a Bojana Fornazarič

Ma r t in Crimp

Podeželje;

22

D arja Reichm an P e te r Musevski V esna S la p a r

I

l I


m Dru탑ina in p a r t n e r s t v o s e na p o d e 탑 e l j u i z k a 탑 e t a za izvorno la탑, k a t e r e prikrivanje z a h t e v a v e d n o n o v a l a g a n j a in s p r e n e v e d a n j a .

TS!~T

1 111111


SPREMLJEVALNI

PERNARČIČ & PERNARČIČ LJUBLJANA

PROGRAM

P o n e d e l j e k , 15. 10. 200 7 ob 2 2. 00

G R E V A SE J E Ž K A

Mali o d e r I

Muzakl K

r s t n a

u p r i z o r i t e v

P rem iera 21. a p r ila 2007 v K avarni Grand h o te la U nion L ju b lja n a

R e ž is e r k a TijanaZinajič Id e jn a za snova Jože Pernarčič D r a m a t u r g Andrej Jaklič K o s t u m o g r a f in ja Jasna Vastl K o r e o g r a f Branko Potočan L e k t o r ic a Maja Cerar Luč Igor Remeta Ton Matej Pernarčič G rafič n o o b lik o v a n je in f o t o g r a f i j a Damir Zunič

N a

o d r u

V esna P ernarčič Žunič M atija Vastl Jože Šalej

pianist


R a z g i b a n a in p e t a r e k o n s t r u k c i j a J e ž k o v e g a lika in d e l a u s p e š n o lovi razmerje m e d s a t i r i č n i m in h u m o r n i m , podloženim z žalostjo.


ZAVOD

B U N K E R L J U B L J A N A IN T H E NEW T H E A T R E I N S T I T U T E OF L A T V I A

B e t o n t a n c & Umka.LV

TEKMOVALNI

PROGRAM

S r e d a , 17. 10. 200 7 o b 19.30 T r ib un a n a Ve likem o d r u : I

S H O W y O U R FACE!

Pr ed s ta v a t r a j a 1 uro <

odmora.

S lovenska p re m ie ra 15. m a ja 2006 v S ta ri e le k tr a rn i L ju b lja n a S v e to v na p re m ie ra 2 5 .m a ja 2006 v In d e p e n d e n t th e a tre >Skatuve< R iga, L a tv ija

Režiser Matjaž Pograjc

Ustvarjalci

A v to r ji in iz v a ja lc i gla sbe Silence in Ugis Vitins

B e t o n t a n c in Umka.LV:

D r a m a t u r g in a v t o r zgodbe Andris Gauja O b lik o v a lk a lu t k in o b je k t o v Barbara Stupica K o r e o g r a f Branko Potočan K o s t u m o g r a f in ja Mateja Benedetti O b lik o v a le c luči Tomaž Štrucl O b lik o v a lc a t o n a Jure Vlahovič in Gregor Zemljič Izvršni p r o d u c e n t k i Ira Cecič in Maija Pavlova O r g a n iz a to rk a g o s t o v a n j Maja Vižin P r o d u c e n ta Zavod Bunker Ljubljana in

The New Theatre Institute o f Latvia Prevod Polona Mertelj Podnapisi Tina Malič

Z U e h f

y«avj K

f i \ C č

in i z v a j a l c i

Primož Bezjak D aša D oberšek Branko Jo rd a n Andris Kalnozols Marcis Lacis K a ta r in a S te g n a r Gints Sirmelis Sirmanis

lili


1

""Surova, v e n d a r o b i Ä? a j n a z g o d b a z n a ĹĄ i h ulic, u p ri zor j en a s p r e h a j a n j e m m e d k o r e o g r a f i j o in a n i m a c i j o .


TEKMOVALNI

SNG DRAMA LJUBLJANA

PROGRAM

Č e t r te k , 18. 10. 2007 ob 19.30

J e a n - B a p t i s t e P o q u e l i n Moliere

Stara dvorana

T A R T U F F E ALI P R E V A R A N T

Pr ed s ta v a t r a j a 1 uro 50 minut in nima odmora.

N as lov iz virnika Le T a r tu ffe ou 1’lm p o s te u r P rem iera 10. m a rc a 2007 na V elikem o d ru SNG D ram a L ju b lja n a

Pre va ja le c Aleš Berger

Igrajo

Režiser Dušan Jovanovič

Gospa Perne 11e, O r g o n o v a m a t i

D r a m a t u r g a Diana Koloini, Mitja Čander

Orgon, Elmirin s o p r o g

S c e n o g ra f Marko Japelj

Elmira, O r g o n o v a ž e n a

Jernej Šugm an S a š a Pavček Rok M atek

k. g.

K o s t u m o g r a f in ja Jelena Prokovič

Damis, Or gon ov sin

L e k t o r ic a Tatjana Stanič

M a r ija n a , O r g o n o v a hči, z a l j u b l j e n a v V al e ra

S k la d a t e lj Drago Ivanuša

Valere, z a lj u b l je n v M ari ja n o

S a š a Tabakovič

A s is t e n t režise rja Uroš Nikolič AGRFT

K le a n t, O rgo nov s v ak

M atija Rozman

T a r t u f f e , lažni p o b o ž n j a k Dorin a, M a r i j a n i n a s p l e t i č n a Gospod Loyal, s o d n i u r a d n i k Ag e n t, L a u re n t

28

M arijana Brecelj

S a b in a Kogovšek

Igor Sa m o b o r P o lo na Juh Boris Mihalj / Brane Grubar Uroš Nikolič

agrft

I

I


*' 1111,1 ""Ko s e Orgon in n j e g o v i n a s m o l i j o , s e j i m po s t r e z n j e n j u in ob d e l o ž a c i j i p r a v i č n a o b l a s t zdi s a m o š e p ra v l j i c a za l a h k o n oč .


E. P .

I. C E N T E R L J U B L J A N A

SPREMLJEVALNI

Roland S ch im m elp fen n ig

PROGRAM

četrtek, i 8 . 10.

PREDTEM / POTEM

2 0 0 7 ob 22 . 0 0

T r i b u n a n a Velikem o d r u

Naslo v izvirnika V orher / N a c h h e r P

rv a

s l o v e n s k a

u p r i z o r i t e v

P rem iera 1. d e c e m b ra 2006 v S ta ri e le k tra rn i L ju b lja n a

P re v a ja lk a Urška Brodar Režiser Sebastijan Horvat S c e n o g ra fin ja in k o s t u m o g r a f i n j a Petra Veber A v to r gla sbe Drago Ivanuša A s is t e n t k a d r a m a t u r g ije Urška Brodar P r o d u c e n t E. P. I. Center Ljubljana G o s tite lj in p a r t n e r Stara elektrarna Ljubljana Izvršna p r o d u c e n t k a Tamara Bračič

Igrajo

M atevž Biber Alja Kapun Miha Nemec lu n a Ornik Nejc R opret A lenka Tetičkovič A ljoša Ternovšek

A s is te n t p r o d u k c ije Maks Soršak A v t o r ic a c e lo s tn e p o d o b e in o b lik o v a lk a

Tanja Radež

Š te f k a Drolc

I

I


1

F r a g m e n t a r n o b e s e d i l o rabi za p r e m i s l e k o i gr alÄ?ev i kreaciji in i sk a n j e prelivov m e d o s e b n i m in u p r i zor it v en im .


TEKMOVALNI

SNG DRAMA LJUBLJANA

Ivan Cankar

PROGRAM

P e t e k , 19. 10. 200 7 o b 19.30 S tara dvorana I

ROMANTIČNE DUŠE

P r ed s ta v a t r a j a 2 ari in nima odmora.

D r a m a t i č n a s li k a v t r e h d e j a n j i h P rem iera 26. m a ja 2007 na V e lik e m o d ru SNG D ram a L ju b lja n a

Režiser Sebastijan Horvat

Igrajo

D r a m a t u r g Krištof Dovjak

Dr. M la kar, a d v o k a t , drž. p o s l a n e c it d

S c e n o g ra fin ja Petra Veber

Dr. Strnen, n je g o v bivši k o n c i p i e n t

K o s t u m o g r a f in ja Belinda Radulovič

Dr. Delak

L e k to r ic a Tatjana Stanič

Profeso r Mak

Zvone Hribar

S k la d a t e lj Drago Ivanuša

Njegova žena

B a r b a r a Cerar

A s is t e n t režiserja Jaka Ivanc

Pavla Z a rn ik o v a , n j u n a r e j e n k a Olga, M la k a r je v a l j u b ic a Vra n čič , n o t a r Frole, u r e d n ik

Uroš Fiirst Marko Mandič Alojz Svete

S a š a Mihelčič N a t a š a MatjaŠeC

k. g.

Rok Vihar S a š a Tabakovič

Jereb, t r g o v e c

Brane Grubar

V r a n č ič e v k a

S a b in a Kogovšek

Iv a n k a, n j e n a hči Vernik, M la k a r je v p i s a r

V anja Plut Boris Kos

k. g.

I 1


Cankarjev d r a m s k i p r v e n e c že n osi v s e k a s n e j š e v e l ik e t e m e in š e e n k r a t o m o g o č a a v t o r s k i in p r o v o k a t i v e n ra z m i sl e k o d a n a š n j e m s t a n j u slovenstva.


SPREMLJEVALNI

D R U Š T V O F A M I LIJ A IN M E S T N O G L E D A L I Š Č E L J U B L J A N S K O

PROGRAM

P e t e k , 19. 10. 200 7 o b 22. 00

R a y m o n d Carver, rokgre

Mali o d e r I

O CEM G O V O R I M O , K A D A R GOVORIMO O LJUBEZNI

Pr edsta va t r a j a 1 uro in nim a odm ora.

B u r le s q u e P rem ie ri 26. in 27. o k to b ra 2006 na M a li sceni MGL

Igrajo

P e t r a Veber Rojnik

A v to r b e s e d ila in so ngov rokgre (p o m o t iv i h zg odb Raymonda Carverja)

Boštjan Gombač

v oka l, k la r in et , ž e p n a t r o b e n t a , h a r m o n i k a , o tr o š k i klavir, b a s m e l o d i k a , zvočila

Andraž Mazi

Režiserka in s c e n o g r a f in ja Ivana Djilas A v t o r ji g la s b e Boštjan Gombač, Andraž Mazi,

Sergej Randjelovič K o s t u m o g r a f in ja in o b l i k o v a lk a lu tk e

Jelena Prokovič A s is t e n t k a k o s t u m o g r a f in je Barbara Franjič O b lik o v a le c luči Brane Sulc Izdela va lu t k e Ivica Bilek S v e to v a lk a za a n im a c ij o lu tk e Nina Skrbinšek L e k tor Arko K o r e p e t it io r ic a Ana Duša Ozvočenje Sašo Dragaš

34

v ok al

Sergej Randjelovič

električna kitara

b o b n i, t o l k a l a , z vo č ila , s p r e m l j e v a l n i vo kal

' 1


11

S r e Ä? a n j e in p r e p l e t a n j e p r o z n e g a m i n i m a l i z m a , n j e g o v e u p e s n i t v e in re d u k c i j e , r a z g i b a n e g l a s b e in g l e d a l i ĹĄ Ä? a na m a j h n e m in s t i s n j e n e m p r o st o r u .


TEKMOVALNI

SNG DRAMA LJUBLJANA

Ivo S v e t i n a

PROGRAM

S o b o t a , 20. 10. 200 7 ob 19.30 S tara dvorana I

OJDIP V KORINTU K

r s t n a

Pr ed s ta v a t r a j a 1 uro 55 minut in nim a od mora.

u p r i z o r i t e v

P rem ie ra 7. o k to b ra 2006 na V e like m o d ru SNG D ra m a L ju b lja n a

Režiser Ivica Buljan D r a m a t u r g in ja Diana Koloini

Polib, t i r a n k o r in ts ki

S c e n o g ra f Ivan Kožarič

Merope, n je g o v a ž e n a

K o s t u m o g r a f in ja Ana Savič Gecan

Ojdip, njun p o s i n o v l j e n e c

A v t o r gla sb e Mitja Vrhovnik Smrekar

Agron, u p r a v i te l j k r al je v s k ih č r e d , n e k o č p a s t i r n a K it a jr o n u

L e k to r ic a Metka Damjan

Tihe, n j e g o v a ž e n a

K o r e o g r a f in ja Tanja Zgonc

Levk, njun sin

A s is t e n t režiserja Robert Waltl

Veliki d u hoven, t u d i iz g a n ja l e c s an j

A s is t e n t k a d r a m a t u r g in je Ana Kržišnik

P itija

A s is t e n t s c e n o g r a f a Iztok Vadnjal

Begunec iz Teb Zbor

Marko Mandič V eronika Drolc

k. g.

S a š a Tabakovič UtOŠ Fiirst

P e t r a Govc Aljaž Jovanovič Jose

k. g.

P o lo n a Vetrih Alojz Svete K a tja Levstik B a r b a r a Levstik

K it a r is t

Ditka Haberl

k. g .

Luka R o p re t

k. g.


' 1 "“ » " B r e z č a sn a in p o l n o k r v n a b a l k a n s k a f e š t a o t r a g e d i j i , ki s e j e Ojdipu z g o d i l a , še preden s e j e vse zares začelo.


KUD FRANCE P R E Š E R E N

IN R O Z I N T E A T E R * L J U B L J A N A

Andrej R o z m a n - Roza

SPREMLJEVALNI

PROGRAM

So bota , 20. 10. 2007 ob 22.00 Mali oder I

SKOPUH - NAJBOLJ SKOPA IZVEDBA

i 1

P r e d s t a v a t r a j a 1 ur o 15 m i n u t in n i m a o d m o r a .

A b s o l u t e n so lo K

r s t n a

u p r i z o r i t e v

P rem iera 19. d e c e m b ra 2006 v d v o ra n i KUD France Prešeren L ju b lja n a

Režiser Andrej Rozman - Roza

Igra

Andrej Rozman - Roza

o


f 1

B o g a t o r i m a n a in r e c i t i r a n a t r a v e s t i j a o z a t e g o v a n j u p a s u ne s a m o g ovori, t e m v e Ä? g a s s v oj im i ĹĄkrtimi s r e d s t v i t udi uprizarja.


SNG DRAMA LJUBLJANA

TEKMOVALNI

Jean Genet

PROGRAM

N e d e l ja , 21. 10. 200 7 o b 19.30 S tara d vorana I

SLUŽKINJI

P r ed s ta v a t r a ja 1 uro 40 minut in nim a odmora.

N as lov iz virnika Les B o n n e s P rem iera 2. m a rc a 2007 v M a li d ra m i SNG Dram a L ju b lja n a

P re v a ja lk a Radojka Vrančič Režiser in s c e n o g r a f Diego de Brea

Claire

K o s t u m o g r a f Alan Hranitelj

Solange

L e k to r Jan Jona Javoršek

Gospa

'SLUŽKINJI

J a n e z Škof Gregor Bakovič Alojz Svete

1


^ 11111

"'Kadar g o s p o d a r j e v ni d o m a , s e p e r s o n a l p r e o b l a Ä? i in p r e i g r a v a prizore iz n j i h o v e g a Ĺživljenja, k o t k a r n e v a l , vendar sm rtno zares.

1 Zi

S.


DRAMA SNG MARIBOR

Platon, Peter Ternovšek

SPREMLJEVALNI

PROGRAM

N e d el ja , 21. 10. 200 7 ob 22.00 Komorni o d e r I ti I 1

SOKRATOV ZAGOVOR

Pr ed s ta v a t r a j a 45 minut in nima odmora.

N as lov izvirnika A p o lo g ia S o k r a to u s P rem iera 13. a p r ila 2007 na Kom ornem o d ru SNG M a rib o r

A v t o r p rire d b e Peter Ternovšek (p o P la to n o v i Apol ogi j i v p re v o d u Antona Sovreta)

P e te r Ternovšek

S v e to v a le c Vili Ravnjak L e k to r ic a Metka Damjan O b liko v a le c s v e tlo b e Franci Rampre

J


Potrpežljiv in a r g u m e n t i r a n , v izvedbi p r e m i š l j e n o o d m e r j e n in t o p e l z a g o v o r , ki s e zvrne v v e l ik o s o d n o z m o t o .


SNG DRAMA LJUBLJANA

TEKMOVALNI

E u g e n e L a b i ch e, B o t h o StrauR

PROGRAM

P o n e d e l j e k , 22. 10. 2007 o b 19.30 V elika d v o r a n a

ŠPAROVČEK

P r e d s t a v a t r a j a 3 u re in im a e n o d m o r .

N as lov iz virnika D as S p a r sc h w e in P

rva

s l o v e n s k a

u p r i z o r i t e v

p r i r e d b e

P rem iera 2. d e c e m b ra 2006 na V elikem o d ru SNG D ram a L ju b lja n a

P re v a ja lk a Mojca Kranjc

Igrajo

Režiser Martin Kušej

C h a m p b o u rcy, r e n t n ik

S c e n o g ra fin ja Jessica Rockstroh

Leonid a, n j e g o v a s e s t r a .

K o s t u m o g r a f in ja Justina Klimczyk

Blanch e, n j e g o v a hči

D r a m a t u r g in ja Mojca Kranjc

C olla d a n , k m e t

L e ktor jan Jona Javoršek

C ordenbois, a p o t e k a r

A s is t e n t a režise rja Jaka Andrej Vojevec,

Felix Renaudie r, n o t a r

Herbert Stoger

B a u c a n tin , d a v k a r

A s is t e n t k a d r a m a t u r g in je Nora Khuon

Cocarel, ž e n it n i p o s r e d n i k Bechut, k r im in a l is ti č n i p o m o č n i k Sylvain, C o l l a d a n o v sin Be n ja m in , n a t a k a r

S a š a Pavček M aša Derganc Ja n e z Škof Bojan Emeršič Gorazd Logar Boris Mihalj Vojko Zidar M a tija Rozman Rok Vihar Jurij Zrnec

Joseph, s lu ž a b n i k pri C o ca r el u

Boris Kos

k. g.

P o lic ist

Boris Kos

k. g.

T ricoch e, t r g o v e c

Zvone Hribar

C hala mel, z e l e n j a v a r i c a

44

Igor Sam ob or

Nina Valič

I


"

1 " iui"iiiV

prašičku akumuliran kapital

p o d e ž e l a n i z a p r a v l j a j o v m e t r o p o l i , kjer p o s t o p n o s p o z n a v a j o s v o j e g a b l iž n j e g a k akor s a m e g a s e b e .


SLOVENSKO MLADINSKO

TEKMOVALNI

GLEDALIŠČE LJUBLJANA

Ni c o l a B a d a l u c c o , Enrico M ed ioli, Luchino V i sc o n t i

PROGRAM

Torek, 23. 10. 2 00 7 o b 19.30 S tara dvorana

SOMRAK BOGOV

Pr edsta va t r a j a 2 uri 45 minut in nima odmora.

Po izvirni z g od b i in s c e n a r i j u z a is to i m e n s k i film N aslov izvirnika La c a d u ta d e g li d e i P

rva

s l o v e n s k a

u p r i z o r i t e v

P rem ie ra 27. o k to b ra 2006 v S podnji d v o ra n i SMG L ju b lja n a

Režiser Diego de Brea

I g r a j o

P re v a ja lk a fr a n c o s k e r a z lič ic e s c e n a rija

Baron Jo a ch im von Essenbeck

Suzana Koncut

B a ro n ic a Sophie von Essenbeck, v d o v a po J o a c h i m o v e m s inu

Sandi Pavlin M a ru ša Geymayer Oblak M atija Vastl

D r a m a t u r g in ja Diana Koloini

M a r tin von Essenbeck, nje n sin

S c e n o g ra f Diego de Brea

Friedrich B ru ckm a n n , p o s l o v o d j a v j e k l a r n i von E s s e n b e c k , lj u b im e c S o p h ie v o n E s s e n b e c k

Uroš Maček

K o s t u m o g r a f Leo Kulaš

Baron K o n s t a n t in von Essenbeck, J o a c h i m o v n e č a k , v d o v e c , č l a n SA

Ivan Godnič

L e k t o r ic a Mateja Dermelj

G u n the r von Essenbeck, n je g o v sin, š t u d e n t , 18 le t

k. g

Željko Hrs

O b lik o v a le c luči Diego de Brea

He rbe rt T h a llm a n , J o a c h i m o v n e č a k

Pavle Ravnohrib

O b lik o v a le c zvoka , zvočnih ilu s t r a c i j in a t m o s f e r

Eli s ab e th T h a llm a n , n j e g o v a ž e n a

R o m a n a Š a le h a r

Silvo Zupančič

T hilde T h a llm a n , n j u n a hči, 11 le t

Izbor g la sb e Diego de Brea, Silvo Zupančič

Von A sch e n b a ch , b r a t r a n e c , č l a n SS

O b lik o v a lk a m aske Barbara Pavlin

Janek, m a j o r d o m

_

Lisa, ž i d o v s k a d e k l i c a , 8 le t

Nemški o f ic ir ji

k. g.

J a d r a n k a Tomažič Ivan Rupnik

Iko na

Zenska

k. g.

Dario V arga Boris Kos

G u ve rn a n ta T h a llm a n o v e hčere

Olga, M a r t i n o v a lj u b ic a

N a t a š a Travnikar

Olga Grad Kristina Čufar

k. g.

S t a š a Miklavec

k. g.

Boštjan Kljakič Valerij Jeraj S t e f a n M arčec Mitja Trampuš

llu*b PjiUtart*. Iintl RrtMi IiuMmKum

46

ki

l


'f

'Pri m e g a k a p ital istih in t a j k u n i h , ki gredo v španovijo s totalitarnim i politiki, s e p o d r a z k o š n o m a s k o skrivajo s p r e v r ž e n o s t i in p r e k o r a č e n j a .


Gledališče in politike p r e d s ta v lja n ja

S r e d a , 17. 10. 2 00 7 o b 10.00 Mali o d e r

S i m p o z i j v o r g a n i z a c i j i O d d e l k a z a d r a m a t u r g i j o A k a d e m i j e z a g l e d a l i š č e , r a d i o , f i l m in t e l e v i z i j o

N a simpoziju želimo razpreti problem atiko degradiranega položaja um etnosti v neoliberalnem kapitalizm u in vzpodbuditi razpravo o strategiji gledališča kot medija. Živimo v svetu, nasičenem z vsakovrstnimi reprezentacijami, ki so teatralizirale vsakdanje življenje, ga spremenile v neprekinjeno serijo predstav in začele spod­ kopavati tradicionalne dihotomije (med fiktivnim in realnim, javnim in zaseb­ nim, naravnim in um etnim ), v katerih je vkoreninjeno mišljenje in utemeljen družbeni, pravni in ekonomski red zahodnega sveta. V hiperteatraliziranem sve­ tu gledališče nim a več privilegiranega položaja vplivne javne tribune, s katere je mogoče učinkovito nagovarjati javnost, poleg tega pa v primerjavi z drugimi, tehnološko naprednejšimi mediji tudi vse bolj občuti obsolem ost svojega tradi­ cionalnega komunikacijskega modela. Simpozij je nam enjen raziskavi vloge gle­ dališča in um etnosti v neoliberalnem kapitalizmu, in sicer z vidika politik pred­ stavljanja: prakticiranja družbeno angažiranih nagovorov občinstva, s katerimi umetniki želijo vzpodbuditi gledalce k premisleku o ustroju sveta, njegovi ideo­ loški vzpostavljenosti in vlogi posameznika pri njegovem sooblikovanju. V primerjavi z devetdesetimi leti 20. stoletja, ko so gledališke prakse na Sloven­ skem utrjevale prostor gledališča kot prostor um etniške avtonomije in izkazo­ vale navidez apolitično orientacijo, je v zadnjih letih opaziti vse močnejšo tež­ njo po eksplicitni refleksiji aktualnega družbenega dogajanja. Sočasno pa se gle­ dališče vse bolj zaveda nem oči svojega medija. V informacijski družbi se gleda­ lišče ne m ore uspešno kosati z drugim i, vsaj z vidika hitrosti posredovanja spo­ ročil neprim erno učinkovitejšimi (množičnimi) mediji. Gledališče nim a več funkcije središča polisa kot prostora skupnega premišljevanja o ključnih druž­ benih vprašanjih. V času globalizacije tudi ne m ore biti več instrum ent za po­ trjevanje narodne, zgodovinske in kulturne identitete. Zdi se, da je gledališče danes politično šibek medij. Ali je tem u res tako? Oziroma drugače, kaj je ti­ sto, kar gledališče naredi za politično? Kako um etniški dogodek vzpostaviti kot politični dogodek? N a kakšen način, s katerimi strategijami in taktikami pred­ stavljanja lahko gledališče poseže v posameznikovo zasebnost in dejavno vpli­ va tudi na preoblikovanje našega skupnega družbenega, ekonomskega in poli­ tičnega prostora? Kje in na kakšen način iskati vir tovrstne moči v svetu, v ka­ terem je načelo razmejevanja in distance, ki utemeljuje tradicionalni kom uni­ kacijski m odel gledališča, izgubilo operativno funkcijo? M nogi um etniki po­ skušajo vitalizirati gledališki medij z redefinicijami norm ativnega načina gleda­ nja, vprašanja političnega pa ne zastavljajo le kot tematizacijo političnih vsebin (kot uprizarjanje fiktivnih zgodb o političnih konfliktih), temveč tudi kot refle­ ksijo o lastnem mediju izražanja. Kakšna je tedaj relacija m ed politikami pred­ stavljanja in politikami zaznavanja - zaznavanja kot ustvarjalnega dejanja gle­ danja, v katerem gledalec ne konsum ira le estetskega užitka, temveč m u je po­ deljena vloga soustvarjalca pom ena in etična odgovornost pri izgradnji uprizor­ jenega sveta? Kje je mesto političnega v gledališču? In ne nazadnje, ali politično gledališče m ora pozivati k spremembam?

N a simpozij vabimo strokovnjake s področja teatrologije, študij scenskih um et­ nosti, medijskih in kulturnih študij, literarnih ved, filozofije, sociologije, antro­ pologije in zgodovine, ki bodo razpravljali o politikah predstavljanja na osnovi naslednjih vsebinskih izhodišč: • sprem em ba (slovenskega in evropskega) družbenopolitičnega konteksta v devetdesetih in njen vpliv na politike predstavljanja in zaznavanja, • gledališče in scenske um etnosti kot prostori družbeno angažiranega kritične­ ga mišljenja, • vloga gledališkega medija pri vzpostavljanju nacionalnih, etničnih, rasnih, spolnih in kulturnih identitet, • artikulacija oblasti in njen odnos do um etnosti v (slovenski) dramatiki in gle­ dališču, • razvijanje nem im etičnih strategij reprezentacije z vidika vzpostavljanja novih režimov vidnosti, produkcije vednosti ter redefmiranja družbenega in kultur­ nopolitičnega prostora, • politični potencial tradicionalnih gledaliških praks, javnih manifestacij kultu­ re, medijskega artivizma, • vpis politične korektnosti v m ehanizm e predstavljanja in zaznavanja, • vpliv globalizacijske ideologije in logike kapitala na oblikovanje program ov in (re) definiranj e identitet raznovrstnih gledališč (narodnih in m estnih gle­ dališč ter drugih gledaliških skupin), • razkroj razlike m ed elitno in popularno kulturo ter njen vpliv na zvrstno (ne)diferenciacijo slovenskega gledališkega prostora, • vloga različnih žanrov in zvrsti (poetične dram e, tragedije, komedije, sati­ ričnega kabareta, uličnega gledališča, plesnega gledališča, intermedijskih do­ godkov itd.) pri reflektiranju kulturnopolitičnega dogajanja, • festivalska politika in njen vpliv na uprizarjanje zgodovine slovenskega gleda­ lišča, • dinamika razmerij m ed težnjami transnacionalnega um etnostnega trga in nacionalne kulturne politike, • slovenski gledališki prostor kot sečišče kulturnih politik vzhoda in zahoda. Reflektirati želimo položaj gledališča na stičišču teatralnosti in politike z nam e­ nom , da bi izoblikovali vsebinska izhodišča za izdelavo učinkovite strategije gle­ dališkega medija. Programski odbor dr. Barbara Orel, vodja simpozija dr. D enis Poniž, predsednik dr. K rištof Jacek Kozak dr. Blaž Lukan Jernej Novak


knji ge

Pre dsta v itve novih knjig Bruno Hartman: Na p o ti i/se pride naproti. Iz Celja v življenje. Maribor: Študentska založba Litera, 2007.

Pred seboj im am o avtobiografijo ene najm arkantnejših osebnosti kulturnega M aribora danes. Rojen Celjan, začne H artm an svoje spominjanje v m estu ob Savinji in m u z opisom vsakda­ njega življenja v letih tik pred 2. svetovno vojno postavi literarni spomenik. Avtobiografija se nadaljuje z medvojnim časom, ki ga H artm an kot prisilni mobiliziranec v nem ško vojsko preživi v severni Nemčiji, Belgiji in Franciji. Povojni čas zaznamujejo H artm anova študijska leta, prva zaposlitev na gimnaziji v M urski Soboti, pozneje pa dram aturško delo v Ljubljani in Celju, do­ kler se v začetku 60. let ne preseli z družino v M aribor. Tu je sprva dram aturg v D ram i SN G , pozneje in vse do upokojitve pa ravnatelj študijske ozirom a Univerzitetne knjižnice, zaslužen za izgradnjo njene nove stavbe v G ospejni ulici in njeno posodobljeno, računalniško poslovanje. H artm anovi spomini so napisani v lepem jeziku in ljubeznivem tonu kultiviranega in m odrega človeka. Knjigo dopolnjuje blok 25 fotografij iz avtorjevega osebnega arhiva.

NA POTI PRID E VSE NAPROTI

II

Blaž Lukan: Tihožitja in grimase. Gledališke ekspresije. Maribor: Aristej, 2007. Zbirka Dialogi, VIII. I.

| g S ^ jši S

'

D ram aturg in gledališki kritik Blaž Lukan je v Tihožitjih in grimasah zbral besedila, ki jih je pisal v zadnjem desetletju in katerih središčna os je sodobno slovensko gledališče. V svet gledališča vstopam o najprej skozi eseje o posam eznih igralcih in režiserjih, v drugi polovici knjige pa se Lukanova subtilna razmišljanja usmerijo v refleksijo gledalčevega ozirom a kritikovega intim ne­ ga soočanja s prehodi m ed prakso in refleksijo. Knjigo odlikuje v slovenski teatrologiji izjemno redek fenomenološki pristop.

Tone Partljič: Za nacionalni interes. Tri komedije. (Za nacionalni interes. Partnerski odnosi.

Slikar v Martinovi vasi). Maribor: Študentska založba Litera, 2007.

N ovost iz knjižne zbirke »Nova komedija« prinaša pod naslovom Za nacionalni interes tri novitete slovenskega komediografa Toneta Partljiča: politično satiro Za nacionalni interes - ta je dem o­ kratično preizkušnjo že prestala na odru D ram e S N G M aribor - , bulvarko Partnerski odnosi, ki v precep jemlje »preobrazbo družine v partnerske odnose« (krstno uprizoritev že pripravljajo v Prešernovem gledališču Kranj), ter satiro Slikar v Martinovi vasi, kot je avtor naslovil lastno pre­ delavo svoje največkrat uprizarjane zgodnje komedije Ribe na plitvini.

Aristofan: O blačke. Prevedla Jelena Isak. Maribor: Študentska založba Litera, 2006. Zbirka Iz antičnega sveta; zv. 36. Aristofan

OBLAČICE

V slovenščino doslej še neprevedena Aristofanova komedija Oblačke smeši nove šole sofistične filozofije, ki so vzcvetale v tedanjih Atenah: hudo zadolženi oče pripelje sina v šolo k učitelju, velikemu filozofu Sokratu, ker je slišal, da tam učijo, kako zmagati v pravdah tudi v prim eru, ko nimaš prav. Šola deluje kot nekakšna skrivna sekta, v kateri ne častijo več tradicionalnih bogov, am pak oblačne in meglene Oblačice. Te tako rekoč poosebljajo izmuzljivost spoznavnosti resnice, saj je njihovo bistvo prav v tem , da se po mili volji in potrebi spreminjajo. To pa je kot nalašč prim erno za te, ki bi se radi naučili spretnega preobračanja besed in izkrivljanja resnice v lastni prid ...

Torek, 16. 10. 200 7 o b 17.00 Li ter in a k n j i g a r n a Miklošičeva ulica

S r e d a , 17. 10. 2007, o b 18.00 L it er in a k n j i g a r n a Miklošičeva ulica

S o b o t a , 20. 10. 2007 ob 17.00 Li ter in a k n j i g a r n a Miklošičeva ulica


KNJIGE

Terencij: Dekle z otoka A ndrosa. Prevedel Kajetan Gantar. Maribor: Študentska založba Litera, 2007. Zbirka Iz antičnega sveta; zv. 37. DEKLE Z OTOKA ANDROSA

^ 3

S o b o t a , 20. 10. 20 0 7 ob 17.00 L i te ri n a k n j i g a r n a Miklošičeva ulica

Terencij (Publius Terentius Afer, ok. 190 - 159 pr. K r.), osvobojeni suženj, je prvi Afričan v rimski književnosti, avtor, ki slovi kot bleščeč stilist. Njegovo delo je po sodbi Julija Cezarja naj­ večji vzor klasične latinščine. Velja za najpom em bnejšega ustvarjalca rimske komedije po Plavtu. Za razliko od Plavta, neugnanega kom edijanta, čigar junaki so bolj karikature kot dognani karakterji, temelji Terencijeva komediografija na p rodornem oblikovanju značajev. Skozi igro značajev v komični situaciji Terencij nevsiljivo oblikuje kritiko tedanje rimske družbe in njenih vrednostnih kriterijev. K o t korektiv um išljenim m oralnim vrednotam rimske elite oznanja za­ upanje v m oralno m oč m laših rodov in njihovih idealov. Terencij se je zgledoval po novi grški komediji, motive svojih komedij pa je pogosto povzemal po grškem kom ediografu M enandru. O hranjenih je šest Terencijevih komedij, od katerih je bila doslej le ena (Evnuh) prevedena in uprizorjena na slovenskem odru. Prva in najstarejša m ed Terencijevimi kom edijam i Andria (166 pr. K r.), kar pom eni Dekle z otoka Androsa, uprizarja konflikt m ed sinom , ki se hoče poročiti z ljubljeno sirom ašno deklico, in očetom , ki sinu vsiljuje bogato edinko, saj bi ta k hiši prinesla bogato doto. Dane Zajc: Jagababa. Ljubljana: Študentska založba, 2007. Knjižna zbirka Beletrina.

Zadnja igra pesnika in dram atika D aneta Zajca, enega najvidnejših sodobnih slovenskih litera­ tov, predstavlja svojevrsten vrhunec njegovega ustvarjanja. Postavljena je v sam o »srce ognja«, v predsm rtno ekstazo, v kateri se bodo še enkrat odvrtele vse življenjske strasti, vse m račno in vse lepo, kar doleti človeka na njegovi m ukotrpni poti. Zajc je svojo poslovilno igro, ki je kljub nave­ zovanju na mitski svet ljudskega izročila globoko osebna, snoval in pisal več let in je ni želel nikoli zares dokončati. T isto, kar nam je zapustil, je ekstatična upesnitev erosa in tanatosa in ironični pogled na poslednje človeške stvari obenem .

Mile Korun: Biti z igro. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2006 (Knjižnica MGL; zv. 144).

V svoji tretji knjigi premislekov o fenom enu igre in gledališča M ile K o ru n razmišlja »o trans­ cendenci, ki jo igra spočenja, raznaša in razširja okoli sebe«. O d izhodiščne predpostavke, da je gledališče eden od načinov, kako si človek razlaga svet, prehaja K o ru n k razmišljanju o igralcu in gledalcu. Slednjega utem elji v njegovi želji po stiku s svetom, ki ga najde v gledališču, igral­ ca pa utem elji v principu uprizarjanja. O ba, gledalec in igralec, »imata v p rostoru gledališča neko svoje jedro ali temelj, določeno upravičenost, ki je hkrati tudi nekakšen presežek bivanja«. Funkcijo režije utem eljuje K orun v pojm u interpretacije, saj je prav »vprašanje interpretacije generalno vprašanje, kako priti do sveta, kako si ga razložiti, kako v njem bivati in biti«.

TOMA/. TOPORiSlc'

Tomaž Toporišič: Ranljivo telo te k sta in odra. Ljubljana,- Mestno gledališče ljubljansko, 2006 (Knjižnica MGL; zv. 145).

l { \ M , l l \ ( 1 11 I ( )

TF.KSTA T\ ODRA

50

O d krize teksta, kar je bil p red m et avtorjeve predhodne raziskave Med zapeljevanjem in sum­ ničavostjo, prehaja Tom až Toporišič h krizi avtorja: v svojem novem delu preverja tezo o krizi dram skega avtorja v m odernem gledališču oz. o njegovem um iku iz gledališča v prid vizualno­ sti, gestiki in scenarijem , ki si jih ad hoc napiše uprizoritvena skupina. Toporišič ugotavlja, da je kriza dram skega avtorja kriza subjekta, njena posledica pa je kriza m oderne dram e. Teoretski del Toporišičeve knjige prinaša nova in doslej manj znana teatrološka im ena, praktične aplika­ cije pa presežejo slovenski okvir in se ukvarjajo z desetim i vrhunskim i dram atiki današnjega sve­ tovnega in dom ačega gledališča.

P o n e d e l j e k , 22. 10. 20 0 7 ob 17.00 L i te r i na k n j i g a r n a Miklošičeva ulica


IVM.LLL KLLNLLI

JAVNO UW ARIVM T

«www(as»

Janelle Reinelt: Javno uprizarjanje. Prevedla Katarina Jerin in Krištof Jacek Kozak.

P o n e d e l j e k , 22. 10. 2 0 07 ob 17.00

Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2007 (Knjižnica MGL; zv. 143).

Li ter in a k n j i g a r n a Miklošičeva ulica

N e zgodi se pogosto, da tuji m ednarodno uveljavljeni avtorji pripravijo knjigo posebej za sloven­ sko izdajo. Prav tak prim er je knjiga sodobne ameriške, večinoma pa v Angliji delujoče teatrologinje Janelle Reinelt: Javno uprizarjanje - eseji o gledališču našega časa, ki jo je avtorica pripra­ vila na povabilo Knjižnice M G L . Janelle Reinelt je v uvodu zapisala: »Pišem o tem , na kakšne načine gledališče opravlja delo družbenopolitične imaginacije. K er v gledaliških dogodkih vidim spekulativno in sim bolično slikanje možnih svetov - fiktivne, a sugestivne načine in izraza - želim druge prepričati o nji­ hovi moči in opozoriti na to, kdaj in kako so uprizoritve ob različnih trenutkih pom em bno zgodovinsko posredovale.«

Dušan Jovanovič: Svet je dram a. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2007. Zbirka Kultura.

Režiser, dram atik, pisatelj in esejist D ušan Jovanovič v svoji najnovejši knjigi skozi niz esejev razvija osnovno tezo, da je svet dram a. V tem kontekstu analizira medije, politiko, človeške obraze, mim iko in govorico telesa. Avtorja ne zanima ožji perform ativni vidik analiziranega fenom ena, saj izhaja iz stališča, da je dram a edina vsebina človeškega življenja. To izhodišče mu omogoča, da znotraj različnih manifestacij človekovega življenja odkriva razne vidike dram ati­ čnosti: razmišlja o njihovi prisotnosti v medijih, na odru politike, analizira fenom en političnega gledališča ...

Tore k, 23. 1 0 .2 0 07 ob 17 .00 L it eri na k n j i g a r n a Miklošičeva ulica

Denis Poniž: Talijin trikotnik. Eseji o slovenskem gledališču in njegovih prikaznih. Ljubljana: VED, 2007.

Avtor esejev Talijin trikotnik je prepričan, da je dram atika ena od paradnih um etnostnih disci­ plin, a hkrati tista, brez katere ne bi bilo nacionalne kulture. O tem priča že vse, kar je bilo v zadnjem času izrečenega o začetniku slovenske dram atike, A .T . L inhartu. In kakšni nasledniki velikega evropejskega duha smo? Pravzaprav zelo bedni, če pogledam o okoli sebe z očesom , ki hoče videti vse, ne le tistega, kar si izbere ... Kaj je in kaj bo, če bodo še naprej vladali gospod­ je Eksperim ent, Tuje je boljše od domačega in N apihnjena nevednost, trije pritepenci, ki s pra­ vimi prizadevanji nimajo veliko skupnega, a so vedno in povsod sprejeti z odprtim i rokami, očmi in ušesi. Avtor esejev poskuša odgovoriti na nekatera od teh vprašanj brez dlake na jeziku, a s potrebnim i argumenti.

51


42.

BORŠTNIKOVO

SREČANJE

2007

DODATNI

PROGRAM

S o b o t a , 13. 10. 20 0 7 ob 22 .00

Dodatni program BS 2007

Mali o d e r

IMAGINARNI IN CANKARJEV DOM LJUBLJANA

Festivalski dnevi, zlasti večeri, a tudi noči so seveda nekaj posebnega, saj se ves čas dogajajo »teater«, »festival«, »predstave« ... O d dopoldneva do polnoči. Za uraden program pač štejem o selektorjev izbor tek m ovaln ega in sp rem ljev a l­ n ega program a (skupno 17 predstav). K tem u organizatorji festivala dodajam o še nekatere predstave poklicnih gleda­ lišč, m onodram ske nastope posam eznih igralcev, predstave ad hoc zbranih um etnikov okoli enega projekta, predstavitve gledališke šole in s svojim pokro­ viteljstvom že vrsto let štejem o za »svoj« tudi program »Prvi oder« s Prve gim na­ zije na M aistrovem trgu, ki s serijo m ladinskih in dijaških predstav v času Srečanja na svoj način počastijo m uzo Talijo ... Podobno je s koncerti in nasto­ pi v študentski Kibli v N arodnem dom u ...T em u pravim o d o d a tn i p rogram . To je tudi priložnost za kak obisk gledališkega dogodka brez vstopnice ali pa izziv in vabilo za prihodnje leto. N aj takoj povem , da je tudi ta nekoliko »polju­ ben« program potrebno omejiti iz organizacijskih, term inskih, prostorskih in seveda finančnih razlogov, četudi večina skupin ali posam eznih um etnikov n a­ stopa brezplačno, saj jim že nastop na Borštnikovem srečanju, ki ga štejemo za osrednji slovenski gledališki festival, veliko pom eni. Letos v D odatni program seveda prištevam o dve uprizoritvi Akademije za gle­ dališče, radio, film in televizijo, in sicer D iirrenm attove Fizike in Strniševo Driado, v okviru D neva A G R FT, nadalje izvirno in novo dejavnost Združenja dram skih um etnikov Slovenije, ki bo z igralci, ki niso angažirani v gledaliških zavodih, am pak so v tako im enovanem svobodnem poklicu ali pa so sam ostoj­ ni delavci v kulturi, prem ierno prav na festivalu uprizorili popularno kom edi­ jo angleškega dram atika C hristopherja D uranga Igralčeva nočna mora v režiji igralke (sam ostojne kulturne delavke) Violete Tomič. T udi s tem nastopom na festivalu bi ne le radi pokazali svoje ustvarjalne sposobnosti, am pak tudi opo­ zorili na težek položaj sam ostojnih kulturnih delavcev v državi. Svet festivala in organizatorji smo jim radi solidarno podali roko. Posebej velja om eniti še slo­ vensko gledališče, ki deluje v okviru Slovenske prosvetne zveze v Celovcu pod vodstvom M arjana Stickerja, ki bo uprizorilo Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija v inovativni dvojezični verziji z dvema igralcem a. Gledališka šola upo­ kojene dram ske igralke Brede Pugelj bo za najmlajše občinstvo in m ladino uprizorila Vilinčka z Lune in Sprehod po slovenski komediji. Nevenka Vrančič bo nastopila v sodelovanju z glasbenikom V ladom Batisto v projektu Istrske štorije na nekaterih šolah v M ariboru. Z m onodram am i bodo v nočnih u rah nastopi­ li Irena M ihelič s Počeno zračnico, Bojan M aroševič s Kontrabasom, Prim ož E kart s Poročeno s seboj in M ojca Partljič s Poroko čistilke Marije. Spored D odatnega program a je delno objavljen v A lm anahu, najdete ga pa tu ­ di v zloženki in v Biltenu BS, ki izhaja m ed festivalom. Obžalujem o, ker smo m orali zaradi finančnih in drugih razlogov zavrniti nekaj po n u d b , m ed drugi­ m i iz M akedonije, Republike Bosne in drugod. Prijeten pa je občutek, da želi toliko ustvarjalcev nastopiti v dodatnem progra­ m u Borštnikovega srečanja. tp

52

D o u g Wright

P 0 R 0 Č 8 N A S SEBOJ N as lo v izv irn ika / A m M y Own W ife P

rv a

s l o v e n s k a

u p r iz o r it e v

P re m ie ra 8. fe b ru a rja 2007 v C a nkarjevem d o m u L ju b lja n a

P r e v a ja lk a Lija Pogačnik Režiser Primož Ekart S c e n o g ra f Primož Ekart K o s t u m o g r a f in ja Elena Fajt A v t o r ji gla s b e Silence

O b lik o v a lk a m aske Saša Godejša O b lik o v a le c luči Andrej Hajdinjak O b lik o v a le c z voka Jernej Černelogar O b lik o v a lk a Tanja Radež Izvršna p r o d u c e n t k a Mara Vujič

I g r a

Primož E k a rt


Torek, 16. 10. 2007 ob 20 .0 0

S r e d a , 17. o k t o b r a 200 7 ob 22 .00

S tara dvorana

Komorni o d e r

ZDRUŽENJE DRAMSKIH UMETNIKOV SLOVENIJE

SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU / SLOWENISCHER KULTURVERBAND IN KLAGENFURT

C h rist o ph er D u ra n g

William S h a k e s p e a r e , Bernd L i e p o l d - M o s s e r

I G R A L Č E V A NI O Č N A MORA

ROMEO & JULIJA Prem iera 20. a p rila 2007 v k & k -c e n tru v Š entjanžu v Rožu

Režiser Bernd Lieopold-Mosser Nas lov izvirnika The A c to r ’s N ig h tm a r e

K o s t u m o g r a f in ja Petra Pfleger

P rem iera 16. o k to b ra 2007 na B o rš tn iko ve m sre ča n ju

A s is te n t Willi Oschina Pre v a ja lk a Mojca Mandeljc Pengov

Igrata

Režiserka Violeta Tomič

Sissi Noe

D r a m a t u r g in ja Ana Kržišnik

Marjan Sticker

K o s t u m o g r a f in ja Meta Sever L e k tor Arko O b liko v a le c luči Tomaž Štrucl

Igrajo

Sarah Siddons Ellen Terry Henry Irving

Ajda Toman Mojca Partljič Danijel M alalan

GERHARD M A U R E R

Meg, i n š p i c i e n t k a

Primož Ekart Neva J a n a Flajs

ALEN JE L EN

George Spelvin


DAN

AGRFT

To re k, 16. 10. 2 00 7 o b 18. 0 0 Mali o d e r

Friedrich D i i r r e n m a t t

FIZIKI K om edija v dveh dejanjih N as lo v izvi rn ika D ie P h y sik e r P r o d u k c i j a š t u d e n t o v 6. s e m e s t r a d r a m s k e ig re in u m e t n i š k e b e s e d e , g l e d a l i š k e in r a d i j s k e rež ij e t e r d r a m a t u r g i j e š t u d i j s k e g a l e t a 2 0 0 6 / 0 7 P rem iera 8. ju n ija 2007 na AGRFT L ju b lja n a

P r e v a ja lk a Maila Golob

Igrajo

Režiserka Tatjana Peršuh

Dr. M a t h ild e vo n Zahnd, z d r a v n i c a z a d u š e v n o b o l n e

D r a m a t u r g in je Nika Leskovšek, Eva Mahkovic, Vesna Hauschild

M a r t h a Boll, g l a v n a s e s t r a

S c e n o g ra f Darijan Mihajlovič

M o n ik a S t e t t le r , b o l n i š k a s e s t r a

L e k t o r ic a Tatjana Stanič

Uwe Sievers, gl a v n i s t r e ž n i k M c A rth u r, s tr e ž n ik

Me n t o r j i D ra m s k a ig ra in g le d a liš k a režija r e d . p ro f. Mile Korun, izr. p ro f. Matjaž Zupančič D r a m a t u r g i j a d o c . dr. Blaž Lukan, a s i s t . dr. Barbara Orel K o s t u m o g r a f i j a d o c . Janja Korun S c e n o g r a f ija r e d . p r o f . Meta Hočevar

M u r illo , s t r e ž n i k

Nina Ivanišin A na D olinar V iktorija Bencik Uroš Kaurin Klemen S la k o n ja Ju re H enigm an

H e r b e r t George B e u tle r, z i m e n o m N ew to n

Luka Cimprič

Er nest H e in ric h Ernesti, z i m e n o m E i ns te in

Domen Valič

Jo h a nn Wilh elm M obiu s

Jurij D revenšek

M is ijo n a r Rose

J u re H enigm an

Lina Rose

A n a H ribar

A d o lf - F r ie d r ic h

Ju re Lajovic

W ilfr ie d K a spar

Uroš Kaurin

Jo rg - L u k a s R ic h a rd Voss, k r im in a l n i i n š p e k t o r Sodni z d ra v n ik Guhl, p o l i c i s t Bloch er, p o l i c i s t

Klemen S lak o n ja Jure Lajovic Klemen S la k o n ja Ju re H en ig m an Uroš Kaurin


Torek, 16. 10. 2 00 7 o b 2 2 .0 0

Igrajo

Komorni o d e r

P rv a slik a

Gregor S t r n i š a

DRIADA P r o d u k c i j a š t u d e n t o v 7. s e m e s t r a d r a m s k e igre in u m e t n i š k e b e s e d e , g l e d a l i š k e in r a d i j s k e

D r ia d a

A rna H adžialjevič

O bešenja k

Aljaž Jovan ov ič

Pek

M a tija S tip a n ič

Pekovka P olic aj

Rok K unaver Nejc R o p ret

režije t e r d r a m a t u r g i j e š t u d i j s k e g a l e t a 2 0 0 6 / 0 7 P rem iera 20. ja n u a r ja 2007 v S lo ven skem m la d in s k e m g le d a liš č u L ju b lja n a (S ta ra p o š ta )

Rih a rd Ja k o p ič

Luka Cimprič

( di ub i h )

S ta r č e k s f l a v t o

J a k a Andrej Vojevec

( glr iv)

R e ž i s e r in a v t o r v i z u a l i z a c i j e L uka M artin Š k o f ( S y n t o n e )

D e k lic a s k i t a r o

M a ru ša Kink

( di ub ii )

A v t o r k o n c e p t a in d r a m a t u r g B laž R ejec

F ant z o r g li c a m i

Blaž Š e f

( di ub n)

O b l i k o v a l e c v i d e a B ojan M a tja šič

D ruga slik a

O b l i k o v a l e c z v o k a K le em ar - M a tej K ončan

D ria d a

O b l i k o v a l e c s v e t l o b e B o ru t B učinel

P ijanec

Aljaž Jovanovič

K o s t u m o g r a f i n j a N ina Holc

Gospod

Rok Kunaver

L e k t o r i c a dr. K a ta rin a P o d b e v še k

Me n t o r j i G l e d a l i š k a r e ž i j a r e d . p ro f. D ušan M lak ar D r a m s k a i g r a r e d . p r o f . K ristija n M uck, d o c . B ranko Š tu rb e j S c e n o g r a f i j a r ed . p r o f . M e ta H o č ev a r K o s t u m o g r a f i j a d o c . J a n ja Korun D r a m a t u r g i j a doc. dr. B laž L ukan, asi st . dr. B a r b a ra Orel

K o m a n d ir M ilič n ik D oktor Sestra A n ka

A rna H adžialjevič

Nejc R o pret M a tija S tip a n ič Nejc R o p ret V iktorija Bencik

( di ub hi )

M a ru ša Kink

( di ub ii )

Blažka

Blaž Š ef

( di ub n)

Franca

Nika Rozman

( di ub ii )

Osebje P r im a rij M a g a jn a

Rok K unaver, M a tija S tip a n ič Luka Cimprič

( di ub iii )

T re tja s lik a D r ia d a Astronom N a js t n ic a D ir e k t o r S ta re c France Prešeren Vrač Pra D o k t o r Pra Pekovka

ŽELJKO STEVANIČ

Pra N a js t n ic a

A rna H adžialjevič M a tija S tip a n ič V iktorija Bencik

( di ub iii )

Rok K unaver Aljaž Jovanovič Luka Cimprič

( di ub iii )

Aljaž Jovan ov ič Nejc R o p re t Rok K unaver V iktorija Bencik

( di ub iii )


41.

BORŠTNIKOVO

SREČANJE

2006

BORŠTNIKOV PRSTAN

2 006 Predsednik Sveta Borštnikovega srečanja T one P artljič Selektor M atej B o g a ta j Strokovna žirija Iva Z u p a n čič, M ajda Križaj, A le k sa n d a r M ilo sa v lje v ič, P e tr a P o g o r e v c , Rok V evar Žirija za podelitev Borštnikovega prstana M ojca K reft, B ine M a to h , T one P artljič Voditelja pogovorov po predstavah J a r o sla v Sk ru sny in Jernej N ovak N a s lo v n ic a A lm a n a h a BS, o b lik o v a n je D a n ije la G rgič

Borštnikov

prstan

2006

P e te r T ernovšek

V času po drugi svetovni vojni, predvsem pa v ob­ dobju kulturnega, gospodarskega in političnega razcveta petdesetih in šestdesetih let, je v M aribo­ ru, kjer se je tudi rodil, živel fant, ki je v času svoje­ ga odraščanja zrl v prostore zaodrja velike gleda­ liške stavbe iz 19. stoletja na današnji Slovenski uli­ ci. M ladenič, ki se je kasneje zapisal učiteljskem u poklicu, a bil prežet z darom za otroške igrarije, je z gledališkimi očm i nem ega opazovalca, z nene­ hnim vstopanjem vanj - v gledališče - in odhajanji iz njega, zrl na »ta pravo« odrsko dogajanje »od za­ daj« komaj kakšni dve leti pred Borštnikovim srečanjem , takrat še poim enovanem T eden sloven­ ske dram e. Bil je to Peter Ternovšek. K ot dijak je vstopil skozi velika vhodna vrata taiste­ ga gledališkega poslopja in odigral svojo prvo vlo­ go; bilo m u je komaj šestnajst let, ko je prišlo vabi­ lo iz gledališča. Peter pa jih je — gledališke ustvarjalce —že vse po­ znal. Dolgo. N i jim mogel povedati, da so že njego­ vi stari znanci, da je z njimi večer za večerom, da

ve, kdaj je kdo pozabil klobuk na odru, zamenjal »ljubi« z »dragi«, odšel na levo, nam esto nazaj ... L eto 1963: dobil je vlogo Poprčka v istoimenski igri za otroke.

N ato se je vrnil h gledališču - tistem u šolskemu - , kjer je vodil pionirsko delo z m ladim i in dosegel najodličnejše rezultate v Sloveniji. Ljubiteljstvo. V njem se je naučil s teatrom garati. Pravi, da to zna še danes. Tako je bilo vse do leta 1970, ko ga je Branko G om bač povabil v S N G D ram a M aribor, k druži­ ni poklicnih gledaliških ustvarjalcev — takrat je Pe­ ter prestopil m agični obod m ed četrto gledališko steno, ram po, in odrskim horizontom - zazrl se je k igralstvu in k občinstvu. S svojim zanosom , z n a­ ravnim igralskim vrenjem v sebi in s talentom za igro, a hkrati z m ladostnim i čustvi doživljanja vse­ ga je izpovedoval, kar ga je notranje napolnjevalo in bogatilo; m nogo let kasneje pa v nezadržni čustve­ ni atmosferi skoraj do popolnosti igralsko izpove­ doval svoje, dram atikovo in režiserjevo videnje

Peter Ternovšek ko t P op rče k (z Bredo Pugelj; Djokič: Poprček D r am a SNG Maribor 19 6 3 /6 4 )

Peter Ternovšek ko t Mali me nih (z Arnoldom Tovornikom; Brecht: Ž ivljen je G alileia D r am a SNG Maribor 1 97 2 /7 3 )

Peter Ternovšek ko t P e te r (z Mileno Muhič; Partljič: 0 , ne, š č u k e p a n e D r am a SNG Maribor 1 97 5 /7 6)

Po zaključenem študiju je nekaj let poučeval na Sladkem V rhu, igral, režiral, pa spet dobival vloge v igrah, ki jih je režiral Tone Partljič, in se proslavil z vlogo polkovnika Izqureda v Roblesovem Monser-

ratu ...

P e te r Ternovšek s p r e je m o p r s t a n in č e s t i t k e od Mirand e Ca ha rij a

56

I


dramske osebe ter se prepuščal tkanju katarzičnosti igralske um etnosti. O d ljubiteljstva do izpopolnje­ ne igralske poklicne drže. Zanj je gledališče resnično gledališče - hram um et­ nosti, lepote in ustvarjalne svobode, pa naj se doga­ ja kjerkoli. Z Borštnikovim srečanjem se začenja najžlahtnejše 'n s prvim velikim uspehom okronano Petrovo ob­ dobje - saj že leta 1971, komaj leto dni po an­ gažmaju, prejm e Borštnikovo diplom o za vlogo Tončka v L inhartovem Matičku. Ustvarja ob znam eniti plejadi m ariborskih igralcev, ki so tam snovali že pred njim in skupaj z njim. Ostaja jim —kolegom in prijateljem ter gledališču — zvest vsa leta igranja. Igralske um etnosti se uči od svojih sodobnikov in sopotnikov; in zdaj, ko vstopa na skoraj štiridesetletno igralsko poklicno popoto­ vanje, kakor da je »vrojen« v vse skrivnosti igralske­ ga poklica in nastajanja vlog, kam or so ga »vodili« režiserji od Branka G om bača do D ina Radojeviča, M ileta K oruna, Francija Križaja, D ušana Jovano­ viča, M ire Erceg, Slavka in Aleša Jana, D ušana M lakarja, Jožeta Babiča, Voja Soldatoviča, Branka Kraljeviča, Janusza Kice, Tom aža Pandurja ... vse do režiserjev najmlajše generacije, kot so M atjaž Latin, M ateja Koležnik, Jernej L orenci, A leksandar Popovski, Sebastijan H orvat in drugi ... Njegov ne­ ukrotljivi igralski talent je potreboval le snovi in vlog, režiserjev in odrskih desk, da je do podrobno­ sti izoblikoval svoje vloge ... Celo poslednji lik, Pav­ lek, ta subtilna, topla človeška podoba, m onološka izpoved človeka z roba, ki pripoveduje o svojih maj­ hnih »zločinih«, je en sam veliki spev Petrove notra­ njosti, njegovih oči, gest, besede, premolkov, pogle­ dov, vzgibov v telesu ... Ganljiva zgodba o človeku,

ki m u življenje ne prizanaša, on pa nikoli ne izgubi svoje velike človečnosti in svoje tihe filozofije, ki se skriva pod vsem tem: da se n oben človek ne rodi slab. Senzibilnost igralca Petra Ternovška in d ram ­ ske osebe Pavleka se izražata v globoki ponotranjenosti z likom, saj je on, Peter, tako zelo tudi on, Pavlek, v najbolj izvirnih igralskih zarisih in ujeto­ stih v svojo usodo. K ot eden in edini na razgalje­ nem odru. Zato tudi v Treh letnih časih P eter ponovno izbrska iz svojih zapiskov spomin na jesenski, z mnogobarvnimi odtenki odet lemi čas. Piše: »Bila je jesen. Brez­ skrbna, dijaška, učiteljiščniška, zaljubljena, m irna jesen. 1963. Pet let pred ono, ne tako m irno ...« Pe­ ter ni bil sam o opazovalec gledališkega dogajanja in igralec, tem več ga opredeljuje tudi njegova vklju­ čenost v b u rn a osem inšestdeseta leta, kasneje v ne­ m irna sedem deseta, pa v leta slovenskega osam o­ svajanja, saj jih zapisuje z zam olčanim i letnicam i, a se ga ti časi vseeno izjemno dotaknejo. To politično in kulturno vrvenje v Sloveniji in Evropi ga ni za­ obšlo. Iz njegove gledališke delavnice, podobno kot leta 1983, ko je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 1982, lahko izbrskam o m oto, izrezan iz N iet­ zschejevih zapisov, da je »užitek indentifikacije z dram sko osebo tem eljni dram ski pojav«, kako vide­ ti »sebe sprem enjenega p red seboj in ravnati tako, kakor da sm o dejansko v drugem telesu, v drugem značaju«, in doda Freudovo misel, da je »užitek, ko čutiš različne dele samega sebe, kako se brez ovir gibljejo po odru«. N jegov odnos do sodelavcev je tak, da nikogar ne zataji: ne režiserjev, ne igralskih kolegov, ne inspicienta - nobenega gledališkega so­ ustvarjalca ...

Zagotovo nam je Peter Ternovšek ostal v spom inu s svojimi nepozabnim i vlogami, odigranim i v Brech­ tu, Shakespearu, Čehovu ... Predvsem pa v vlogi A lana Stranga v Shafferjevem Equusu (1977/78). Preigral je dobršen del slovenskega repertoarja, za­ igral v Cankarjevih dram ah, v Šeligovih Lepi Vidi in Svatbi, v Čufarjevih Ščurkih, v Jančarjevih Disiden­ tu Arnožu in v Velikem briljantnem valčku, v G ru m o ­ vem Dogodku v mestu Gogi, igral je v krstnih upri­ zoritvah iger slovenskih avtorjev, kot so Flisar, L u ­ kan, Ravnjak, Prokič in P andur, Boris A. Novak, M dderndorfer, Fritz, K m e c l... in bil nepogrešljiv v vseh Partljičevih igrah. Režiserji so m u torej nam e­ njali vloge v dram skih besedilih iz tem eljne zakla­ dnice evropske in svetovne dram ske literature. Ta­ ko kot ostaja nepozaben v Schafiferjevem Equusu, ostaja v spom inu v vlogi Charleya v Millerjevi Smr­ ti trgovskega potnika ali v G oethejevem Faustu, v D antejevi La Divini Comedii, v Treh sestrah Čehova, v V itracovem Viktorju ali otrocih na oblasti. Pravza­ prav je nepozaben v vsakem odrskem liku, ki ga je odigral. A križpotja njegovega igralskega ustvarja­ nja, čeprav je dograjeval podobo mariborskega gle­ dališča, ki m u je ostal kot odrski ustvarjalec ves čas zvest, so ga pota vodila tudi drugam : na oder M e­ stnega gledališča ljubljanskega, v Slovensko ljudsko gledališče Celje, v ptujsko M estno gledališče in v Lutkovno gledališče M aribor, sodeloval pa je tudi na P rim orskem poletnem festivalu v K opru. Galerija vlog od Linhartovega Tončka, Viktorja v Vitracu ali Partljičevega Pijanega K urenta, pa Petra v Ščuki ali O rlanda v K orunovi postavitvi Shakes­ pearove igre Kakor vam drago in Jurija v Šeligovi Svatbi, M atička v Kreftovih Krajnskih komedijantih, Popotnika v Cankarjevem Pohujšanju, Profesorja v

P et e r Ternovšek k ot Kralj Fer d in an d II (z Ro m a n o m Lavračem; Buero Vallejo: Ko razum s p i D r am a SNG Maribor 1 97 6 /7 7 )

Peter Ternovšek k o t Alan S tr a n g (z Volodjem Peerom; Shaf fer : Equus D r am a SNG Maribor 1 9 77 /7 8 )

Peter Ternovšek k ot Lovro Kvas (z Ano Veble; Jurčič, Inkret: D eseti b r a t D r am a SNG Maribor 1 97 7 /7 8)


41.

BORŠTNIKOVO

SREČANJE

BORŠTNIKOV

2006

Ionescovi Učni uri, pa H am leta v uprizoritvi Brešanovega besedila Predstava Hamleta v Spo­ dnjem Grabonošu in m nogih drugih likih pa razkri­ va Petra Ternovška kot odličnega karakternega igralca, a za sezone 1986/1987 in 1988 se zdi, kot da so njegove. Svoje igralske like nam reč še ostreje izoblikuje v Brechtovih gledaliških postavitvah, v Pasijonu po Lukulu, v Bobnih v noči in v Erotičnem kabaretu B. Brechta, v Metastabilnem graalu N enada Prokiča, v Treh sestrah Čehova, kjer odigra A ndreja Sergejeviča, odlikuje se kot F erdinand v uprizoritvi Ko razum spi A. B. Valleja, kot M oliere v G avranovi Noči bogov, pa kot M aks v Novakovih Vojakih zgo­ dovine, še kasneje kot U m rli naddavkar v G ru m o ­ vem Dogodku v mestu Gogi, Teiresias v Evripidovih

F reu d v M G L , vse do Pavleka v ptujskem M est­ nem gledališču. Z a svoje delo je bil velikokrat nagrajen: prejel je Borštnikovo diplom o za vlogo Tončka (1971), n a­ grado občinstva BS za vlogo Petra v Partljičevi igri O, ne, ščuke pa ne, L inhartovo plaketo na področju gledališke in lutkovne ustvarjalnosti (1977), pa spet Borštnikovo diplom o in nagrado za vlogo Alana Stranga v Equusu (1978), sledijo nagrada P rešerno­ vega sklada (1982), nagrada Z druženja dram skih um etnikov Slovenije (1997), Glazerjeva nagrada z listino (2002), nagrada 5. festivala m onodram e

Peter Ternovšek ko t Aleksej S te p a n o v ič Molčalin (s Sonjo Blaž; Gribojedov: Gorje p a m e tn e m u D r am a SNG Maribor 1 9 80 /8 1 )

Peter Ternovšek ko t P ro fe so r (z Anico Sivec; Io nesco: Učna ura D r am a SNG Maribor 1 9 8 1 /8 2 )

Bakhah in v sijajni vlogi D oktorja Baugha v Williamsovi igri Mačka na vroči pločevinasti strehi, pa v Celju kot H ortensio v Ukročeni trmoglavki, Sigmund

PRSTAN

2004 na P tuju, postane naj-kulturnik za leto 2004 po izboru M ariborčanov, predvsem pa ga je z dol­ gimi aplavzi nagrajevalo njegovo zvesto občinstvo. V gledališču je odigral več kot 140 vlog, nastopil v več kot 100 radijskih igrah,T V -dram ah, v filmih Let mrtve ptice Živojina Pavloviča, v Klopčičevih filmih Vdovstvo Karoline Zašler in Moj ata, socialistični ku­ lak, v filmu Jožeta G aleta Težave s Kalmanovim tru­ plom, v TV-nadaljevankah Naočnik in Očalnik, Od­

prava zelenega zmaja, Se zgodi, O, ne, ščuke pa ne ... O tem , kako se rodi gledališka predstava, Peter za­ piše: »Rodi se v krčih, krikih, stokanju, stiskanju, im a svoje očete in m atere in mnogo babic ... Ko pa postane ta naš otrok star, nadležen, dolgočasen, prazen, ko ga nihče več noče občudovati, pustim o,

Peter Ternovšek ko t Ksaver ( J an ča r : D isid en t Arnož in njeg o vi D r am a SNG Maribor 1 9 8 3/ 84 )

iv Peter Ternovšek (s Sonjo Blaž; Fritz: Fleur d e Marie D ram a SNG Maribor 1 98 5 /8 6)

Peter Ternovšek k o t Bert olt Brecht (z Anico Sivec, Mileno Muhič in Sonjo Blaž; Erotični ka b a r e t B. Brechta Drama SNG Maribor 1986 /87)

Peter Ternovšek (z Bojanom Em eršičem; Cerva ntes : M edigre D ram a SNG Maribor 1 9 89 /9 0)


tošnjem gledališkem letu na odru D ram e S N G M aribor predstavil Sokratov zagovor - v Apologiji, ki je pretresljiv dokaz, kako se po skoraj dva tisoč petsto letih delovanje človeških družb ni nič spre­ menilo in nam bo povedal, da m ora biti človekovo življenje skladno z njegovim naukom — v skladu s krepostjo in pravičnostjo, ali kakor pravi Platon, da tudi pesniki niso »z m odrostjo ustvarjali tega, kar so ustvarjali, am pak z nekakšno naravno nadarjeno­ stjo ali v navdihnjenju, kakor božji vidci in ve­ deževalci«. M ojca Kreft

P e t e r je b i l i n je g l e d a l i š k i z a n e s e n j a k , i g r a l e c in P r e t a n j e n , c e lo s a m o t n i is k a le c v e d n o n o v i h i g r a l ­ s k i h o b r a z o v i n s p o z n a n j , i n t e r p r e t a c i j , g l e d a l iš k i

norec, heroj, traged, klovn, komik in resnobni igra­ lec, razprostrt m ed klasične like ali groteskne figu­ re, občudovan v klasični in m oderni dram i, igralec v poetični in absurdni dram atiki, ki vselej, kadar igra, tudi uživa. Z žarom in voljo, z znanjem in s predstavnostjo nas vabi, da ga gledamo, m u sledi­ m o v kretnji, gibu, govoru ali prem olku in nenaza­ dnje v njegovi človeški toplini. P eter je vstopil n a to galejo gledališča z vero, z lju­ beznijo in z upanjem — in ni je zapustil, zato je s svojim igralskim žarom v svojem večdesetletnem snovanju zaznamoval m ariborsko in celotno slo­ vensko gledališče, pa tudi film in radijske valove. Zato bosta zagotovo tudi izkričana njegov igralski zanos in ustvarjalna sila v izpovedi, ko bo v le­

P et e r T er n o v š ek kot Stric (z Brankom Štu rb ej em , Vladom No vakom, Ivico Knezom in Alojzom S v et e to m ; Kafka: A m erika D ram a SNG Maribor 1 9 95 /9 6 )

Peter Ternovšek ko t Žu p an (z Ivico Knezom, N a ta š o Sirk, Anico Sivec, Minu Kjuder, Zvo ne tom Fundo, Zor an om Moretom, Francijem G abrovš kom in Ireno Mihelič; Cankar: P o h u jša n je v d o lin i š e n tflo r ja n s k i D r am a SNG Maribor 1 99 6 /9 7 )

Peter Ternovšek k o t Renfi eld (z Rad ko m Poličem; Dukovski: D rakula D r am a SNG Maribor 2 00 1 /0 2 )

Peter Ternovšek ko t Charley (z Vladom Novakom; Miller: S m rt trg o vske g a p o tn ik a D r am a SNG Maribor 2 0 0 3 /0 4 )

Peter Ternovšek ko t Nevestin oč e (z Milado Kalezič; Garcia Lorca: Krvava s v a tb a D r am a SNG Maribor 20 0 4 /0 5 )

da razpade. N ekaj gre v fundus, nekaj v arhiv, ne­ kaj ga ostane v dušah igralcev, nekaj v gledalčevih spom inih ... Toda preden popolnom a izpuhti, se sliši od daleč krike novega rojstva.« In če bi se P eter še enkrat rodil, bi hotel postati di­ rigent: »Glasba je m oja večna inspiracija, ob njej mislim m nogo več, ob njej čutim močneje, v njej najdem tone za novo izgovorjavo besed, v njej se mi Porajajo ritm i za nove stavke, ob njej kričim, ob njej šepetam. In potem tišina. N ajm očnejša glasba. K a­ ko je lepa. T ista na odru, tista v gozdu, tista ob morju, tista ob knjigi ali tista m ed dvema ....«

P et e r Ternovšek (jo b o v a kn jig a D r am a SNG Maribor 2 0 0 1 /0 2 )


41.

NAGRADE

BORŠNIKOVO SREČANJE 2006

Izjava s tr o k o v n e žirije 4 1 . B o r š tn ik o v e g a s r e č a n j a

S trokovna žirija 41. B orštnikovega srečanja po o gled u d esetih tekm ovalnih u p rizo ritev v iz b o ru selektorja M ateja B ogataja ugotavlja, d a je tu d i letošnji festival postregel z nekaj vrhunskim i predstavam i, ki se n e sam o dotikajo n ek a te rih ključnih vprašanj sodo b n eg a človeka in njegovega m esta v se d a­ n jem p ro sto ru in času, tem več izhajajo tu d i iz jasnega razm isleka o gleda­ lišču kot razlogu, m e stu in m ed iju svojega n astan k a. Poglavitno rd ečo n it letošnje selekcije je žirija p rep o zn ala zlasti na ravni vsebin, ki jih tem atizi­ rajo izbrane tekm ovalne uprizoritve: o b činstvu večinom a kažejo svet, v ka­ te re m b o m o za m a n iskali ne sam o bogove, tem več tu d i D ru g e g a in celo p o t do sebe. B ržkone ni naključje, da n am odstirajo estetsko raz n o ro d n e in vsebinsko raznolike svetove, ki p a so vendarle vsak p o svoje razd ejan i in razsrediščeni, te r d a n am jih kot takšne v ečinom a razpirajo liki tujcev, prišlekov in em igrantov, torej dislo ciran ih in razseljenih oseb, ki so n a lo­ vu za id e n tite to in sm islom . L eto šn ja selekcija kaže g led alcu svojevrsten p rerez časa, p ro sto ra in d ru žb e , znotraj k aterih živim o, te r p red stav i raz­ lične avtorske p oglede n a nek atere n jene osred n je p ro b lem e, d en im o o d ­ no s do starosti, sa m o tn o sti in o d tu je n o sti ali fen o m e n em ig ran tstv a. Večja o d sto p a n ja m e d tekm ovalnim i predstav am i sm o v žiriji opazili na ravni u m etn išk ih am bicij, in teresa za gledališke invencije te r iskanja so­ zvočja m e d u p rizo rjen o vsebino in realizirano fo rm o p o sam ezn ih predstav: m e d te m ko so se n ek a te re m e d njim i raz m ero m a n eam b icio zn o zadovolji­ le z že vid en im i strategijam i p ren o sa p red lo g n a gledališki o d er, so d ru g e

60

in ten ziv n o razpirale v p rašan ja razm erij in problem ov, ki jih ta p ro ces za­ stavlja. Ž irija se je tak o s p riču jo čo izjavo k o t z izb o ro m letošnjih n ag ra d odločila p o d p re ti tiste up rizo ritv e, ki so p o n je n em m n e n ju izpričale razi­ skovalno zan im an je za m edij lastnega n astan k a , razgradile in p reizprašale njegove k o n stitu tiv n e p rv in e, v n ek a te rih p rim e rih p a že tu d i zapustile nje­ gove ustaljene okvirje te r ga ustvarjalno povezale z dru g im i praksam i u m e t­ niškega u stvarjanja. L eto šn ja b era n ag ra d , za k atere člani žirije d o b itn ik o m iskreno čestitam o , želi b iti n e sam o p reg led najboljšega n a te m festivalu, tem več tu d i povabilo selektorju, naj v p rih o d n je p ripelje m ed nas še več p rav to v rstn ih gledaliških presežkov.

Ž irija 4 1 . B o rštn ik o v e g a s re č a n ja

P r e d se d n ic a : P etra Pogorevc Č la n i: M ajd a K rižaj A lek san d ar M ilosavljevič R okV evar Iva Z u p an č ič V Mariboru, 25. oktobra 2006


S trokovna žirija 41. B orštnikovega srečanja podeljuje nasled n je n ag rad e: Velika

nagrada

Borštnikovega

srečanja

za

najboljšo

uprizoritev

Tena Štivičič: Fragile! v režiji M atjaža P ograjca in izvedbi Slovenskega m ladinskega gledališča - soglasno V predstavi Fragile! sta n a gledališko učinkovit in do bolečine sugestiven način uglašeni tako ideja dram ske zgodbe, ki jo v pred lo g i izpiše T ena Šti­ vičič, kot zap leten a tehnološka m ašinerija, s pom očjo katere n am to idejo gledališko uprizarjajo. U p o ra b a videa, p a tu d i lu tk in m ak et, n i sam a sebi n am en in se ne izčrpava v režijski sam ozadostnosti, tem več proizvaja av­ ten tično scensko igro, p o d p ira fra g m en tarn o stru k tu ro d ram ske pred lo g e ter slednjo tran sp o n ira v specifičen in sam osvoj gledališki besednjak. N a tej p odlagi n astan e predstava, ki ironizira televizijski m edij te r n ap o tu je n a zavest sveta, ki je utem eljen n a voajerizm u Velikega b rata, istočasno p a p re ­ cizno analizira duševno bolečino tistih, ki so n a o bm o čju nek d an je Ju g o ­ slavije ostali brez dom ovine, eksistence in iden titete. T i ljudje so hkrati Poskusni zajci in eksperim entatorji v zag o n etn em globalnem p ro jek tu , žrt­ ve in zločinci v svetu, ki je izgubil sleherni sm isel, igralci in režiserji v veli­ kem razvedrilnem show u, ki priča o o tem , da sta nesreča in trp ljen je lahko tu d i ali zgolj zabava za druge. Nagrada

za

najboljšo

režijo

Jernej L o r e n c i za režijo predstave Ep o Gilgamešu v izvedbi Slovenskega m ladinskega gledališča - soglasno Jernej L o re n ci s svojim režijskim p o sto p k o m v uprizoritvi Epa o Gilgamešu afirm ira pogled na gledališče kot p ro sto r kolektivne stvaritve, znotraj k ate­ rega se enakopravno p repletajo različni ustvarjalni prispevki - d ra m a tu r­ ški, scenografski in kostum ografski, skladateljski in še posebej igralski - p ri tem si prid rži pravico, da suvereno obvladuje uprizo ritev k ot celoto. N a P odlagi kom b in iran ja posam ezn ih elem entov n am pred stav i svoj k om plek­ sni avtorski p ogled n a svet, p a tu d i na gledališki m edij in lastn o režijsko Poetiko, p ri čem er vseskozi svobodno in brez p red so d k o v črp a tu d i iz izkušenj p reteklih obdobij. L oren ci d o sledno zasleduje svojo režijsko nit, Preverja nove m o žn o sti odrske inscenacije ritu ala te r v n jem išče p o ten cial novega sm isla. M o č fizičnega gledališča poveže s p o stm o d ern ističn o izku­ šnjo te r jo p red o č i znotraj današnjega p ro sto ra in časa. Pet

enakovrednih

Tena Štivičič: Fragile! Slovensko m l a d in s k o gl e d a li šč e Ljubljana

igralskih

Ep o G ilgam ešu Režiser Jernej Lorenci

nagrad

B a r b a r a C e r a r za vlogo M a rie v predstavi Bolezen mladosti v izvedbi S N G M ala D ra m a L jubljana - soglasno B ru ck ner jeva M a rie v interp retaciji B arbare C e ra r je krhka, n ežn a in ranlji­ va figura, že kar srhljivo n e o d p o rn a n a svoj p ro sto r in čas. L ahko bi bila m arsikaj, to d a ne m o re biti nič: svetu d ekadence in nihilizm a p rip a d a n a Površini, njen o jedro p a ostaja sa m o tn o in nepotešen o . Igralsko dovršena M arie izgublja bitko s svetom iz prizo ra v prizor, vse do n jenega nasilnega konca, ki ga izzove sam a, ko se sooči s svojo strto in izčrp an o dušo. Barbara Cerar

kot Marie (z Markom Mandičem kot Frederjem)


41.

BORŠNIKOVO

SREČANJE

2006

Jan ja M ajzelj za vlogi M ile v predstavi Fragile! in E lain e B rey d en b ach v pred stavi Ena in druga v izvedbi Slovenskega m lad in sk eg a gledališča soglasno Janja M ajzelj k vlogam a M ile in E laine p risto p a strateško: n ajprej n as zvabi v v arno zavetje kom ičnega, p o te m pa nas - nič h u d eg a slu teče - sooči s trp k o resnico svojih likov v tre n u tk u , ko nan jo nism o zares pripravljeni. V logo M ile grad i z realističnim i igralskim i posto p k i, b a rv ito st p a ji zago­ tavlja z izvirnim i n atu ra lističn im i detajli, zaradi katerih p o sta n e v p rizo rih »čudežno« vidna, navzoča. V logo E laine vzpostavlja n a p red p o stav k i, da te m u d ek letu , ki ga povsem ok u p ira m a te rin a p osesiv n o st, n e ostaja nič sebe za d ru g e, zato je zanjo vsak o d n o s n em ogoč. R esn ičn o p riso tn a p o ­ stan e šele v o b m o č ju b o lečine, zato zg odba E laine p rerase v enega o d u n i­ verzalnih pogledov n a so d o b n eg a posam eznika. N a ta š a M a tja še c za vlogo M e rte u il v predstavi Kvartet v izvedbi E. P. I. C e n tra in M e stn eg a gledališča ljubljanskega - soglasno V Kvartetu igra n ajm an j dve vlogi: m arkize de M e rte u il in igralke N ataše M atjašec, m e d obem a pa je navzoča tu d i kot n ek d o vm es, ki ga n e m o re­ m o prip isati n o b e n i o d vlog. T a n ek d o vm es je vse tisto, kar se dogaja m ed igralko in njen o vlogo M e rte u il, m e d N ata šo M atjašec, n jen im soigralcem in njegovo vlogo V alm onta, pa tu d i o m en jen im k v arte to m in o bčinstvom . N a ta ša M atjašec zaseda vsa ta različna razm erja kot v rh u n sk a v irtuozinja svojega igralskega in štru m e n ta , enako zgovorna v vseh jezikovnih in fizič­ n ih registrih te r enako intenzivno p riso tn a v vseh obsesivnih, aktivnih in p asivnih delih svojega n asto p a.

62

Janja Majzelj k o t Mila (z Markom Mlačnikom ko t Michijem)

Janja Majzelj k ot Elaine Br ey de n ba ch (z M at e je m Re cerjem ko t Timom Kelchom)

N a ta ša M atjašec

kot Merteuil (z Radkom Poličem kot Valmontom)


MARCANDREA

Radko Polič ko t Val m ont (z N a ta š o M at j aš ec ko t Merteuii) MIHA FRAS

R adko P o lič za vlogo V alm onta v predstavi Kvartet v izvedbi E. P. I. C en tra in M estn eg a gledališča ljubljanskega — soglasno R adko Polič igra V alm onta z m a rk a n tn im zam ahom igralskega m ojstra.V enaki m e ri kot v irtu o zn o st, s katero obvladuje različne ravni odrske p riso t­ nosti te r uživa v reprezentaciji M iillerjevih likov, nas očara b rezpogojnost, s katero se s svojim človeškim in igralskim bitjem p re d a tako tre n u tk u kot soigralki. N jegov n asto p ni d em onstracija veščine in m oči, am p ak zavestna gesta izročitve in p rip ad n o sti: soigralki, predstavi, gledališkem u m ediju. M a rin k a Š te r n za vlogo Inse B reydenbach v pred stav i Ena in druga v izvedbi Slovenskega m ladinskega gledališča — soglasno M arinka Š tern vlogo Inse utem elji v realistični igri, iz katere prebijajo tren u tk i trp k o sti, ki jih ni zm ogla um estiti v svojo zgodbo. R a zd rte od n o se z bližnjim i rešuje z nizom akcij, ki pulzirajo preko skorje dram skega realiz­ ma: to so bodisi sim ptom i, k odirana sporočila, ki artikulirajo resnico o njej ~ n pr. n ap o l o b u te nogavice ali skuštrani lasje —, bodisi igralski ekscesi — ° d g rotesknih im pulzov do obsesivne sam ozaposlenosti, s katero v p rih o d ­ n o st odlaga željo po n ekom , ki bi jo im el rad. Inso k o m en tira z ironijo in h um orjem , pri te m pa zbuja sočutje, ki ga je za predpogoj estetskega doživ­ ljaja postavil že prvi antični estet. za

mlado

igralko Marinka Štern ko t Insa Br ey de nb ach (z Olgo Kacjan ko t Elis abe th Kelch) PETER UHAN

Nagrada

Vanja P l u t za vlogo Iren e v predstavi Bolezen mladosti v izvedbi S N G M ala D ram a L ju b ljan a - soglasno Iren e v interpretaciji Vanje P lu t je suvereno utelešenje am bicije. M lad en k a z d n a d ru žb e , ki je o d ločena p ro d re ti na njen vrh, se skriva za u rejen o fasa­ do m orale in čednosti, ki pa je po ln a razpok. K o skoznje razgalja obču tk e negotovosti, o groženosti in m anjvrednosti kot izhodiščne vzgibe delovanja karieristke Iren e, m lad a igralka pokaže obetaven talent.

Vanja Plut

kot Irene (z Urošem Nikoličem kot Petrellom)


BORŠNIKOVO

T ri

enakovredne

SREČANJE

2006

NAGRADE

PETER U H A N

41.

druge

dosežke

B r a n k o H o jn ik za scenografije p red stav Ep o Gilgamešu v izvedbi Slo­ venskega m ladinskega gledališča te r Za zdaj nikjer in Bolezen mladosti v iz­ vedbi S N G M ala D ra m a L ju b ljan a — soglasno C e bi se h o teli lotiti sloga B ranka H o jn ik a p reko likovnih sredstev, ki jih vešče u p o rab lja, bi ugotovili, da nas je zanesla površina. N jegove scen o ­ grafije im ajo v resnici — tako kot dram sk e osebe ali njihovi izvajalci - svoj lasten glas. T eh glasov ne slišim o, ker vselej odzvanjajo v p o lju m etafizike, če tu d i je njihova n avzočnost zelo m a teria ln a. V p ro sto ru p u ščajo sledi svo­ jih p rem e n , ki so tako posledica k o t tu d i neki novi vzrok v sakokratnega delovanja d ram skega osebja, sveta in časa predstav. S p re m em b e v teh scenografijah so v ečinom a bistvene, skoraj nikoli d ek o rativ n e. Rekli bi lahko, da igrajo n em e vloge idej. B e lin d a Š k a r ic a za kostum ografijo v predstavi Ep o Gilgamešu v izvedbi Slovenskega m ladinskega gledališča in Kvartet v izvedbi E. P. I. C e n tra in M estn eg a gledališča ljubljanskega — soglasno Iz izrazito kolektivne stvaritve p redstave Ep o Gilgamešu izstopajo tu d i ko­ stu m i B elinde Skarice. So estetsko in oblikovno zgoščeni: izogibajo se b an a ln i karakterizaciji oseb te r vzpostavljajo dialog z režijskim p o sto p k o m u p rizoritve. O b e n e m se poigravajo z detajli, o d ten k i, kroji in m ateriali: preko kreativne stilizacije dopolnjujejo ne sam o scenografsko zasnovo u p ri­ zoritve kot celote, m arveč tu d i m isel in značaj sveta, v k aterem se p om ešajo u so d e igralcev, bogov in ljudi. T u d i igralca v Kvartetu sta h k rati realni osebi in stvarnika svojih m o žn ih dvojnikov: n ju n i ohlap n i in p ro so jn i srajci, ki ju p rep o jita tako z lastnim i kot gledališkim i sokovi, onkraj polja en o zn ačn ih in terp retacij vzpostavljata bojišče zase.

64

Fer din an d Bruckner: B olezen m la d o s ti S c e n o g r a f Branko Hojnik ZI6A KORITNIK

za

Ep o G ilgam ešu S c e n o g r a f Branko Hojnik K o st um og r af in ja Belinda Škarica MARCANDREA

nagrade

Heiner Muller: K va rte t K o st um o gr af in ja Belinda Škarica


M itja V rh o v n ik S m r e k a r za glasbo v predstavi Ena in druga v izvedbi Slovenskega m ladinskega gledališča - soglasno M itja V rhovnik S m rek ar v predstavo Ena in druga n a eni stran i p osega s križanjem različnih p rire d b en ih in popevkarskih žanrov, ki p o u d arjajo Buljanov p o sto p e k režijskega potujevanja zgodbe v sm isel, n a d ru g i strani pa postavlja glasbo v dejanje ali natančneje: n a njegov odrski ro b , ki ves čas p o d p ira, k o m e n tira in decentralizira osrednjo zgodb en o os. Sm rekarjeva odlika je p red v sem v tem , da zgodovino glasbe - njen ih žanrov in d isk u r­ zov - d o p o ta n k o sti po zn a s stališča zgodb in m itov, ki ji pritičejo. R avno zato se zlahka poigrava s persiflažam i, ironijam i, ustrezn im i »sentiši« in p o p legendam i, ki so v skladu z logiko te r režijskim in d ram atu ršk im p o sto p ­ kom p redstave Ena in druga. Nagrada

za

estetski

preboj

I v ic a B u lja n za režijo predstave Ena in druga B oth a S traufia v izvedbi Slovenskega m ladinskega gledališča - soglasno P redstava Ena in druga je v najžlahtnejšem p o m e n u »učna ura« režijskih p o stopkov o d m o d e rn izm a do današn jih dni. R ežiser Ivica B uljan nas sooča z različnim i gledališkim i jezikovnim i tečaji, n ato p a n am izm akne tla p o d n ogam i z odstranitvijo jezikovnega koda, ki sm o se ga ravno naučili brati. S te m v gledalcu zgošča o b ču tek dezo rien tiran o sti in n elagodja v kul­ tu ri, ki ji podlegajo tu d i osebe Straufiove dram e. V Eni in drugi so v dialogu različni diskurzi, n ačete individualne drže in d ru žb e n a patologija, ki jih povzroča so d o b n i svet. Iz tega dialoga ne izide nič več ab so lu tn eg a razen o d p rtih m est. V te m k o n tek stu se tragika Straufiovih oseb kaže v n em o g o ­ čih o d n o sih in n em o žn o sti za n astan e k etike, ki bi u strezala svetu, v kate­ rem bivajo. K os to rte , ki ga Insi u k rade H en rik , je m etafo ra tistega m anka, ki so dobnega človeka prikrajša za celostno sliko sveta. E n a od m ožn ih in terp retacij te geste bi se glasila, da sm o d anes obsojeni n a sladkanje s praznino. P redstava navzlic ironiji in h u m o rju , ki ju p rem o re, n e p o n u ja n o b en e iluzije.

Botho StrauG: Ena in d ruga S k la d a te l j Mitja Vrhovnik Smrekar

Botho Straufl: Ena in d ruga Režiser Ivica Buljan

Nagrada

Dominika

Smoleta

za

dramsko

besedilo

A n a L a s ič za d ram o Za zdaj nikjer v izvedbi S N G M ala D ra m a L jubljana ~ z večino glasov D ra m a A ne L asič Za zdaj nikjer je n apisana k o t izzivalen dram ski reb u s z izrazito o d p rto in m a tem atičn o n a ta n č n o izpiljeno stru k tu ro . N jen i p rizo ri so frag m en tarn i, p ro sto rsk o in časovno neo rien tab iln i, razporejeni v alogi­ čna sosledja te r zasnovani na tenki in p rep u stn i m eji m ed u p rizo rjen o stvarnostjo in njenim i subjektivno prikrojenim i interp retacijam i. V d ram i n asto pajo tri osebe, m e d katerim i se vzpostavljajo in razdirajo poslovna in ero tična razm erja. K a r vse tri povezuje, niso psihološko u tem eljen i odnosi, tem več razseljena in razsrediščena id e n tite ta , ki iz vsebine preseva v fo rm o in nazaj. In te rp re ta tiv n o ra z p rta in u p rizoritveno zahtevna d ram a , ki izpri­ čuje zavest in terja razm islek o d ram i in gledališču.


41.

BORŠTNIKOVO

SREČANJE

2006

POROČILI

P o ro čilo p r e d s e d n ik a S v e ta B o rš tn ik o v e g a s r e č a n j a Lahko bi zapisali, da je Borštnikovo srečanje 2006 mini­ lo, »kakor je treba«', kajti šele zdaj smo v praksi v celoti preverili novi Pravilnik o organizaciji in delovanju BS, ugotovili njegovo primernost in učinkovitost in lahko za­ pišemo, da se točno ve, »kdo pije in kdo plača«, katere so dolžnosti posameznikov, Sveta, gostitelja, torej SNG Ma­ ribor itd. Le fraza o tem, kdo pije, kdo plača, je še zmeraj nekako odprta, saj oba financerja in ustanovitelja (Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo Republike Slo­ venije) prispevata le dobro polovico potrebnih sredstev, in sicer je bilo to v letu 2006 okoli 55.000.000 SIT, kar bi preneseno v evro, ki bo valuta Borštnikovega srečanja 2007, zneslo okoli 230.000 evrov. S tem, da je največji državni gledališki festival, čigar ustanovitelja sta dve tako prominentni instituciji, kot smo omenili malo prej, v tako veliki meri odvisen od sponzorjev (in tudi od spretnosti podpisanega predsednika Sveta, da te sponzorje najde in motivira), je seveda tudi zelo »ranljiv« in negotov. Zato ve­ lja tudi v poročilu poudariti, kako zelo smo hvaležni vod­ stvom podjetij, delovnih organizacij in zavodov za to fi­

nančno pomoč, ki, na žalost, pri davčni politiki še nima adekvatne satisfakcije. Ko moramo, kar je povsem razum­ ljivo, državi in občini polagati račune za vsak potrošen to­ lar, tako bi pravzaprav morali tudi »zaključni račun« po­ ložiti našim sponzorjem. Ko smo se odločili, da bomo namesto nekdaj legendarne družabnosti in prijetnega druženja posvetili večjo pozor­ nost strokovnosti, lahko z veseljem poudarimo, da so bili spremljevalni pogovori, simpozij, predstavitve knjig boljše obiskani kot prejšnja leta in pravzaprav prvikrat beležimo organizirano sodelovanje z mariborsko Univerzo. Na sim­ poziju o slovenski komediji je sodelovala tudi profesorica mariborske Pedagoške fakultete dr. Silvija Borovnik. Prav razveselil pa nas je obisk študentk in dveh profesorjev z dunajske Univerze, oziroma slovenistike. Tudi obisk sve­ tovnega združenja mladih dramatikov, združenih v Focus on the Stage je bil dokaz, da je Borštnikovo srečanje na poseben način »pomlajeno«. Če pri tem posebej ne ome­ njamo slovenske Akademije za gledališče in njenih že tra­ dicionalnih Dnevov AGRFT, s katero je sodelovanje vse

pristnejše. Študentke in študentje dramaturgije na AGRFT pa tudi urejajo fesitvalski Bilten. Vsako leto smo na svojevrsten način v zadregi, kako pri­ praviti slavnostno, vendar tudi umetniško vtisno in odlično sklepno prireditev, ko podelimo nagrade in Borštnikov prstan. V letu 2006 je bila poleg nagrajencev v spremljevalnem programu rdeča nit 250-letnica Antona Tomaža Linharta, a ne moremo reči, da je bila prireditev blesteča. Je pa vse očaral zahvalni nastop Petra Ternovška, dobitnika Borštnikovega prstana. Leto 2006 si bomo pri Borštnikovem srečanju zapomnili tudi zato, ker je bilo na samem začetku začetku nekaj po­ lemike okoli imenovanja selektorja (dopisovanje med predsednikom Sveta in režiserjem Zvonetom Šedlbauer­ jem), kasneje pa v medijih skoraj nič kritičnih, kaj šele senzacionalističnih člankov. Vendar, kot radi rečemo, Borštnikovo srečanje 2006 je končano, naj živi Borštnikovo srečanje 2007. Tone Partljič Predsednik Sveta BS

P o v z e te k d o g a ja n ja n a 4 1 . B o rštniko v em s re č a n ju v šte v ilk a h M a r i b o r , 13. - 25. o k t o b e r 2 0 0 6

V trinajstih dneh slovenskega gledališkega festivala se je v tekmovalnem delu programa zvrstilo 10 predstav. Toliko je bilo tudi strokovnih pogovorov o tekmovalnih predsta­ vah, ki sta jih na Malem odru pripravila in vodila Jernej Novak in Jaroslav Skrušny. V spremljevalnem programu po izboru selektorja smo lahko videli 5 predstav. Selektor je Matej Bogataj. ★ ★★ Dodatni program 41. Borštnikovega srečanja je obsegal 14 dogodkov, med njimi predstavo v mednarodni kopro­ dukciji, ki jo je kot slovenski nosilec projekta predstavilo Prešernovo gledališče Kranj (Gorki Na dnu) in predstavo zamejskih Slovencev iz Avstrije (Ionesco Nosorogi).

★ ★★

Strokovni del 41. BS je obsegal enodnevni simpozij Ko­ medija, država, družba, z referati pa so sodelovali domači in tuji gledališki strokovnjaki. V okviru simpozija je bila predstavljena tudi knjiga A. T. Linhart: Jubilejna monogra­ fija ob 250-letnici rojstva. V okviru predstavitve knjižnih izdaj s področja dramatike in teatrologije, ki so izšle med dvema festivaloma, je bilo v Literini knjigarni predstavljenih 11 naslovov, ki so izšli pri slovenskih založbah. 17. oktober je bil posvečen AGRFT, letos še zlasti zaradi praznovanj ob 60. obletnici delovanja. Ob dveh produkci­

jah študentov AGRFT je bila predstavljena tudi mono­ grafija z naslovom Marija Vera: igralka v dinamičnem labi­ rintu kultur in dokumentarni film o Mariji Veri. Na sklepni slovesnosti sta bili med drugimi letos podelje­ ni nagradi za izvirne eseje, ki so prispeli na podlagi javne­ ga razpisa na temo »Dramatika Daneta Zajca«.

★ ★★

V programu, ki je v času 41. BS potekal na prizoriščih izven SNG Maribor (BS drugje), je bilo na Prvem odru Prve gimnazije Maribor odigranih 6 predstav, po ena pa v Kulturnem domu v Pekrah, v Kulturnem domu v Lov­ rencu na Pohorju in v okviru Tovornikovih dnevov v KD Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi.

★ ★★

Publikacije, ki so izšle ob in v času festivala, so Almanah 41. BS in njegova različica v angleškem jeziku s predsta­ vitvijo letošnjih sodelujočih predstav in gledališč. Ob so­ delovanju študentk dramaturgije z AGRFT Ljubljana je izšlo 11 biltenov 41. BS. Izšli sta tudi programska zložen­ ka in krajša promocijska zloženka s predstavitvijo festiva­ la (obe v slovenskem in angleškem jeziku). V času festivala je bila v foyeru SNG Maribor na ogled razstava Slovenskega gledališkega muzeja in Centra za teatrologijo in filmologijo AGRFT Igralka, Actress, Schauspielerin Marija Vera 1881 — 1954 in razstava scenskih osnutkov Toša Primožiča.

Tuji gostje letošnjega festivala so bili sodelujoči pri med­ narodnem projektu Focus on the Stage. Bistvo projekta je izmenjava med dramskimi avtorji in dramskimi praksami devetih evropskih držav. Dela festivala so se udeležili tudi profesorja in študentje slavistike z univerze na Dunaju. Na festivalu so bili prisotni tudi teatrologi iz Beograda, Novega Sada, Zagreba, slovaške Nitre in s Poljske. Predstavniki Borštnikovega srečanja so se letos udeležili dveh mednarodnih sejmov uprizoritvenih umetnosti, in sicer v začetku junija v Solunu (BPAM) in konec novem­ bra v Londonu (CEEPAM).

★ ★★

41. BS je spremljalo okrog 50 akreditiranih novinarjev, med njimi tudi iz tujine in zamejstva. V medijih je bilo preko 250 objav o letošnjem gledališkem festivalu.

★ ★★

V času 41. BS je bilo 63 dogodkov, skupno si jih je ogle­ dalo 8.061 obiskovalcev. Lidija Koren Izvršna producentka BS V

Mariboru, 2 7 . novembra 2 0 0 6


]


41.

BORŠTNIKOVO

Poročilo

o

delu

SREČANJE

žirije

N A G R A D A ZA ESEJ

2006

Borštnikovega

srečanja

2 0 0 6 za

razpi

na t e mo

>Dramatika D a n e ta Zajca< Žirija BS 2006 za esej na tem o »D ram atika D a n e ta Zajca« v sestavi: mag. B arbara O rel dr. A ndrej In k ret in Jernej N ovak je 04. 10. 2006 o dprla besedila, prispela n a natečaj.

Ž irija se je p o n o v n o sestala 12. 10. 2006 v L jubljani in soglasno odločila: — d a p rve n ag rad e n e podeli; — d a p o d eli dve en akovredni n ag rad i in to za esej

Dane Zajc in dvojstvo, av to r eseja je M atic K ocijančič te r eseju

P r e j e l a je d e v e t b e s e d i l i n s i c e r :

Med tišino in prividi, av to r je Aleš Berger. 1) Pesniku ne preostane drugega kot da zapisuje verze ...; avtorica: M ojca K reft 2) Med tišino in prividi; avtor Aleš B erger 3) Svet, odčaran od vseh glasov, avtorica Eva M ahkovic 4) Dane Zajc in dvojstvo; avtor M atic K ocijančič 5) Nič ne smemo pesniki', avtorica A na Ž len d er 6) Zajčeve »Grmače«; avtorica K a rm e n M urovec 7) Pride čas, ko ni več časa; avtorica K ristin a R adešček 8) Nikjer ni odrešitve za človeka', avtorica M ateja V rhnjak 9) Ko iz luknje na nebu zapiha ledeni veter\ avtor Jurij H u d o lin .

m ag. B arb ara O rel, l.r. dr. A ndrej In k ret, l.r. Jernej N ovak, l.r. V

Ljubljani, 12. 10. 2006


41.

BORŠTNIKOVO

SREČANJE

2006

NAGRAJENA ESEJA

M a ti c K o c i j a n č i č

D A N E ZAJ C IN D V O J S T V O »Takrat sem napisal ciklus pesmi Dva, ki je v nekem smislu dialog ...To me je začelo privlačevati.« Poezija in dram atika D aneta Zajca tvorita glavnino opusa, ki je v sosledju svojega nastajanja v mnogih točkah nedvom no zasukal slovensko književnost. Vendar m e to dogajanje v pričujočem eseju ne bo zanimalo. O sredotočil se bom na dosti težje opre­ deljivo in m orda še bolj zanimivo točko, v kateri je ta opus zasukal samega sebe. S m er zasuka vodi od pesništva do dramatike. Pesništvo - ki v m arsičem ostaja znotraj okvirov tradicije, čeprav nezadovoljno z močjo in učinkom njenega om ejenega izraza postopom a sili iz nje ven - pom eni izhodišče in zasnutek zasuka: zgodaj na­ kaže pesnikovo strem ljenje; naredi ga prebojno pre­ poznanega. D ram atika - kot bom skušal pokazati — ne stop­ njuje le obsežnosti pesnikovega izraza, am pak v naj­ boljših delih pom eni tudi njegovo dopolnitev in polnost. D ram atika pom eni notranje stopnjevanje poezije; v njej se dovrši vsebinski, duhovni zasuk, izvorno položen v pesnjenje. Začnimo pri začetkih. Zajčev opus je vsebinsko tesno povezan s časovnim sosledjem nastajanja. Njegova še tako abstrakm a poezija vzbuja m očan dnevniški občutek. Misel nikoli ni nerazpoznavno preoblikova­ na in nikoli povsem dokončana. Začnimo torej pri začetkih. Vendar se pri tem zavedajmo, da ti ne pom e­ nijo mladosti. Zajčeva zgodnja poezija ni poezija mla­ dosti. M ladost je pri Zajcu vedno nekaj, česar ni; ni­ koli se ne upesni z brezskrbnostjo, ampak vedno z obupom starih spominov na nekaj, kar je m orda ne­ koč bilo. Bistvo mladosti pri Zajcu je, da mora biti nekaj, kar je že minilo, kajti sestavljena je zgolj iz pri­ jemih izkušenj, misli in dogodkov. A prav zato pesni­ ka ne navdihuje, am pak je njena edina naloga, da ga preganja. Sedanjost je skrajno neprijetna. Za Zajčevo zgodnjo - preddram sko — poezijo je v prvi vrsti značilen skorajda nalezljivo upesnjen nemir. K ot bi besede krčema iskale lasmo pomiritev v utrinkih ognjenih prispodob, v zajezitvi isker, ki prav skozi ne­ nehen proces odsevanja vedno znova postajajo pepel, ki ga obdaja m oreča tem a neznanega in posledičnega razočaranja. In kot da tudi v tem razočaranju pesni­ kova iščoča misel ne bi nikoli obmirovala, am pak bi 70

si - z novimi iskrami, ki še niso postale pepel, z no­ vim ognjem —želela iskati m ir na drugi strani bese­ de. N em irni pesnik se brez zemljevida potika po te­ m nih (stran)poteh, brez opozorila razporejenih v obstranstvu odlagališč pepela. H repenenje in upanje dovrši žalost, pogosto kot razočaranje, ki besni. K ot objestnost, ki je izzivanje ne(po)znanega. Iskanje prvinskega m iru v zapisovanju poezije očit­ no ne privede do iskanega. Pesnik pesem zapiše v želji, da bi se izročil v pisavo, da bi se tako posredo­ val nekom u drugem u. In vendar za poezijo, ki že v ustvarjalni fazi izpod­ bija m ožnost odnosa, ostaja resničen zgolj sam oopazovani lirski subjekt. Edini dialog, ki se lahko n a­ veže s pom očjo poezije, je (ne)posreden stik pesni­ ka in bralca. Ta stik pa je problem atičen. Pri njem ima lahko odločilno vlogo bralec; prvina dialoga je stvar njegove dobre volje. Takšen dialog —ne glede na odziv in posledično uspeh zapisane besede —po­ tem takem ostaja bralčeva tvorba, in zato nim a pra­ ve povezave z resnično vrednostjo dela. Z upesnje­ no sam oto. Zajčeva poezija bi bila nepristna, v ko­ likor bi posegla v obm očje odnosa, razmerja, in s tem dialoga. Poezija, ki ne obravnava odnosa z go­ vorico odnosa, ga nikoli ne poda pristno. O dnos pa je dvojstvo. Zanikanje sam ote. O dpoved enosti. Zajc tej skušnjavi ne podleže. Njegovi poeziji bi težko očitali nepristnost. Brez dvoma se je pesnik nam enil ubesediti prav notranje boje posam eznika z m nogoterim i obličji lastne sam ote, ki se predsta­ vi tako v fizični kot metafizični luči. N am enil se je vztrajati v lastni enosti. Pesnik se torej želi izročiti v pisavo, a po drugi stra­ ni ve, da to ni m ogoče. In vendar se prav v tej želji m ora spoprijeti s tem eljno zagato: v pisavo lahko izroči vznemirljiv in tuj vidik samega sebe, a le red­ ko m u uspe z zapisovanjem in v njem spoznati to, kar je bilo prej neznano in presegajoče. Nikoli se ne m ore sprva v polnosti spoznati, se nato izročiti v pi­ savo — ter se skozi zapisano ponovno spoznati na novi ravni. Pesnik prek svoje poezije, pa najsi bo ta sad začutenega, slutenega, doum etega ali vsega te­ ga hkrati, ne m ore prejeti izvornega sam ospoznanja, ki ga terja prvinski mir. Cesar ne poznaš, ne m oreš miriti. M ogoče se je spoznati in se nato m iriti s zapisovanjem, vendar

brez ubeseditve sam ospoznanja pom iritev ne m ore biti zapisana v svoji polnosti. Zatorej pomiritev ni nikdar zares zapisana. Pesem lahko m iri, a ne m ore pom iriti. Ko pesnik najde mir, ga najde kot bitje, ki pesnika presega —kot človek. Le v tej polnosti, ki je več od pesnika, lahko ostane m iren. Pesnik je m i­ ren, če je m iren njegov človek. In človek, ki najde m ir, ga najde skozi drugega, ki je onstran njega sa­ mega. Pesnik je podrejen človekovemu iskanju. N e obli­ kuje ga, temveč se m u zgolj poklanja skozi delo, ki vodi do njegovega pri-kaza. T ih človek ve. Človeku, ki oznanja, je nekaj skrito. Poezija je jezik skrivnosti. Kako lahko miriš z ne(spo)znanim ? K d o r premisli svoje pesništvo, ki je vedno iskanje - kajti če je, še ni našlo - , m iru ne za­ pisuje, am pak zgolj piše, razen če ne pesni po na­ ključju. In če pesnik svojo poezijo dolguje n a­ ključju, ni pesnik. M oja izhodiščna domneva je torej preprosta. Naj po­ vzamem: zdi se mi, da v zgodnji Zajčevi poeziji ob­ staja mnogo pričevanj o tem, da je pesnik našel - ali smemo reči spoznal? —resnični, izvorni nemir. V pe­ snjenju je iskal besede, s katerimi bi ga lahko ubese­ dil. In dokler ga je iskal, ga ni našel. Izvorni nem ir je drugo obličje samote. Zajc že zelo zgodaj nakaže sa­ moto kot eno glavnih vsebin svojega dela: grozo osamljenosti misli, ki si sama predstavlja edino resno grožnjo, po drugi strani tudi edino oporo; upanje na odrešitev in odrešitev samo. Sam ota je zahtevna pri­ jateljica, ki odide, če se družiš še s kom drugim.

Tuj človek v tebi spregovori s tujim glasom. Resnična sam ota ne pozna drugega. Toda na kateri poti se sam ota sreča z razmerjem, in se tako šele za­ ve svoje sam otnosti? Ali je izvirna sam ota sploh osamljena? Sam ota stopnjuje osam ljenost, vendar ne stopnjuje sam ote, ko se zave svoje sam otnosti. Za takšno ve­ denje nam reč potrebuje zavedanje ne-sam ote, ki jo lahko okrni. Prava sam ota je pravzaprav protislov­ no trpljenje v nepopolnosti sam ote: v sledi ne-sa­ m ote. (»Drevo je um iralo./Sam o v gozdu dreves.«, U m irajoče drevo, iz zbirke Požgana trava, 1958) D a bi pesnik lahko pristno predstavil metafizično


samoto, ki se m u zdi še posebej privlačna zaradi svojega spoja močnega učinka in hitrega izmika, tnora v besedah odpravljati, ukinjati fizično samoto, ki za metafizično izkušnjo sam om osti vedno pred­ stavlja brem e. Preprosteje —metafizična sam ota za opravičilo svoje pristnosti vsaj na videz potrebuje drugega. D ane Zajc se je tega očitno zavedel leta 1963, v prvih poskusih pesnjenja več-osebne izpo­ vedi, m ed pisanjem pesniške zbirke Jezik iz zemlje. Navidezni drugi v samoto vpeljuje dvojstvo. In ven­ dar dvojstvo predstavljata pravzaprav le dve samoti, dve enosti. Enosti v dvojstvu sta si lahko med seboj enaki ali drugačni, vendar to ne odpravlja njune sa­ mote. E nost se lahko razpre v dvojstvo le v kolikor znotraj sebe tvori drugačnost, vendar je ta dru­ gačnost kot posledica okrnjenja tudi sama nepopol­ na in se s tem oddaljuje od svojega metafizičnega bi­ stva, ki opredeljuje cilj vnaprej razočaranega hrepe­ nenja. Tako je dvojstvo, ki ostaja v okvirih enosti, pod­ rejeno dvojstvu, ki se razpira v resnično razmerje. Samota je za Zajca povezana s trpljenjem . In trplje­ nje je opredeljeno s svojo dejansko izkušnjo. Poskus upesnjevati trpljenje, ne da bi ga izkušali, je perver­ zno in objestno dejanje. Trpljenje pa je m nogotero: lahko je otopelost ali dejavnost, prisilna ali prosto­ voljna; lahko je žrtvovanje, samozadostno ali usmer­ jeno, sam ostojno in nesebično ali vsiljeno in zlo; lahko je drža pogubljenja ali odrešenja. Vseeno pa se v Zajčevi poeziji kaže posebna logika trpljenja, Posebne zakonitosti in povezave med njegovimi raz­ ličnimi vrstam i. V tej raznolikosti, in posledično zastrtosti njegovega bistva, se nam kaže naslednje: trp­ ljenje lahko v popolnosti svoje m nogoterosti obsta­ ja zgolj v delovanju dvojstva. V učinku dvojnosti. Se natančneje rečeno: v dvojstvu kot izrazu drugosti nekoga, ki določeno trpljenje povzroča, »daje«, in ti­ stega, ki utrpeva, trpljenje »prejema«. Ta trditev je nenavadna. Kako se lahko logika tr­ pljenja vpisuje v sam oto in njen izvorni nemir? Naj Poskušam pojasniti. Zajčev lirski subjekt je svoji Polnosti lahko zgolj prejem nik ali povzročitelj tr­ pljenja. V tem je skrito gibanje njegove zgodnje po­ b ije . Ko bi osebek pesnjenja povzročal in spreje­ mal hkrati - to stanje bi lahko opredelili kot tr­ pinčenje samega sebe ali v sublim iranem pom enu kot askezo —, potem nobeno od njegovih ubesede­ nih stanj, niti trpljenje niti trpinčenje, ne bi uspelo Pesniško izpričati svoje polnosti. Tako dajanje kot Prejemanje trpljenja bi gnal isti motiv.

D o k o n č n o s p o z n a n je m o tiv a d ru g e g a p ri tr p e č e m o d n o s u d v e h e n o s ti n i m o g o č e . B is tv e n o p r i d r u g o ­ s ti je r a v n o t o , d a s e ji m o t i v n j e n i h ( n e ) d e j a n j n i ­

koli ne razkrije v svoji polnosti. T isto, kar žene, m o­ tiv, se vedno razkrije le v enosti lirskega subjekta. Vprašanje, kaj je motiv trpinčenja, ki pesnika ne dosega ali ga m orda presega - ki m u je torej tuj motiv — je paradoksno bistveno za pesnikovo pot. Takšno nevedno trpljenje je nam reč bližje izvorne­ m u, do neskočnosti stopnjevanem u trpljenju. Če bi nam reč trpljenje poznalo svoje ozadje, kar je neizo­ gibno pri trpljenju, om ejenem z enostjo, bi se lah­ ko blažilo s krivdo, ki bi si m uko v celoti ali delno zaslužila, ali - če bi se razlogi za trpljenje zdeli nes­ prejemljivi — z napadalnim sovraštvom do svojega izvora. N evedno trpljenje pa je do skrajnosti sto­ pnjevano in se približuje absolutnem u trpljenju. Njegovo ozadje ostaja ne-razkrito, ko ostaja v dvoj­ stvu. V razmerju. V preži, v grozi pričakovanja. N ekdo trpljenje »daje«. N ekdo drug ga »sprejema«. Zajc s pom očjo čutenja, um evanja in pisanja poezi­ je hkrati daje in sprejema. Dvojstvo, razmerje, se zato pri njegovem pesniškem ustvarjanju sprva brez večjega boja um akne. Pesnik je v svojem delu sa­ m ozadosten. Za ustvarjanje in upravičenje ustvarje­ nega ne potrebuje drugega, dokler ta ne poseže v njegovo osebnost - v njeno enost. Pesnik ne more spregovoriti skozi nekoga drugega, saj m u ne pusti (do) besede. Pesmi se ne dotikajo dogodka skupno­ sti, dogodka znotraj razmerja, dokler ta ne postane dogodek znotraj pesnika samega. N a tem (po)potovanju besede pa se ravno prek upesnjevanja sam ote in trpljenja začenja preobrat, ki popotnika in njegove korake preobrazi stru k tu r­ no, in kar je najpom em bneje —izrazno in duhovno. To je preobrat pesnika samote, ki sprejme dialog; ki dokazuje enost in dokaže dvojstvo. P reobrat sam o­ te, ki je izničena, ko se stopnjuje.

Pekoči podplati ognja plešejo po mojem telesu. Črni hudiči, hudiči z mačjimi očmi mučijo devico. Tvojo deviško kožo Bomo mazilili z ognjem. (Kje je moj angel, kje je moj angel, rdeča gavtroža, ali na nebu ali na zemlji.) Sam s sabo se bo boril, kdor je zmagal. Nobeden ne bo zmagal.

Pesem Gotska okna je tako v izraznem že dramsko besedilo, čeprav se svoji obliki še izmika. Izraz te pesm i teži k močnejšem prikazu tem in motivov, ki jih pesem z enoizpovedno obliko po-enoti, in jih s tem omeji na enost ter oropa ne le z ozirom na d ru ­ gega, temveč tudi brez navzočnosti drugega. S pe­ sniško obliko sporočilnost ničesar ne pridobi, am ­ pak zgolj zabrisuje identiteto lirskega osebka čigar besede nikoli niso niti dvo-um ne niti vse-osebne - in tako odmika ubesedeno od tega, kar se razprostira pred bralcem. Okna uvede nagovor, ne­ kakšna lirična izpoved. Lirski subjekt se na dogod­ ke odziva čustveno, vpleteno. Sledi povezovalni glas, ki dogodke zabeleži časnikarsko, nevtralno. Dva glasova bi lahko upesnjevala samo spremembo razpoloženja, vendar v nadaljevanju pesmi beseda drugem u/drugim ni le naslovljena, am pak z njim/i stopa tudi v notranji dialog. Bralcu o nekaterih do­ godkih govorijo hudiči, vendar se v svojih besedah na iste dogodke nanaša tudi lirski subjekt, ne da bi jih prej sam izrekel. Iz bralčevega zornega kota se torej lirski subjekt odziva na besede hudičev. Tudi »mučena« pozna svoje »mučitelje«. V petem delu pes­ m i je izrečenih m nogo osebnih stališč, različnih pogledov na dogajanje, zaradi česar so Gotska okna na neki način bolj dram ska od prve Zajčeve drame, v kateri je dar besede odvisen od pripovednega to ­ ka. V Otrocih reke so vse prvine njegove poezije razširjene z nabojem povezanosti v razmerje, ki pr­ votno izkušnjo sam ote in enosti - samote enosti na tem eljnih (metafizičnih) točkah odločilno pre­ seže. N a dram sko poezijo (kar je m orda prim er­ nejši izraz od poetične dram e, saj gre v besedilu za dram sko okrepljen izraz poezije in ne nasprotno) zato ne sm em o gledati kot na hibrid, ali še huje pod-zvrst, temveč kot na popolnom a samostojno zvrst, enakovredno tako dramatiki kot poeziji. G o­ vorici, ki iščeta druga drugo se ne prilagajata druga drugi, am pak v tveganju iskanja tvorita popolnom a nove zakonitosti besede. D ram a postane obraz tiste poezije, ki za svojo pristnost, za ubesedenje samo­ tne enosti pesnikove izkušnje potrebuje dvojnost. V Otrocih reke so seveda prisotne m noge vsebine, ki pripadajo zgolj pesniškem u izrazu, in tako vsebin­ sko kot izrazno ne najdejo m esta v dramski izpove­ di. M enjava oseb se določa po pravilu: besedo si za­ služi izpoved, ki najpolnejše poveže preteklo doga­ janje s prihodnjim . In vendar ne smemo prezreti prvih sledi duhovnega zasuka. Zajc v zgodnji poeziji večkrat izrazi tako strah pred cinizm om kot absoluten prezir. V tem se kaže pe­ snikov odnos do besede, ki je izraz posm eha vsemu,


41.

BORŠTNIKOVO

S R £ ČA NJ £ 2 0 0 6

kar sam ni. Pesnik se vsem u posm ehuje in se s tem utrjuje v svoji sam oti, v svoji enosti. K ar je drugo, je deležno pesnikovega prezira prav kot drugo. In vendar se pesnik tega na neki način tudi boji. Dvoj­ n ost strahu pred preziranjem vsega in stopnjeva­ njem prezira uvaja v pesniški govor hoteno m ono­ tonijo. E novitost ideje. O bsedenost z njo. Značil­ nost Zajčevega izražanja, ki dlje odzvanja v poeziji in se ne stopnjuje s prehodom v dram atiko, je rav­ no ta obsedenost. Zmagoslavje doseže s pesnitvijo Si videl. O bsedenost pa se v razm erju razbrem eni. Doživi nečisto olajšanje. Po uvedbi dvojstva, dialoga, razmerja - ali sm em o že reči »drame«? - pa se Zajčeva poezija prečisti. Poslej se v njej podaja predvsem izpoved, ki k poe­ ziji sodi po zvrstni tradiciji.

Prazne so grape. Prazne kot odmev tvojega klica. Nobeden ne sliši tvoje samote. Nikogar ne napojiš s črno krvjo svojega glasu. Umolkni Zajc se že zelo zgodaj zave, da je izrekanje katere­ gakoli trpljenja, tudi tako sam otnega, kot je sam o­ ta, v kolikor ostane ne-posredovano, nesmisel. Prav tako ve, da se trpljenje s posredovanjem stopnjuje. O sam ljenost ima pom em bno vlogo pri ohranjanju tradicije pesmi. In tradicija je prevladujoč del kate­ rekoli govorice. Tradicija lahko, ne da bi razbila enost, začuti m nogoterost delov, ki jo sestavljajo, in s svojim gibanjem tvori govorice, drugačne od tiste, ki so ji zavezane. Enako lahko z enakim tvori dvojstvo, vendar je to dvojstvo oblikovano v enakosti; podrejeno je tiste­ m u, ki vznikne iz drugačnosti drugega. V tem uvi­ du lahko vidim o rojstno m esto Zajčeve dram ske poezije. K adarkoli združim o dve enosti, smo bližje popolnosti, ker gre pri obeh za stopnjevanje bistva. Ce sta združena bližje popolnosti, sta razdružena vedno nepopolna.T o pa ne velja za drugačnost, kjer združevanje ne stopnjuje, am pak preobrazi. In ven­ d ar obstaja tudi popolnost, ki ni skupek vseh svojih pojavnosti, ki se ne dovrši v stopnjevanju lastnega bistva. Popolnost, ki je po pesnikovem uvidu drugi glasovi v njeni izvornosti ne okrnijo, ne raz-popolnijo, am pak ji pripadajo. Zato pesnik dopusti na­ vsezadnje drugačnost. D opusti drugost. D opusti razmerje in dialog. N a ključni točki svojega dela uvidi, da obstaja popolno dvojstvo drugosti, m ed­ 72

NAGRAJENA ESEJA

tem ko je dvojstvo sam otne, enovite enakosti s se­ boj vedno nepopolno. Ko pa se začenja odkrivanje

notranjega razmerja v sami poeziji, ko se končuje obse­ denost z enim in enostjo samote, se dovrši temeljni za­ suk. G ovorica Zajčeve pesm i spozna, pre-pozna, prizna v sebi govorico dram e. Zato se dram a in po­ ezija v njegovem delu ne združita kot skupek ali povprečje. N enazadnje je razvoj Zajčeve misli za­ hteval čedalje bolj abstraktne verze, ki jim je dram ­ ska form a s svojo natančnostjo omogočila pregled­ nost, kakršna bi z nadaljnjo uporabo »pesmi dialo­ ga« kaj km alu zbledela. In vendar tako Zajčeva po­ ezija kot dram a tu d i v vsebinskem smislu nasprotu­ jeta svojim tradicijam . Svojemu izvoru. O be tvega­ ta odhod — in s tem tvorbo nečesa novega, kar sa­ mo še zrcali tradicijo starih govoric. Sinteza je n e­ pričakovana. To, kar je se začelo kot poezija sam o­ te, se je v svoji notranjosti preoblikovalo v dramo. D ram a je do konca privedla in presegla m onološkost poezije: v celovitosti svojega izraza, v svojem upesnjevanju dvojstva in razm erja je postala poezi­ ji nadrejena, saj je pesnik spoznal, da dopušča sa­ most brez prilagajanja njene izvorno izkušene nravi, m edtem ko pesem za ubesedovanje drugosti, dvoj­ stva, razmerja uporablja le prvine, ki so tuje njene­ m u izvornem u izročilu. Zajc je bil iskalec; za preboj iz enosti v razmerje je bilo to odločilno. (»Ampak kako boš mogel iska­ ti,/ko bo tvoja roka polna dvomov./Kako boš mogel najti,/ko bojo tvoje ustnice strup spoznanja.//Ti boš iskal, ker m oraš iskati.« Stekleno čelo, iz zbirke Je­ zik iz zemlje, 1963) M alokrat je sicer zapustil varni oklep brezupa (»Solze, solze, uteha črnega obupa! ... Le ve tolažile ste m e edine,/oznanjale ste, da gor­ je prem ine.«,Tem na žena, 1954), najbrž zaradi stra­ hu, da se za njegovimi m ejam i skriva razočaranost, in vendar je znotraj njega tvegal drzno iskanje, tako na vsebinskem kot na izraznem in jezikovnem po­ dročju. Sam ota je postala učiteljica, tako v vpra­ šanjih vsebine kot oblike. Za usm eritev in izpopol­ nitev pesnika v dram skih vodah sta bili pom em bni obe iskanji, vendar je bilo še pom em bnejše iskanje medija, ki bi ju (z)družil. N a tej poti se je m oral odločiti za novo orodje pri upodabljanju sam ote, ko m u je v pesnjenju in prek njega razodela svojo re­ snično nrav. Zajc z dram sko poezijo vnese v samo pesniško iz­ kušnjo vzorec dialoga. To, kar se je zasnovalo v po­ eziji, je postalo os dram skosti. V nepretrganem to ­ ku. Pesnik, dram ski pesnik, svojega sobivajočega več ne išče — niti ga ne želi ovreči: sobivajoči v

takšni um etnosti preprosto je. To izrazu odpre n e­ verjetne m ožnosti na področjih, ki so Zajca najbolj zanimala. (»V gozdovih sem odkril si polno cest:/do sanj sem si zgradil poti/in s cvetjem si srce pretkal,/le sebe nisem tam spoznal./M orda se srečal kdaj bom m ed ljudm i,/da si izmeril bom srce.«, Iskanje, objavljeno v Mladinski reviji, 1947—48) U m etniško delo razpira resnico; resnica pripada izvoru obravnavanega predm eta, njegovi neokrnje­ nosti, popolnosti. V Zajčevem pristopu k dramski form i tako vidim vzgib k om ogočanju zapisa d ru ­ gačnosti, ki je neokrnjena drugost. In takšno d ru ­ gost, podobno kot trpljenje, lahko razum em o le te­ daj, ko jo izkušamo. Zajc ni vsilil poezije dram atiki, kajti poezije nikoli ni prirejal - in s tem podrejal - dram atiki, am pak je dram atiko preprosto vnesel v tiste verze, ki le skozi pesniško izkušnjo dialoga prejm ejo m oč pove­ zanosti v dvojstvo, razprtosti za sam otno razmerje. D ram atika poeziji podari nekoga drugega. Ali se to zgodi skozi njega samega ali skozi pesnika, je vprašanje, ki s tem darom postane nepom em bno. V tem se dovrši zasuk, o katerem sem govoril na začetku: zasuk od poezije do dram atike, ki ni le za­ suk Zajčevega literarnega dela, am pak njegov te­ meljni duhovni obrat. Skozi dram atiko pesnik ne pridobi le oseb v njihovi drugosti, oseb, katerih pra­ vičnost in m oralnost ni njegova odgovornost, am ­ pak se znebi nujnosti svojega bivanja in svojega izrekanja. In takoj ko se izniči, je deležen absolutne sam ote, tako fizične kot metafizične. D eležen je ti­ stega, kar je iskal od začetka. Vsako novo bivanjsko vprašanje je zdaj brez pom ena, ker več ne rani.


Aleš Berger

ME D T I Š I N O IN P R I V I D I D ram atika D an e ta Zajca m e sprem lja od dijaških časov. K o sem bil v tretji gimnaziji, sva z leto sta­ rejšim vrstnikom ustanavljala »dramski krožek«; nisva se pobliže poznala in še vem , da nam a je bi­ lo, ko sva se m enila, česa bi se lotili, obem a kar nekaj časa nerodno priznati, da sta nam a zelo všeč Otroka reke. D o uprizoritve seveda ni prišlo, niti se ne spom injam , ali sm o imeli kakšno bralno va­ jo, pač pa natanko pom nim , kako se nisem mogel odločiti, katero vlogo v predstavi naj si odredim , saj sta m e m ikala tako D a n kot Pesnik, pa tudi Z bor je im el kar nekaj stavkov, ki bi jih n adebudni m ladec težko prepustil drugim nastopajočim ... Ali pa Ženska, ki proti koncu Igre pesnika pov­ prašuje »O krčm ah, kjer polivaš bele ploskve svo­ jih sanj / s strupenim i pijačami«; kako usodnostno )e zvenel tak stavek, ko si ga je izgovarjal adole­ scent, ki je ravno okusil prva (skrom na) bližnja srečanja s tedanjim i ljubljanskim i krčmami! — Predstave O dra 57, ki je bila leto pred izidom knjige (22. 1. 1962), nisem videl, pač pa je njen režiser, Taras K erm aun er, čez skoraj četrt stoletja v televizijski oddaji (10. 5. 1984), ki sem jo prip ra­ vil o Zajčevi dram atiki, zelo plastično obudil spo­ m in nanjo. Č eprav gre za daljši citat, naj ga za­ pišem , saj gre za dragoceno pričevanje, uporabno nem ara celo za m orebitno »rekonstrukcijo« takrat­ ne uprizoritve:

Zajčeva drama je pravljična poetična igra z izrazito mitskimi in svetimi elementi. In v tem smislu sem jo poskušal režirati. Scenografje bil Maks Sedej, po ste­ nah križevniške dvorane je obesil nadrealistične ure is pobarvanega papirja, te ure so tiktakale, glasba so bile samo ure, različni metronomsko določeni tiktaki; na odru, ki je bil v sredi, v krogu, so bile samo kore­ nine, zanimive, pošastne, pod katere smo dali sveče, da so metale posebne deformirane oblike te korenine in kraški kamni preluknjani. Te sveče so imele izred­ no močno igro, samo ostri prameni luči so osvetljevaH igralce, ki so tako rekoč od začetka do konca stali pri miru, vendar to ni bila recitacija, skušali smo na­ rediti nekakšen notranji oratorij. Verjel sem, da bo izredna moč Zajčeve besede, intenziteta notranjega doživetja in njegova ritmičnost popolnoma zadoščale

za tisto, kar je običajno pri predstavi zunanje gibanje. Potohodec (izšel leta 1971) je bil ena redkih sloven­ skih knjig, ki sem jo imel v rokah, ko sem služil vojaški rok v M ostarju, in če povem po pravici, se takratnega branja, se pravi, stika z besedilom , prav nič ne spom injam ; bolj se mi zdi kuriozum , ko d a­ nes v spom inu uzrem tisto knjižico m ed b an aln i­ m i in osovraženim i vojaškimi oblačili v zeleni »ka­ seti« (ali kako se je že reklo tisti nočni om arici) ob vojaškem vzglavju. Pač pa m e je že čez do b ro leto doletelo, da sem (vsaj delom a) o tem besedilu p i­ sal: ravno dobro sem se zaposlil v ku ltu rn i redak­ ciji R adia L jubljana, in starejši kolega, ki je kri­ tiško »pokrival« bolj eksperim entalne gledališke skupine, je bil zadržan, in dobil sem nalogo, da v inform ativni oddaji poro čam o Potohodcu, ki ga je kot prvo predstavo uprizorilo tedaj ustanovljeno gledališče P ekarna (13. 3. 1972), režiral pa njegov duhovni vodja L ado Kralj. Kaj n atan čn o sem v skopo odm erjenih m in u tah povedal, se ne spom i­ njam , vem pa, da sem skušal z besedam i obnoviti predvsem tisto o b red n o , z em ocijam i nab ito ozračje, ki so ga ustvarili nastopajoči in glasbeni­ ka, ko so uvodom a več m in u t zateglo popevajoč ponavljali Zajčev stavek (s katerim se besedilo si­ cer konča): »Kdo še razum e izum rli jezik, ki ga go­ vorim?«, m ed tem ko sm o gledalci sezuvali čevlje in p o tem posedali n a tla ob gole stene pekarniške dvorane ... Prvo uprizoritev je torej Potohodec doživel v izvedbi skupine, ki se je zavzemala za ra­ dikalno osam osvojen odrski jezik (in je izvirno b e­ sedilo tu d i brez usm iljenja okrnila), a je, na p o ­ gled paradoksalno, zazvenela z njim v ob ču tju sr­ hljive izgubljenosti posam eznika sredi nedoum lji­ vega in sovražnega sveta ... Integralnejšo uprizori­ tev je dočakal Potohodec junija 1983, ko so ga za diplom sko predstavo v režiji F rancija C egnarja odigrali študentje ljubljanske A G R FT V ; tedaj je v naslovni vlogi svoj nesporni talen t pokazal igralec Boris O stan. K o t silovito ostaja v spom inu srečanje z naslednjo Zajčevo igro, z Vorancem, najprej v knjižni obliki, ko je leta 1978 izšla; besedilo je že izza knjižnih platnic izžarevalo tolikšne energije, vsebinsko-izpovedne in pesniške, da je bilo očito, kako je Zajc

z njim izoblikoval visoko, čisto tragedijo, katere tem atika je po eni strani nedvoum no slovenska, po drugi pa u sodno obča. V njej sem prepoznaval pripoved o trikratni nesreči, ki se je zgrnila nad m oža s starosvetnim imenom: o izumiranju sam ot­ ne hribovske km etije, katere zadnji gospodar je, o vojskinem času, ki p rih ru m i m im o nje in jo še do­ datno, nepopravljivo zam aje, in o nerazum evanju, tu d i sovraštvu, ki zavladata m ed starši in otroki v vsaki generaciji posebej. Voranca sem bral kot dra­ m o, ki pretresljivo upodablja stiske, kakršne pogub­ ljajo polpreteklo (in nem ara tu d i še današnje) h ri­ bovsko km etstvo p ri nas, a hkrati so m e iz njega nagovarjala vprašanja o slehernikovi identiteti, izvoru, tujstvu, zgubljanju in izgubljenosti, o str­ ganih popkovinah, vozlih sovraštva, štrcljih sam o­ te in kepah tujstva. A »vsebino« Zajčeve igre je bi­ lo treba ob b ran ju s kar nekaj napora izluščiti iz celote, ki je sestavljena iz številnih retrospektiv, dvojnih spom injanj, odm ikov v vzporedno, podza­ vestno ali sanjsko resničnost in ki jo na poseben n ačin razbija in ponovno vzpostavlja njen jezik, zdaj znižan v realno pogovorno sporočilnost, d ru ­ gič, v osam osvojenih sam ogovorih, ki zadobivajo funkcijo vložnih pesm i, povzdignjen v zam am ljujočo lepoto in trpkost poetične besede. (O teh pes­ m ih, ki so v dram ski stru k tu ri seveda učinkovale nenavadno, je avtor v om enjeni televizijski oddaji povedal: Včasih nanese tako, da kakšna oseba misli

mojo pesem, ko pišem. In takrat napišem pesem. In je seveda tisto, kar ta oseba pove, čista poezija in je lah­ ko potem enakovredno zastopana v knjigah ali pove­ dana na odru. če je pesem povedana, mislim, med igro na adekvaten način, potem seveda povzroča po­ sebno napetost stanja, posebno dojemanje sveta, zato mislim, daje nekako potrebna tudi v dramatiki pesem včasih, vsaj te sorte, kot jo jaz pišem .) K njižna izdaja Voranca je torej iz več razlogov — vsebinskih, oblikovnih, jezikovnih —kar klicala po uprizoritvi, a nanjo je bilo treba m alo počakati. Tedaj je bil um etniški vodja ljubljanske D ram e L ad o K ralj, in poprejšnji zunaj institucionalni iskalec je tu d i n a novem položaju ostal zvest svo­ jem u prvem u »pekarniškemu« avtorju in je besedi­ lo takoj po n astanku uvrstil na spored osrednjega


41.

BORŠTNIKOVO

SREČANJE

2006

n arodnega gledališča. A takrat so im eli v te atru še veliko besede in m oči različni zunanji svetniki, de­ legirani čuvarji izpraznjenih vrednot, in s pom isle­ ki zunajum etniške, se pravi, ideološke narave so Vorancu za p a r sezon zaprli p o t na oder, pa se hkrati izgovarjali na dom nevno neuprizorljivost besedila, ki da je preveč poetično za njihov — rea­ listično grčast - posluh. Kako grozljivo so se osm e­ šili: uprizoritev v kongenialni režiji M ileta K o ru ­ na (prem iera je bila 16. 1. 1980) je pom enila p o ­ p olno afirm acijo Zajčeve igre prizadevanj ljub­ ljanske D ram e in postala gledališki dogodek leta, ki je odm eval tudi zunaj Slovenije, saj je bila, po b esedah enega od kritikov, »pristno gledališki ekvivalent tekstovnega izhodišča« (Lojze Sm asek). N a srečo jo je posnela slovenska televizija, tako da je njena podoba ohranjena, kolikor je pri teatrskih rečeh to pač m ogoče, a čeprav je že dolgo nisem videl, mi ob ponovnem branju iz spom ina vstaja­ jo njeni prizori, pripeti na snovno resničnost km ečkih opravil in obenem lebdeči v nadresničnosti spom inov, sanj in videnj, in ko dospem do stavka »Se še držiš na svislih hriba?«, zagledam Poldeta Bibiča, vzravnanega in hkrati zgrbljenega v njegovem kožuhu, in zaslišim njegov zategli, m ožato tožeči glas ... (V gledališki list k uprizori­ tvi Voranca sem prispeval kratek zapis; kar p o n o ­ sen sem danes, ko ugledam ta svoj drobec k tisti m o n u m en taln i predstavi.) N a naslednji Zajčevi igri, Kalevalo in Medejo, ni­ m am izrazitejših osebnih spom inov, kar seveda ne p o m eni, da ju ob nastan k u nisem cenil, saj sem (afirm ativno) pisal o obeh, in tu d i uprizoritve so bile m ed zanesljivo boljšim i v takratnem gleda­ liškem življenju na Slovenskem . (Kalevala je krst doživela v ljubljanski M ali dram i 16. 1. 1986 v režiji M ete H očevar, M edeja pa je bila v razm ero­ m a kratkem času uprizorjena dvakrat, prvič v S L G Celje 9. 12. 1988 v režiji F rancija K rižaja.) M ogoče sta m e m anj pritegnili ozirom a prevzeli zato, ker se, vsaj navidez, dogajata v m itičnih časih, prva v finskih davninah in d ruga v grški an­ tiki, četudi je vsaj v Kalevali kar dosti aluzij na čas (po)revolucijskih zanosov in (sam o)prevar, se p ra­ vi, na našo (pol)preteklo zgodovino. Pač pa mi bralski in gledališki spom in em ocional­ n o vzvalovi, ko se ob potovanju po dram skih be­ sedilih D an e ta Zajca zaustavi pri Grmačah, prvič natisnjenih v N o v i reviji in p rem ierno uprizorjenih 30. 11. 1994 v ljubljanski D ram i v režiji M ileta

NAGRAJENA ESEJA

K o ru n a. Z njim i se je avtor vrnil v okolje, kakršno je u p o d o b il v Vorancu, in ga prežel še s pogubon osn o čarobnostjo ljudskega izročila. S pet je s sil­ n o p oetično in d ram atičn o m očjo u p o d o b il svet sirotinskih (slovenskih) km etij, svet pregaranosti, lačnih zim in razkritih slam natih streh, in v njem ljudi, zadrgnjene v travm atične odnose m ed ro d o ­ vi in razdeljene m ed voljo po o bstanku in željo po o d h o d u v neznano. In spet je ta svet u p o d o b il s sebi lastno zgradbo in jezikom , v zaporedju prizo­ rov, v katerih ne veljajo zakoni vzrokov in posle­ dic, am pak se resnično ozirom a m ožno n ep ren e­ ho m a p rep letata s fantazijskim in je stvarno doga­ janje, kolikor ga je, postavljeno na isto raven s slut­ njam i, spom ini in prividi, dokler se v zadnjem d e­ janju docela n e prelije v n ad realn o sprem ešano dogajanje, v p red - ali p o sm rtn o blodnjo. T u d i to ­ krat je režija M ileta K o ru n a iznajdljivo in suge­ stivno »prevedla« besedilo v odrsko po d o b o , in spet sm o doživeli nekaj vrhunskih igralskih krea­ cij; spom injam se Iva B ana kot A ndraža in njego­ ve silovito pridrževane bridkosti, ko je z m ogoč­ n im m iro m krotil zoprnike, in p resunjenosti v li­ ričnih pasažah, ki so evocirale prvinski stik z gor­ sko naravo.

2. Z daj je p red m ano zadnje Zajčevo dram sko bese­ dilo, naslovljeno Jagababa, in sicer v treh snovnih oblikah. N ajprej je tu zvežček šolskega (A5) for­ m ata z 28 stran m i pesnikovega rokopisa, v kate­ rem je razm erom a m alo popravkov, vrivkov ali d ru g ih intervencij. P otem je avtorjev tipkopis, na klasičnem pisalnem stroju, in ta se m arsikdaj p re­ cej razlikuje od rokopisne predloge, in nazadnje še iztis računalniške datoteke, ki jo je prepisala d ru ­ ga roka in ki zvesto sledi tipkopisu, četudi je v sled­ njem nekaj nejasnosti, predvsem kar zadeva šte­ vilčenje prizorov in začetno navedbo oseb. P ri­ m erjava Zajčevega rokopisa in tipkopisa bi bila več kot zanim ivo opravilo: pokazala bi, m ed d ru ­ gim , kako dosledno je pesnik ob pregledovanju napisanega ostril svoj jezik, se pravi, kako je bese­ de, ki so se m u zazdele m anj pravšnje, n ad o ­ m eščal z ustreznejšim i, bolj »svojimi«, in kako so ti popravki, četudi kdaj neznatni, vsakič še d o d atn o izbrusili njegovo poetiko. A tovrstna raziskava ni n am en tega zapisa; kogar zanim a, naj si v Zajčevi zbirki D va (2004) ogleda p et pesm i iz cikla Jaga­ baba, ki jih je pesnik d odelane izročil javnosti, z

enakim i, a v endar m alo drugačnim i, ki se kot »vložne« pesm i pojavljajo v dram skem besedilu z enakim naslovom . Jagababa se m i je že ob prvem stiku zazdela naj­ bolj radikalna, se pravi, m ejna Zajčeva d ram a, in tako m islim tu d i zdaj, ko sem jo večkrat prebral. Po eni strani se brez dvom a vpisuje v črto, ki jo je dram atik zarisal z Vorancem in Grm ačam i (spet je tu hribovski svet, saj so om enjene O grade, kar bralca n ap o ti v planine n ad B ohinjem ; in spet se m ed pogovori njenih oseb razkrivajo vsakršne travm e iz m inulih d n i), a jo hkrati zapušča in se razraste povsem drugače. K m alu opazim o, da ne gre več za družinsko ozirom a rodbinsko dram o; osebe v tej igri niso krvno povezane, kaj šele, da bi se p red našim i očm i soočale tri generacije kot pri p rejšn jih dveh: d ru žita jih sk u p n a dejavnost (oglarjenje) in, kot se zm erom bolj izkazuje, te­ m ačna, s krivdam i obložena preteklost. O pose­ stvu in dom ačiji, ki sta bila V orancu in A ndražu tako sveta, d a so se okrog n ju n e navezanosti nanjo netili generacijski spori, skorajda n i več sledu; če že kdo im a kakšno kajžo, si jo je n ep o šten o p rig ra­ bil. O pazna je torej skoraj popolna odsotnost vred­ n o t, ki so bile v prejšnjih dveh Zajčevih »kmečkih« igrah veljavne za del n ju n ih protagonistov in je njihovo krhanje sprožalo tako rekoč osrednjo d ra­ m atično nap eto st; v svetu, kjer so nap o l pozablje­ ne, vzbudi spom in nanje le še kakšno zam ero ali očitek. T u d i čas dogajanja je bolj m egleno opred e­ ljen: v Vorancu je še nekje v gozdu visel gestapovec in je bilo jasno, da gre za dru g o svetovno vojno, in v Grmačah se je vodja tolovajske trojke v krčm i drl o »kovačnici novih ljudi«, česar se tu d i ni m oglo kar tako preslišati, m ed tem ko je v Jagibabi pove­ d ano le: »Leta 11 nas je bilo enajst oglarjev« in je določnejša časovna opredelitev tiste »kvatrne n e­ delje« v »stoletju zginulem« p rep u ščen a b ralcu ozi­ ro m a izvajalcem. A to so le prva, razm erom a p o ­ vrhnja opažanja o prem ikih, ko so se z Jagobabo zgodili v Zajčevi dram atiki. Igra se začne z G regorjevim sam ogovorom , s pes­ mijo. V njej se v prvih šestih verzih šestkrat p o n o ­ vi pridevnik »črn«, ki se, ker evocira žganje oglja, asociativno poveže z rdečo barvo. U vo d n a vizuali­ zacija Zajčeve dram e je torej nadvse učinkovita, pa tu d i osupljiva, če se spom nim o n a s svetlobo presijani svet Grmač, »ko klijejo beli žafrani skozi sneg, kot da so sam i sneg« in kjer, kasneje, zlato žari sinova očesna luknja, »kot d a se je zlat rog za­


drl v Jurjevo oko«. N ajbrž je, in to se kasneje tudi potrdi, že večer, se pravi dvakratna tem a ozirom a črnota. Prva postava, ki se prikaže iz tem e ob G re­ gorju, ga ogovori kot »pesnika«; oznaka (ki ji G re­ gor ne nasprotuje, a jo tu d i nekako presliši) se v igri ne ponovi več. Torej pesnik (in hkrati oglar) v podvojeni tem i; s trem i tovariši se pogovarja o sm rti, o Jagababi (ki je lahko tudi K vatrnica, žen­ sko bitje grozljive podobe) in o skrivnostni nagici z drobnim i prsm i, ki je nekoč »pobrala« njihovega kolega. D ru g i nato odidejo dom ov, G regor ostane sam ob kopi, ki je prižgana in katere dušek se m u zdi zam ašen. V tem i posluša dihanje sm rek in z vso ostrino ga preplavi občutje, ki ga strne takole:

So sovražne besede smrečje? So mi namenjene? A U so tako daleč stran, Tako visoko nad mano, da me ni in so le smreke, ki se tiho objemajo nad mojo glavo, ja z pa sem le glava, ki misli, da misli, k i posluša in ne sliši, °> vrvenje, vrženo v vrvež, odkod in zakaj? Besede o glavi, »ki misli, da misli«, so nem ara ključne pri bralčevem nadaljnjem približevanju Zajčevi igri, za katero se potem zm erom bolj izka­ zuje, da v njej, z izjemo G regorja, nim am o opravi­ ti z »resničnimi«, živimi ljudm i, tem več da je vsa oglarska druščina, ki se zbira okrog njega, le »spo­ m in kakor iz sanj«, »iz druge neresnične resnično­ sti«. Tevž, ki ga je bil N ace pustil v snegu, da je lah­ ko »obrnil« njegovo ženo M inko, M atjaž, ki je bil odpeljal Tilnovega sina in ga »izročil morilski kro­ gli«, Voranc, ki je podrl hišo Janeza oglarja in se po­ tlej naselil na istem kraju (sami potuhnjeni p o ­ dleži, polovični zločinci) —vsi so lahko nekdaj res živeli in so zdaj »pravi« spom ini, ki se vračajo G re­ gorju v sam otni črni noči, ali pa so njegovi vročični Prividi, ali — navsezadnje in zakaj ne? - njegove izmišljenine. V vsakem prim eru je videti, da je G regor (pesnik) edino človeško bitje ob tisti hri­ bovski kopi (človeško pač v pom enu, ki je dosto­ pen n am »življenjcem«), a še tu je treba biti previ­ den: tu di on je na neki način odsoten, saj je zredu­ ciran predvsem na zavest, na »glavo, ki misli«. Čeprav je oglarska združba, ki obdaja G regorja (se rnu prikazuje? jo misli?), precej skrivnostna, še

ohranja večino človeških lastnosti in je vsaj n a tej ravni prepoznavna, če ne kar nekako dom ača. Te­ ga pa nikakor ni m ogoče reči za še bolj nenavadni bitji, ki se jim pridružita približno na polovici igre (potem ko so se napovedovala v njihovih besedah ali z lastnim divjim hru m o m ): za Perkm andelca (škrata rudniških rovov, ki im a, kot kaže, dom ovin­ sko pravico tu d i ob oglarski kopi), za Jagababo (ki jo tisti, ki jo vidijo, dvakrat om enijo v m oškem spo­ lu —»Jaga baba te bo poročil,« reče Tevž, in Voranc pravi: »Kaj on ve?«) , in še m anj za D ekelco, ki se prikaže (utelesi?) iz oglarskih pogovorov in s svojo nagoto zapeljuje G regorja, da potlej ta, ko se je hoče dotakniti, ugrizne »v beli zlatast nič«. Č e sta prva še zaznam ovana s sledovi ljudskega izročila (ki so se z om em bam i vilinskih bitij, predvsem pa Zlatoroga napovedovala že v Grmačah) in, četudi dokaj svobodno, ravnata v skladu z njim i, pa je D ekelca kot nesnovno, nem ara celo rahlo androginsko bitje popolna izmišljija; nič čudnega, da se prvikrat pojavi po G regorjevih verzih:

Tam, kjer se misel zgubi. Kamor gledam brez oči. Kakšni šepeti prihajajo od tam? Kakšna pustinja je v glavi, ki jo preplavijo? in da n jen em u o d h o d u sledi Gregorjevo sam ospraševanje, ki se začenja: »Kdo je bila?«. Že n a­ slednjič ne p rid e več sam a, tem več m ed h ru p o m Jagebabe prijaha n a Perkm andelcovem h rb tu . L ahko se začnejo še bolj h u d e, grozne in n ed o u m ­ ljive reči ... 3.

P riznam , da se tu m oje branje zadnje Zajčeve igre nekako zaustavi in konča. Pravzaprav ne branje, tem več pisanje o njem . N e zm orem s kolikor toli­ ko diskurzivnim jezikom govoriti o svetu, kjer je vse »namišljeno«, »izmišljeno«, in se dogaja »v kra­ ju, ki ga ni«, pa vendar tako zelo zares, tako p o g u ­ bno in krvavo in neodrešeno? N e m aram p resto ­ piti m ed privide, »sence sebe«, le zato, da bi še sam kaj povedal o njih? M i je n a neki način n ed o sto p ­ na avtorjeva zadnja »izmišljotina«, najbolj »ne­ stvarna«, do kraja sprem ešana v sm rtn em in p ari­ tvenem reju, ki ga uprizarja, in u besedena, kar m i­ m ogrede tu d i opažam , v dosti bolj zgoščeni, jezi­ kovno zreducirani in poetično zbiti govorici kot

njegove prejšnje igre? K oliko im a pri tem opraviti podatek, da naj bi bila igra nedokončana, saj naj bi jo prekinili piščeva vse hujša bolezen in sm rt? Pa saj je nista prekinili, tem več dokončali, in to (naj se n e razum e narobe!) n a najbolj pravem m e­ stu: G regorjeve zadnje besede so: »A jaz sem čisto tenek dim« in Zajčeva zadnja didaskalija se glasi: »Ostane sam o Gregor«. O stane torej sam o »glava, ki misli, da misli« sredi opustelega sveta, ki ga naseljuje s svojimi prividi. V tem i, ki poraja vsakršne barve. V tišini, ki jo se­ kajo razbrzdani in p red sm rtn i kriki. V tišini in tem i misli besede in podobe, brez katerih bi shira­ la. Je prenagljeno, če za konec zapišem , da se mi zdi zadnja »živa« oseba zadnje Zajčeve igre v svo­ jem osnovnem položaju nenavadno blizu govo­ rečim in um išljajočim si postavam drugega velike­ ga m ojstra m olka in hkrati neodjenljivih in nedokončljivih besed, Sam uela Becketta?


SLOVENSKI

DRAMATIKI

NA BS 2 0 0 7

Ivan

$

Cankar

1876 - 1918, dramatik. Eden najpomembnejših slo­ venskih pisateljev, oče modeme slovenske literature, av­ tor, ki je s svojim obsežnim opusom v poeziji, prozi, dra­ matiki in esejistiki zaznamoval številne generacije slo­ venskih literatov v dvajsetem stoletju. Sodobnik Ibsena, Hauptmanna, Schnitzlerja, Maeterlincka, ki so posredno ali neposredno vplivali na njegovo dramatiko. V zadnjem desetletju 19. stoletja je študiral na dunaj­ ski univerzi, ob tem pa se srečal s silovitimi umetniški­ mi vrenji dunajske moderne, fin de siecla, secesije, francoske dekadence in nove romantike. Pod vplivom teh gibanj je leta 1899 v Ljubljani izdal svojo prvo pe­ sniško zbirko Erotika, ki pomeni radikalno novost v slo­ venski poeziji tistega časa. Knjiga doživi pravi pogrom konservativnih katoliških krogov. Zaradi domnevno »nemoralne« vsebine je ljubljanski škof Anton Bona­ ventura Jeglič pokupil vse dosegljive izvode in jih dal uničiti. V podobnem duhu je napisana tudi njegova pr­ va drama Romantične duše, ki pa za časa pisateljevega življenja ni bila objavljena. Ob prelomu stoletij se je Cankar vse bolj podajal v smer socialno kritične litera­ ture, kamor sodijo tudi njegove drame Jakob Ruda, ko­ medija Za narodov blagor ter še danes ena najboljših slovenskih dram Kralj na Betajnovi, zgodba o brezob­ zirnem kapitalistu v slovenskem provincialnem mestu, ki svojo voljo do moči udejanja tudi za ceno človeških življenj. Farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski je ostra kritična metafora vsakršnega provincializma in še da­ nes njegova najpopularnejša gledališka igra. Gregor

76

Leta 1907 se je Cankar, ki je sicer pretežno živel na Dunaju, politično aktiviral in kandidiral na deželnih volitvah na socialdemokratski listi. Rezultat tega an­ gažmaja so tudi nekateri njegovi najpomembnejši lite­ rarni teksti, kot na primer prozno delo Hlapec Jernej in njegova pravica, predavanje Slovenci in Jugoslovani, v ka­ terem se eksplicitno zavzema za izstop Slovencev iz avstro-ogrske monarhije in združitev v južnoslovansko skupnost narodov, in drama Hlapci, v kateri uprizori — v veliki meri avtobiografsko - zgodbo intelektualca, so­ cialista, osamljenega v boju zoper konservativno kato­ liško avtoritarno oblast, ki že stoletja duši svobodnega duha naroda. Hlapci so eden njegovih najbolj program­ skih tekstov, hkrati pa živa umetnina, ki z nekaterimi replikami in metaforami še danes pomeni nepresegljivo kritično refleksijo slovenske nacionalne ideologije. Po porazu na volitvah se je Cankar umaknil v zaseb­ nost, v svojih literarnih besedilih pa v simbolizem, med drugim tudi v zadnji drami Lepa Vida. Njegova zadnja prozna knjiga Podobe iz sanj s tematiko prve svetovne vojne sega že v območje ekspresionizma. Cankarja je slovenska kulturna javnost za časa njego­ vega življenja v pretežni meri odklanjala kot nemoral­ nega pesnika, socialista in na splošno ekscesno oseb­ nost, po smrti, še posebej v času socializma, pa so ga povzdignili v nacionalni Panteon. Njegova zbrana de­ la obsegajo trideset zvezkov, med njimi pa je tudi ne­ kaj knjig čudovitih pisem, napisanih ženskam, ki jih je (neuspešno) ljubil.

S t r n i š a

1930 - 1987, pesnik in dramatik. Rodil se je v Ljublja­ ni kot četrti in edini preživeli otrok zakoncev Luize Ane Paloutz, sodne uradnice, in Gustava Strniše, uslužbenca na sodišču, časnikarja pri Jutru, igralca v Ljubljani in Mariboru, predvsem pa pesnika in pisate­ lja za mladino. Mladi Gregor se je v ustvarjanju že zgo­ daj pridružil očetu; pri enajstih letih je začel kot dijak 1. razreda klasične gimnazije objavljati pesmi v mla­ dinski reviji Naš rod, jih do trinajstega objavil že sedem in do petnajstega poleg dveh svojih pesmi ilustriral tu­ di tri očetove zbirke proze (Riba Faronika, Slike, Prav­ ljice, založba Sidro). In komaj devetnajst let mu je bi­ lo, ko se je zaradi obiska bratranca, ki je bil takoj po vojni pobegnil v Avstrijo, skupaj z mamo in očetom znašel v priporu. Obtožen je bil izdaje strogo varova­ nih državnih skrivnosti tujcem in obsojen na dve leti odvzema prostosti, popolno zaplembo premoženja in izgubo državljanskih pravic za eno leto. Najprej je bil zaprt v prisilni delavnici (zdaj zapori na Povšetovi) in tam po dveh mesecih poskusil narediti samomor —z britvijo si je prerezal žile. S Povšetove se je selil po ra­ znih ljubljanskih zaporih in na koncu pristal v tabo­

rišču Inlauf v Kočevski Reki ter tam delal v kamnolo­ mu. Po dobrem letu in pol je bil (predčasno in pogoj­ no) izpuščen in na zdravniškem pregledu oproščen služenja vojaščine kot stalno nesposoben zaradi okva­ re desne roke že od rojstva in deloma zaradi slabega vida. Po maturi se je enaindvajsetletni Strniša vpisal na Filozofsko fakulteto (A - angleščina, B nemščina) ter ob študiju obiskoval še predavanja iz akadologije (osnove sumerskega in asirsko-babilonskega jezika) na Pravni fakulteti in predavanja iz he­ brejščine na Teološki fakulteti. V času študija je sode­ loval pri ustanavljanju Revije 57, začel (spet) objavljati pesmi, napisal slušno igro Mavrična krila in prevajal (Medved Pu, Gilgameš, pesmi iz stare egiptovske poezi­ je ...). Leta 1959 je izšla njegova prva pesniška zbirka Mozaiki, leta 1961 pa je diplomiral in za diplomsko delo The Anglo-Saxon epic Daniel prejel študentsko Prešernovo nagrado. Istega leta je postal član Društva slovenskih pisateljev, vendar je v drugi polovici 60. let izstopil iz njega. Vse do smrti se je posvečal pisanju in niti dneva ni preživel v službi. Bil je izjemno plodovit avtor ter v slovenskem prostoru popolnoma samonikla


dramska in pesniška osebnost. Poleg poezije - izdal je dvanajst samostojnih pesniških zbirk - je pisal tudi dramatiko (Samorog1967; Žabe 1969; Ljudožerci 1972; Driada 1976), radijske igre, kratke zgodbe, eseje in književnost za otroke, preživljal pa se je predvsem s pi­ sanjem besedil za popevke (Zemlja pleše, Orion, Prine­ si mi rože, Mala terasa, čez veliko let...). Za svoje delo je prejel več nagrad: leta 1964 nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Odisej, leta 1968 prvo nagraIvo

do za dramsko besedilo Samorog na Sterijevem pozorju v Novem Sadu, a je nagrado zavrnil, leta 1970 je bi­ la uprizoritev Žab (rež. M. Korun) nagrajena na Festi­ valu malih odrov v Sarajevu, leta 1971 pa je dobil Str­ niša za Žabe nagrado mesta Ljubljane. Leta 1974 je prejel za pesniško zbirko Oko Župančičevo nagrado, »za zaokrožen pesniški opus« leta 1986 Prešernovo na­ grado in posmrtno leta 1987 nagrado kristalVilenice.

S v e t i n a

1948, pesnik in dramatik. Je eden najplodnejših in naj­ zanimivejših slovenskih umetniških ustvarjalcev. Pe­ snik, ki je nase prvič opozoril v šestdesetih letih, po­ tem pa tudi dramatik, pravljičar, prevajalec, esejist in gledališki delavec, vseskoz intenzivno prisoten v slo­ venskem kulturnem prostoru. Rodil se je v Ljubljani, diplomiral iz primerjalne književ­ nosti na Filozofski fakulteti, potem delal kot umetniški direktor gledališča Pekarna, bil urednik dramskega pro­ grama RTV Ljubljana, nato dramaturg in umetniški di­ rektor Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, tudi podsekretar na Ministrstvu za kulturo republike Slovenije, zdaj pa je direktor Slovenskega gledališkega muzeja. Je tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada za poezijo (1987), treh Grumovih nagrad za najboljše dramsko besedilo (1987, 1992, 1996), nagrade za naj­ boljše izvirno dramsko besedilo na festivalu MES Sara­ jevo in Veronikine nagrade za poezijo (2005). Začel je leta 1967 kot član literarne skupine 441 (ka­ sneje 442). Ta je kasneje postala jedro avantgardnega Gledališča poezije Pupilije Ferkeverk, ki je konec šestde­ setih prelomilo z literarnim gledališčem. V tem času je nastala slovita predstava Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, v kateri je Ivo Svetina tudi nastopil. Ta izkušnja in pa poznejše sodelovanje z Dušanom Jovanovičem v Slovenskem mladinskem gledališču sta ga tudi spod­ budila k pisanju za oder. Prvo samostojno zbirko Plovi na jagodi pupa magnolija do zlatih vladnih palač je izdal leta 1971 in z njo odprl pot lingvistični poeziji s senzualno zaostrenim razmer­ jem do jezika. Svet za Svetino ni bil več samo zarisan ali opisan, bil je dobesedno prepojen z metaforami. Zbirka Botticelli je oris stvarnosti in poslednjega zna­ menja evropske transcendence, medtem ko zbirka Jo­ ni (1976) napoveduje odmik v poetiko orientalskega razumevanja telesa. V zbirki Dissertationes (1977) je prestopil v prostor neevropskega, hkrati pa v poglob­ ljenost senzualnega doživljanja povezanosti lastne biti in biti ljubljene osebe. Izjemno strnjena simbolika teh pesmi se napaja v barvah, vonjih in okusih, večkrat sinestetično prepletenih in ritmično močno razgibanih. V zbirki Glasovi snega (1993) je še posebej izpostavil postmoderno občutje breztemeljnega, v nič in tesnobo

ujetega človeka. Vrnitev v svet čiste, simetrične lepote in evropocentrične estetike predstavlja zbirka Zakoni vode in lesa (1997). K srečnim začetkom, občutkom radosti, ki jih najde v senzualizmu telesa, pa se vrne v zbirki Lesbos (2005). Drugo veliko področje avtorja Iva Svetine je dramatika. Njegove igre imajo pomembno mesto v slovenski post­ moderni literaturi. V njih se intenzivno sprašuje o resni­ cah evropocentričnega sveta, o njegovi zgodovini, izgi­ nulem mitu, ideologiji in institucijah. V času, ko je (ev­ ropski) človek dokončno oropan mita in občutja za tra­ gično, Svetina meni, da je potrebno znova najti »sveti prasedež in mitični fundament«, upati si znova doživlja­ ti tragično, upati si iskati odrešitev. Njegova poetična dramatika tako postaja filozofska in eksistencialistična. Osrednji junak Svetinovih iger je običajno poosebljeni zahodnjak, ki ga želja po nadvladi tira v nesrečo, sam pa se sprevrže v utopičnega sanjača. Tu seveda ni več prostora za heroje, na odru je le še zanikrna podoba civilizacijske vsakdanjosti in njene dekadence. Svet pa je temeljno razkrojen, oropan tradicionalnih vrednot, ogrožen z vizijo apokaliptičnega konca. Poetične drame Iva Svetine so bile na slovenskih odrih večkrat uprizorjene z velikim uspehom. To velja za Le­ potico in zver v režiji Dušana Jovanoviča, SMG 1985. Najbolj odmevni pa sta bili Šeherezada, SMG 1989, in Vrtovi in golobica, uprizorjena pod naslovom Babylon v SNG Maribor, 1995, obe je režiral Tomaž Pandur; z njegovim velikopoteznim gledališčem spektakelskih podob sta velik odmev doživeli tudi v tujini. V SNG Drama Ljubljana je bila leta 1997 v režiji Janeza Pipa­ na uprizorjena njegova igra Takoje umrl Zaratuštra.Tako kot poznejši Ojdip tudi Zaratustra v gledališče po­ novno vrača mit, ki je po Svetinovem prepričanju za obstoj kulture bistven. Hkrati pa se navezuje na Niet­ zschejevo oznanitev ponovnega rojstva tragedije. Svetinovo delo izhaja iz prepričanja, da je v gledališču mogoče vse, da namen gledališča ni posnemanje zna­ nih, že videnih pogledov na fizične in historične sveto­ ve, temveč je prostor, ki omogoča ustvarjanje novih, izsanjanih svetov. Njegova prepričanja o moči mita in poezije na odru pa uspešne uprizoritve njegovih iger tudi potrjujejo.


SLOVENSKI

DRAMATIKI

NA BS 2 0 0 7

Andrej

R o z m a n

-

Roza

ALEKSANDRA K R A N JC

1955. Pesnik, dramatik in igralec. Rojen v Ljubljani. N a Univerzi v Ljubljani je študiral slovenski jezik in književnost, leta 1978 s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in v naslednjih letih organi­ ziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. M ed letoma 1981 in 1995 je bil vodja in igralec alternativnega Gle­ dališča Ane Monro (v okviru katerega je ustvaril vrsto legendarnih uprizoritev, med njimi 1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže, 1982; Ins­ pector Shwake, 1985; George Dandin, 1986; Sanremo, 1990; besedila za Gledališče Ane M onro so leta 1991 izšla v knjigi Od talija do torija) in začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Marca 2003 je ustanovil Rozinteater* kot najmanjše možno gleda­ lišče, saj ga sestavlja en sam stalni igralec, ki je hkrati tudi avtor, režiser in ravnatelj.

78

Piše parodične in komične pesmi, pravljice in gleda­ liške komedije za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije oziroma jih prestavlja v sodob­ nost. M ed slednjimi so poleg Skopuha - najbolj skope izvedbe najznamenitejša: Tartif (SM G 1993), Pika (po Astrid Lindgren, SM G 1998) in Sen kresne noči (po Shakespearu, SM G 1999). S svojimi pesmimi je prisoten v mnogih učbenikih in antologijah (Nasmeh pod solzami, Slovenski smeh, Pro­

sto po ... cvetnik slovenske parodije, Komadi, Drugi koma­ di, Zlata čebelica ...). Bil je tudi večkrat nagrajen: z zlato ptico (1984) in z na­ grado Staneta Severja (1986; obe za delo v gleda­ lišču), z Levstikovo nagrado (1999; za otroške pesmi) in z Ježkovo nagrado (2005).

ro kg re

Pisatelj s psevdonimom. >Oče< Patetica in besedil za Neisho. Kar se tiče glasbe, je to vse. V prostem času dela. Njegovo delo je pisanje; še posebej za gledališče. Zanj je prejel Grumovo nagrado in nagrado Žlahtno komedijsko pero. Fascinantna medijska osebnost D u­ šan Vaupotič se je rodil iz njegove monodrame Kleščar. Tudi Pavlek, zmagovalec 5. festivala monodrame na Ptuju. Za njim je sedemnajst uprizorjenih iger doma in v tujini, osem radijskih, nekaj izdanih knjig; med njimi velja omeniti >lanski< roman Deset let razmišlja­ nja, v preteklosti pa Vesoljne pravljice in roman Mali ali kdo si je življenje zmislo? ter pesniško zbirko Sanje. Piše scenarije za televizijsko serijo Naša mala klinika.

Pravkar končal scenarij za celovečerec Babica gre na

jug 2. V pretekli sezoni 4 premiere v slovenskih gledališčih, otroška igra Kokolorek (MGP, rež. Matjaž Latin), gle­ dališka borlesque O čem govorimo, kadar govorimo o lju­ bezni (MGL, rež. Ivana Djilas), mala sejmarska opere­ ta Sirup sreče (MGP, rež. Rok Vilčnik) in La strada, adaptacija istoimenskega filma F. Fellinija (SNG M a­ ribor in Narodni dom M aribor, rež. Bojan Labovič). V biltenu festivala Teden slovenske drame so zapisali, da je avtor, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre, ta hip vodilno pero mlajše generacije slovenskih dramatikov.


PAVŠIČ ZA V A D L A V

NA BS 2 0 0 7

D uš a n

J o v a n o v i č

1939. Režiser, dramatik, esejist, profesor za režijo in dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in aktualni predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada. Poleg vrste gledaliških iger ('Znamke, nakar še Emilija, Žrtve mode bum-bum, Osvo­

boditev Skopja, Karamazovi ali Prevzgoja srca, Vojaška skrivnost, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka, Zid, jezero, Don Juan na psu, Antigona, Uganka korajže, Kdo to poje Sizifa, Ekshibicionist, Karajan C) piše tudi za ra­ dio, televizijo in film. Njegove igre so prevedene v šte­ vilne tuje jezike. Bil je med ustanovitelji Eksperimen­ talnega gledališča Glej, kasneje pa je bil umetniški vo­ dja Slovenskega mladinskega gledališča ter pobudnik in urednik mednarodne gledališke revije Euromaske. Njegov režijski opus je zelo bogat, med več kot osem­ desetimi režijami so Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki (1969/70; Gledališče Pupilije Ferkeverk), v EG Glej Vitracov Viktor ali otroci na oblasti (1970/71), Stihov in Jovanovičev Spomenik G (1971/72), v M G L Hiengov Osvajalec (1970/71), Cankarjev Kralj na Betajnovi (1978/79), Schillerjeva Spletka in ljubezen (1979/80), Cankarjevi Hlapci (1980/81) in Galeb Čehova (1993/94), v SLG Celje Šeligova Čarovnica iz Zgornje Davče (1977/78), v Slovenskem mladinskem gleda­ lišču Jovanovičeve Žrtve mode bum-bum (1975/76), Svetinova Lepotica in zver (1984/85), Šeligova Ana (1983/84) in lastna dramatizacija Besov Dostojevskega z naslovom Blodnje (1985/86), v PG Kranj Šeligova Svatba (1980/81), v SSG Trst Cankarjev Za narodov blagor (1986/87) in Striček Vanja Čehova (1988/89), v SNG Drama Lj lastni igri Zid, jezero (1988/89) in Don Juan na psu (1990/91), Shakespearov Kralj Lear (1992/93) in lastna dramatizacija Tolstojeve Ane KareGORAZD KAVClC

REŽISERJI

E du ar d

nine (2005/06) ter vrsta režij izven Slovenije, na pri­ mer Nušičeva Sumljiva oseba (1984/85; Satiričko kazalište Jazavac Zgb), Shakespearov Tit Andronik (1985/86), Heimat Čelanove (1987/88) in Krležev Aretej (1989/90; vse tri Narodno pozorište Subotica), Calderonovo Življenje je sen (1986/87; Dubrovačke ljetne igre), Jovanovičev Viktor ali dan mladosti (1989/90; Narodno pozorište Sarajevo), Albeejeva Kdo se bojiVirgine Woolf? (Beogradsko dramsko pozorište) in Molijer - još jedan život Bulgakova (2003/04; Jugoslovensko dramsko pozorište). Za svoje delo je prejel številne nagrade v nekdanji Ju­ goslaviji in v Sloveniji, med njimi Prešernovo nagrado, osem Borštnikovih nagrad za režijo in štiri Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo (1980, 1990, 1994, 2002); prejel je tudi več Sterijevih nagrad, tako za režijo kot za dramska besedila, leta 1991 pa še po­ sebno priznanje Sterijevega pozorja »za razvoj jugoslo­ vanske gledališke umetnosti in kulture«; za igro Osvo­ boditev Skopja je leta 1992 prejel nagrado obie, ki jo podeljuje žirija ameriških gledaliških kritikov. V SNG Nova Gorica je poleg Krleževe Gospode Glembajevih doslej zrežiral Shepardovega Pokopanega otroka (1991/92), Vitracovega Volkodlaka (1992/93), Molierovega Ljudomrzneža (1994/95) in Edgarjevo Obliko mize (2004/05). V SNG Drama Ljubljana je poleg Tartuffa v zadnjem času ustvaril vrsto uspešnih uprizoritev, med njimi Beckettovo igro Čakajoč Godota, ki je na sporedu že osmo sezono, in odrsko priredbo Proustovega Iskanja izgubljenega časa, ki je leta 2004 zmagala na Borštniko­ vem srečanju.

Miler

1950. Študij dramske umemosti je končal v Stuttgartu. Med letoma 1973 in 1979 je igral v različnih nemških in avstrijskih gledališčih, nato pa se je posvetil režiji. Med letoma 1990 in 1994 je bil tudi umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. V dveh desetletjih in pol je s številnimi slovenskimi, hrvaškimi, jugoslovanskimi, avstrijskimi in nemškimi igralskimi ansambli oblikoval niz izrazito samosvojih uprizoritev - v gledalčev spomin se vtisnejo z izzival­ no, močno in ekspresivno režijsko poetiko - ter zanje prejel tudi več nagrad, med njimi nagrado Prešernove­ ga sklada in dve Borštnikovi nagradi. Med najzname­ nitejšimi, ki jih je režiral v Sloveniji, so uprizoritve: Achternbuscheva Ela (1993; Gledališče Glej), Strind­ bergova Gospodična Julija in Miillerjeva Naloga (1998;

obe Slovensko mladinsko gledališče), Miillerjev Kvar­ tet (1984), Brechtova Malomeščanska svatba (1985) in Baal (1998 vse SNG Drama Lj). V zadnjih letih režira tako rekoč v vseh slovenskih gle­ dališčih; poleg Crimpovega Podeželja so med vi­ dnejšimi uprizoritvami zadnjih let v slovenskem pro­ storu bile: Tollerjev Hinkemann (1999) in Fedrina lju­ bezen, 4.48 psihoza Sarah Kane (2001; obe Slovensko mladinsko gledališče), Koltesov Roberto Zucco (2000) in Kobilice Srbljanovičeve (2006; obe SNG Nova Go­ rica), Shakespeareov Othello (2001), Hauptmannova igra Pred sončnim vzhodom (2003), Crimpova Kruto in nežno (2005; vse SNG Drama Lj), Ravenhillovih Ne­ kaj eksplicitnih fotk (2004) in Schillerjevo Spletkarstvo in ljubezen (2006; obe Prešernovo gledališče Kranj).


S t a n i s l a v

Moša

1956. Ravnatelj in režiser Mestnega gledališča v Brnu, tekstopisec in libretist, rojen v kraju Novy Jičin na Češkem. Po maturi je naprej študiral glasbo in dramo na Ostravskem državnem konservatoriju, nato pa na­ daljeval študij na Janačkovi akademiji za glasbenodramsko umetnost (JAMU) v Brnu (oddelek za reži­ jo). Po diplomi leta 1983 je postal hišni režiser teda­ njega Gledališča bratov Mrštik. M ed letoma 1984 in 1994 je poučeval na Janačkovi akademiji in tri leta tu­ di vodil tamkajšnji Dramski studio MARTA. Leta 1990 je postal umetniški vodja Gledališča bratov Mrštik, dve leti pozneje pa ravnatelj preimenovanega Mestnega gledališča v Brnu. Martin

Kušej

1961. Rojen vWolfsbergu na avstrijskem Koroškem. Po končani gimnaziji v Velikovcu se je leta 1979 vpisal na univerzo v Gradcu, kjer je sprva študiral nemški je­ zik s književnostjo in športne vede, potem pa režijo. Že kot študent je potoval po Zahodni Afriki, po diplomi leta 1982 pa se je podal v Južno Ameriko. Leta 1986 je asistiral v Deželnem gledališču v Salzburgu in v Drami SNG v Ljubljani (pri postavitvi Koltesovega Zahodnega priveza, režiser Eduard Miler). Naslednje leto je dobil prvo samostojno režijo - v gledališču Schauspielhaus v G radcu, in sicer uprizoritev igre Ono avstrijskega naturalista Karla Schonherrja. Sledile so produkcije v avstrijskih in slovenskih gledališčih, vmes pa je delal kot novinar, kot varnostnik in kot rokome­ taš v avstrijski zvezni ligi. Leta 1988 je odšel na poto­ vanje po Združenih državah. Leta 1990 je s scenogra­ fom M artinom Zehetgruberjem in dramaturginjo Sylvio Brandi ustanovil skupino »my friend martin«, ki je s svojim projektom m. dr. sodelovala na festivalu Steirischer Herbst. Leta 1991 se je udeležil delavnice Petra Brooka. Leta 1992 je bil povabljen na čedajski festival Mittelfest, katerega osrednja tema je bil tisto leto Franz Kafka: nastala je znamenita uprizoritev, po­ stavljena dobesedno v Nadižo. V Čedadu se je sezna­ nil tudi Georgeem Taborijem. Kušejeva prva režija v Nemčiji je bila krstna uprizoritev Thomasa Strittmaterja Irrlichter — Schrittmacher v munchenskem Residenztheatru leta 1992. Istega leta je za režijo Schiller-

80

Po njegovi zaslugi je leta 2004 Brno (in Češka sploh) dobilo novo gledališko stavbo s 680 sedeži, ki sodi v sklop Mestnega gledališča in je predvsem namenjena in opremljena za uprizarjanje mjuziklov. M oša je zrežiral več kot stodvajset predstav na Češkem in v tujini (Nemčija, Italija, Španija, Nizo­ zemska, Slovenija, Slovaška, Hrvaška, Luksemburg). V Sloveniji je prvič režiral leta 1985, in sicer v Primor­ skem dramskem gledališču Nova Gorica, pozneje pa tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst.

jeve žaloigre Spletkarstvo in ljubezen v Celovcu prejel nagrado za mlade režiserje, ki jo podeljuje nemška Akademija upodabljajočih umetnosti (sicer pa je ista uprizoritev pri publiki izzvala škandal). Leta 1993 je postal stalni režiser gledališča Staatsschauspiel v Stut­ tgartu in s tamkajšnjim ansamblom ustvaril vrsto us­ pešnih uprizoritev. Leta 1996 je odšel na potovanje po jugovzhodni Aziji. Z uprizoritvijo Purcellovega Kralja Arturja leta 1996 v stuttgartski operi se je začelo nje­ govo intenzivno ukvarjanje z opero; tej bodo sledile številne postavitve klasičnih in tudi modernih oper (večkrat bo sodeloval z znamenitim dirigentom Nikolausom H arnoncourtom). Hkrati z delom v Stuttgar­ tu je režiral tudi v drugih nemških gledališčih (Berlin in Hamburg). Njegova postavitev Horvathovih Zgodb iz Dunajskega gozda leta 1998 v hambruškem Thalia Theatru je bila povabljena na ugledni festival nemških gledališč Berliner Theatertreffen, kjer je Kušej osvojil nagrado 3SAT-a za inovativnost v režiji. Od leta 1999 je začel redno sodelovati tudi z dunajskim Burgtheatrom. Leta 2002 je pri založbi Residenz (Salzburg Frankfurt/Main —Wien) izšla razkošna monografija o njegovem delu z naslovom Gegenheimat. Das Theater des Martin Kušej [Protidomovina. Gledališče Martina Kušeja] avtorja Georga Dieza. V letih 2005 in 2006 je prevzel vodenje dramskega programa na prestižnem festivalu Salzburger Festspiele.


JAKA B A B N IK

Ja ne z

Ja n š a

1964. Rojen na Reki. Leta 1989 diplomiral na Fakul­ teti za družbene vede v Ljubljani, smer analitično-raziskovalna sociologija. Po izobrazbi je diplomirani socio­ log. Šolal se je tudi na AGRFT v Ljubljani. Podiplom­ sko se je izpopolnjeval na Univerzi v Antwerpnu, na oddelku za gledališke študije. Janša je ustvaril 15 samostojnih avtorskih scenskih del med drugimi Camillo Memo 1.0, Miss Mobile, Mi vsi smo Marlene Dietrich FOR in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki - rekonstrukcija, ki so bila predstavljena na pomembnih evropskih in ameriških prizoriščih (Pic­ colo Teatro Milano, Le Centre national d ’art et de cul­ ture Geoerges Pompidou Pariz, La MaMa Experi­ mental Theatre Club New York, Highways Performan­ ce Space Los Angeles, ICA London, Hebbel am Ufer Berlin, Impulstanz Dunaj, Tanz im August Berlin, Tramway Glasgow,Tanzquartier Dunaj). Z interdisciIvica

plinarnimi projekti je sodeloval na razstavah v Benet­ kah, New Yorku, Atenah, Zagrebu, Gentu. Uredil je temeljne zbornike s področja sodobne teori­ je scenskih umetnosti (Prisotnost, predstavljanje, teatral­ nost in Teorije sodobnega plesa) ter napisal monografijo o belgijskemu umetniku Janu Fabru (Ponavljanje, no­ rost, disciplina —celostna umetnina Fabre), ki je bila pre­ vedena v francoščino, nizozemščino in italijanščino. Razprave objavlja v najpomembnejših evropskih in svetovnih revijah s področja scenskih umetnosti. Ma­ sko, časopis za scenske umetnosti je urejal med letoma 1998 in 2006. Je soustanovitelj Centra za raziskave scenskih umetnosti DELAK ter izobraževalnega pro­ grama Seminar sodobnih scenskih umetnosti. Redno izvaja delavnice in predava na evropskih in ameriških univerzah in v umetniških središčih.

B u Ij a n

1965. Rojen v Sinju na Hrvaškem. N a Univerzi v Za­ grebu je študiral politične vede, nato pa še francoski jezik in književnost ter primerjalno književnost. Kot novinar je delal pri revijah Polet in Start, kot gledališki kritik je pisal za dnevnik Slobodna Dalmacija. Je član uredniškega sveta hrvaške gledališke revije Prolog. Spr­ va je v gledališču ustvarjal kot dramaturg (sodeloval je z režiserji, kot so Vito Taufer, Christian Colin, JeanMichel Bruyere, Rrizstof Warlikowski, Ivan Popovski ...), od leta 1996 pa večinoma režira. Režiral je bese­ dila Pascala Quignarda, Marine Cvetajeve (Fedra; Teatar &td Zgb 1997), Nikole Čelana, Seneke ( Ojdipus; Splitsko ljeto 2001), Filipa Šovagoviča, Georgesa Feydeauja, Elfriede Jelinek (Drame princes', PG Kranj 2005), Miroslava Krleže, Ivane Sajko, Fausta Paravidina, Botha Straufia, Heinerja Miillerja, večkrat Bernarda-Marie Koltesa ( Vrnitev v puščavo, H N K Split 2000; Noč na robu gozdov, Mini teater in Cankarjev dom Lj 2001; Dvoboj med črncem in psi, SNG Drama Lj 2004, Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Mini teater Lj 2005 - krstna uprizoritev, Marš, Mini teater Lj 2005) in Piera Paola Pasolinija ((Pilad, Teatar&td Zgb in Mittelfest Čedad 1998; Svinjak, Gledališče Anatolija Vasiljeva Moskva 2001 in SSG T rst 2007), nazad-

nje pa dramatizacijo Velikega Gatsbyja F. Scotta Fitzge­ ralda (2007; ZeKaeM Zgb). Režiral je zlasti v Sloveni­ ji in na Hrvaškem, pa tudi v Belgiji, Franciji, Rusiji, Črni gori, Litvi in Italiji. Njegove uprizoritve so us­ pešno gostovale na številnih mednarodnih festivalih na Portugalskem, v Španiji, Italiji, Venezueli, Avstriji, Grčiji, Makedoniji, Belgiji, Švici, Rusiji, Bolgariji, Bo­ sni in Hercegovini, v Iranu, na Poljskem, v Albaniji, na Kubi ... in seveda v Sloveniji in na Hrvaškem. Med letoma 1998 in 2002 je bil ravnatelj Drame H N K Split; je soustanovitelj Mini teatra Ljubljana, kjer pogosto sodeluje kot režiser ali dramaturg, in ustanovitelj in umetniški vodja Festivala svetovnega gledališča v Zagrebu (od 2003). Kot pedagog je sode­ loval z Eksperimentalno gledališko akademijo v Pari­ zu, šolo La Mama Ellen Stewart. Predava na Narodni gledališki šoli v Saint Etiennu, Francija. Za svoje delo je prejel vrsto pomembnih nagrad, med njimi dve Borštnikovi: posebno nagrado po presoji žirije (2004, za Schneewittchen After Party M. Walserja, Mini teater in Cankarjev dom Lj 2002) in nagrado za estetski preboj (2006, za Ena in druga B. Straufia, SM G 2006).

81


NA BS 2 0 0 7

PETER UHAN

DEJAN H A 8IC H T

REŽISERJI

M at ja ž

Po g r a jc

1967. Leta 1989 je opravil sprejemne izpite na AG RFT v Ljubljani in leta 1990 ustanovil skupino Betontanc. Njegove predstave so redne gostje do­ mačih in tujih festivalov —gledališka pot ga je zanesla že v dvesto petdeset mest v šestintridesetih državah na vseh petih celinah; večkrat je vodil tudi igralsko-gibalne delavnice. Je dobitnik številnih prestižnih nagrad, med njimi nagrade Prešernovega sklada in dveh Borštnikovih nagrad, posebno mesto pa gotovo zavze­ majo mednarodne: grand prix Bagnolet 1992 za pred­ stavo Za vsako besedo cekin, posebno priznanje žirije na Dnevih satire v Zagrebu, nagrada villanueva predstavi Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? kot eni najboljših tu­ jih produkcij leta 2003 na Kubi in razglasitev Hiše Ber­ narde Alba (2000) za »najbolj vznemirljivo predstavo leta, popoln spektakel in najbolj inovativno predstavo Mednarodnega festivala hispanskega gledališča v MiDie go

de

Brea

1969. Po študiju primerjalne književnosti in umetno­ stne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral gledališko režijo na AGRFT. Za režijsko delo je bil večkrat nagrajen, med drugimi z univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomsko režijo Mrakove Obločnice, ki se rojeva (1999; nagrajena tudi na medna­ rodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu), s posebno nagrado Borštnikovega srečanja za avtorski projekt Dvoboj (2002, Gledališče Glej) in z zlato ptico za gledališče (2002). Delal je v večini slo­ venskih gledališč in tudi v Italiji (avtorski projekt Leo­ nora po Wagnerjevih motivih v sodelovanju z operno pevko Eleonoro Jankovich), loteval pa se je različnih žanrov, od mladinskih iger (Logarjev Kralj v časopisu PD G Nova Gorica 1998, Hoffmannov Hrestač SNG Drama M b 2000, Streulov Papageno igra na čarobno piščal SNG Opera in Lutkovno gledališče Lj 2002) in lutkovnih predstav (Rumeno čudo Renate Schupp 1999, Zvezdica zaspanka Franeta Milčinskega, Vihar Tijana

po Shakespearu, 2004, Lutkovno gledališče Lj), prek avtorskih projektov, interpretacij klasičnih in sodobnih besedil (v PD G oz. SNG Nova Gorica: Ionescov Kralj umira 2001, Schimmelpfennigova Arabska noč 2003, Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentlorjanski 2004, Faust Christopherja Marlowa 2006; v M G L kolaž besedil Garcie Lorce Frederico 1999; v S SG T rst Diirrenmattov Romulus Veliki 2005), pa vse do glasbenega vodvila (Chicago, SLG Celje 2002). Njegove uprizoritve so gostovale doma in v tujini (Beograd, Varna, London, Pariz, Antwerpen, Mons, D ortm und ...). V SNG Drama Ljubljana je poleg Genetovih Služkinj režiral še de Vignyjevega Chattertona (2004) in Edvarda Drugega Christopherja Marlowa (2005); slednja je na Boršmikovem srečanju 2005 prejela tri igralske nagra­ de, de Brei pa je pripadla posebna »nagrada za estetski preboj« (ki jo je dobil tudi za režijo Fišerjeve dramatiza­ cije Dumasove Kraljice Margot, uprizorjene 1. 2005 v Slovenskem mladinskem gledališču).

Zinajič

1973. Izbrane režije: Andrej Jaklič: Svinčnik piše s srcem (SMG 1999), Ivan Cankar: Za narodov blagor (Šentja­ kobsko gledališče Ljubljana 2003), Draga Potočnjak: Smer zahod (Cankarjev dom Ljubljana 2003), Astrid Lindgren: Ronja, razbojniška hči (SLG Celje 2003), Tom Stoppard: Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva

82

amiju«, kjer je gostovala. Od leta 1993 je zaposlen v SMG, še vedno pa je tudi vodja neodvisne gledališke skupine Betontanc. Poleg omenjenih in uprizoritve Fragile! Tene Štivičič, ki je na lanskem Borštnikovem srečanju prejela veliko nagrado za najboljšo uprizoritev, so med njegovimi najpomembnejšimi režijami: Koltesov Roberto Zucco (1994), Mesto, kjer nisem bil (1996), Ljubezen na smrt (2007; vse Slovensko mladinsko gledališče), Soba srečanj (Maison des rendez-vous) (2002), Pesniki brez žepov (1990), Romeo in Julija (1991), Tatovi mokrih robčkov (1993), Know Your Enemy! (1995), Skrivni se­ znam sončnih dni (1999), Wrestling Dostoievsky (2004), in Show Your Face! (2006; vse Betontanc z različnimi slovenskimi ali/in tujimi soproducenti, največkrat z Gledališčem Glej).

(Gledališče Glej 2004), Jože Pernarčič: Piaf Edith Piaf (Pernarčič & Pernarčič 2004). Za Poljubljanje z Mr. Beanom Roberta Farquaharja (M G Ptuj 2005) je leta 2006 prejela nagrado za žlah­ tno režijo na Dnevih komedije v Celju.


PETER U H A N

S e b a s t i j a n

Horvat

1971. Na AGRFT v Ljubljani študiral gledališko režijo in diplomiral leta 1998 z uprizoritvijo Elsinor, ki je te­ meljila na avtorski priredbi Shakespearovega Hamleta. Leta 2004 je magistriral s področja gledališke režije z nalogo Prostor med besedo in telesom. Od leta 2005 kot docent na AGRFT predava osnove gledališke režije. Kot režiser ustvarja v različnih slovenskih gledališčih; od številnih njegovih uprizoritev je poleg Cankarjevih Romantičnih duš in Predtem / Potem treba posebej izpo­ staviti Iona (1998; soprodukcija E. P. I. Center in D ra­ ma SNG Mb; grand prix festivala Teden slovenske drame Kranj), Ionescovega Makbeta (1999; Drama SNG Mb; Borštnikova nagrada za režijo), Shafferjevega Amadeusa (2001; soprodukcija Drama, Opera in balet SNG Mb) in Bartolovega in Jovanovičevega AlaJa k a

ni ali Kam grem, od kod prihajam in kaj je za večerjo (2002). V isti sezoni debitira na Mali sceni M G L z uprizoritvijo Hrošč Mladena Popoviča. Kasneje (2003) v M G L režira še Hollingerjeve Svetnike, tokrat na ve­ likem odru. V Lutkovnem gledališču Ljubljana posta­ vi Perzeja (2003) in Zakaj verjeti v zmaje (2005) avto-

PETER UHAN

Salzburger Festspiele; nagrada »Montblanc Young Di­ rectors Project Award«). Občasno režira tudi v tujini (Makedonija, Nemčija, Bolgarija). Leta 1997 je skupaj s Petro Veber in Natašo Matjašec ustanovil neodvisni gledališki zavod E. P. I. center, uprizoritveni produkcijski center, v katerem v soprodukcijah z večjimi ali manjšimi inštitucijami nastajajo raziskovalni gledališki projekti. Poleg »iniciacijske« Eli­ zabeth (1997; produkcija Gledališče Ptuj) je treba po­ leg Iona in Kvarteta omeniti še Juliette / Justine (2000; s Slovenskim mladinskim gledališčem Ljubljana), Ne­ varno razmerje (2001), Zgodbo o »O« (2003; obe z Gle­ dališčem Glej) in Get Famous or Die Trying. Elizabeth 2 (2004).

Ivanc

1975. Leta 1998 vpiše študij gledališke režije na AGRFT v Ljubljani (letnik Dušana Jovanoviča), ki ga sklene z uprizoritvijo teksta Milene Markovič Paviljo­

Ivana

muta (2005; soprodukcija SNG Drama Ljubljana in

rice Jere Ivanc; v Gledališču Koper Katko in Bunkca Marjana Tomšiča (2002) ter Klementov padec Draga Jančarja (2006), v Slovenskem mladinskem gledališču Handkejevega Kasparja (2004), za katerega prejme nagrado za režijo na festivalu SKUP 2005 Ptuj. V se­ zoni 2006/07 se zaposli v Gledališču Koper, kjer reži­ ra Svetilnik Jere Ivanc, v Prešernovem gledališču Kranj pa Žabe Gregorja Strniše.

Dj i Ia s

1976. Po študiju gledališke in radijske režije na Fakul­ teti za dramske umetnosti v Beogradu podiplomsko študirala gledališko režijo na ljubljanski AGRFT. Pro­ fesionalno deluje na zelo različnih področjih: režira klasične gledališke predstave (Ahasver Sigareva, SNG Drama Lj 2007; Ta postelja je prekratka N. Mitrovič, SNG Nova Gorica 2007 - nagrada za režijo, tekst, scenografijo in luč na Maruličevih dnevih v Splitu; Fraynov Tukaj, M G Ptuj 2006; Ionescov Delirij v dvo­ je, Glej 2004; Anywhere Out of This World B. Tadla, SNG Drama Lj 2004); pogosto se loteva odrskih pri­ redb romanov (ali pri njih sodeluje) in jih režira (Šol­ ski zvezek A. Krištof, E. P. I. Center in SNG Drama Lj 2003; Skubičev Fužinski bluz v dramatizaciji A. Lasič, SNG Drama Lj 2005; Gospod Chance J. Kosinskega v dramatizacijiT. Doma, PG Kranj 2005); režira lutkov­ ne predstave (Ko nihče ni imel kaj početi T. Tellegena, Mini teater Lj 2002 - posebna nagrada za predstavo v

celoti na Bienalu lutkovnega gledališča v Mariboru; Drugačen K. Cave, Mini teater 2003) iri gledališke predstave za otroke (Dahlovo Gregorjevo čudežno zdra­ vilo v dramatizaciji T. Doma, M G Ptuj 2003 — naj­ boljša predstava na Pikinem festivalu v Velenju; Kastnerjevi Dvojčici v dramatizaciji T. Doma in I. Djilas, SLG Celje 2004) ter vrsto eksperimentalnih projek­ tov: Disco Pigs E. Walsha, Glej 2002; WAR, Olia Lialina / po internet art projektu, Cankarjev dom in E. P. I. Center 2004. Pogosto pa je tudi producentka in av­ torica koncepta za glasbeno-gledališke projekte, ki jih ustvarja skupaj z Boštjanom Gombačem (kabaret Patty Diphusa, izpovedi pornodive, po motivih zgodb P. Almodovarja, Familija in M G L 2004; O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni, rokgre po motivih zgodb R. Carverja, Familija in M G L 2006; Atrakcija Polijemo, T. Doma in I. Djilas po motivih zgodbe Estrellita Marinera L. Esquivel, Familija in Cankarjev dom 2006).

83


BORŠTNIKOVO

SREČANJE

Ignacij Borštnik

B orštnikovo s r e č a n j e v č e r a j, d a n e s , j u tr i

Igralec, režiser, gledališki vzgojitelj, d ram atik in publicist, ki je nastopal z um etniškim starožitnim slovenskim im enom G orazd, je živel od leta 1858 do 1919, torej enainšestdeset let. Bil je najvidnejši um etn ik v prvem ro d u sloven­ skih poklicnih igralcev. D o bro leto je študiral dram sko igro v privatni igral­ ski šoli na D u n aju . Vodil je tudi Slovensko dram sko gledališče v Ljubljani v letih od 1886 do 1894, ko je odšel v Z agreb, kjer je ostal do konca prve sve­ tovne vojne. L eta 1918 se je vrnil dom ov, se pripravljal n a velike vloge v n o ­ vem slovenskem n aro d n em gledališču, snoval visoko igralsko šolo, a iznena­ da um rl ... Njegovo delo je prevzela skupina slovenskih igralcev, ki jih je vzgajal v gledališki šoli, p red en je odšel v Z agreb, na p rim er njegova žena Z o­ fija Zvonarjeva, Avgusta D anilova, A n to n Verovšek ... V L jubljani je začel igrati v čitalniškem gledališču, a nadaljeval je v dram skem gledališču z vlogami v delih Schillerja, G ogolja, Ibsena in zlasti v dram atiki Ivana C ankarja ...V Z agrebu pa je odigral veliki svetovni rep erto ar od K reo­ na prek H am leta in številnih drugih Shakespearovih junakov in junakov v d ra­ m ah Tolstoja, Čehova, G orkega, S trindberga ... N astopal je tudi v prvih jugo­ slovanskih filmih ... N e z ženo ne z družbo se ni vedno dobro znašel ... K ot da bi slutil sm rt na višku svojih zrelih let, je napisal pesem , neke vrste nekro­ log z naslovom S pustite zagrinjalo. V M arib o ru ni nikoli nastopal, saj je m e­ sto dobilo slovensko poklicno gledališče slab teden po njegovi sm rti. V endar so snovalci Borštnikovega srečanja v M a rib o ru kljub nekaterim ugo­ vorom svoj festival poim enovali po njem . V prvem ob d o b ju slovenskega p o ­ klicnega gledališča pač ni bilo bolj m arkantne osebnosti, kot je bil Borštnik. T u d i ne bolj vsestranske. Bil je gledališki igralec, a je znal gledališče tu d i vo­ d iti, režirati, pisati d ram e ... N ajžlahtnejše slovensko gledališke priznanje se im enuje po njem - B orštnikov prstan. S tem im enovanjem festivala se kla­ njam o prvem u velikem u slovenskem u gledališkem u ro d u , katerega dediči sm o gledališki ljudje tudi danes. T one Partljič 84

B orštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival. N a njem se vsa­ ko leto v drugi polovici m eseca oktobra zvrstijo najboljše uprizoritve do­ m ačih gledališč v m inuli sezoni, ki jih za ta n am en odbere izvoljeni selektor. Festival je tekm ovalnega značaja, saj ob njegovem zaključku podelijo nag ra­ de za najboljše predstave, režijo, igralske, glasbene in d ruge u m etniške do­ sežke. P osebne p o zo rn o sti je deležna podelitev Borštnikovega p rstan a. Vsako leto ga prejm e igralka ozirom a igralec, ki je v slovenskem gledališču zapustil globoko um etniško sled. Borštnikovo srečanje im a dom icil v m estu M a rib o ru , točneje, v Slovenskem n aro d n em gledališču M arib o r, kjer je leta 1966 slovenski gledališki festival tu d i pognal korenine. Sprva je to bil T ed en slovenske d ram e, ki ni bil tekm o­ valnega značaja in ki ga je utem eljil F ra n Ž ižek , režiser in vsestranski gleda­ liški ter televizijski ustvarjalec , ki je že v prvih d n eh po k o ncu za M arib o r ka­ tastrofične D ru g e svetovne vojne um etniško znova postavil pokonci sloven­ ski teater. L eta 1970 p a je vsakoletna p rireditev postala tekm ovalni festival, ki si je privzel im e Borštnikovo srečanje. Za to preobrazbo je bil najza­ služnejši pokojni um etniški vodja S N G M arib o r in režiser B ra n k o G o m ­ b ač. Im e je festival dobil po igralcu Ig n a ciju B o r štn ik u (1 8 58-1919), u te­ m eljitelju sodobnega slovenskega gledališča in igralske u m etnosti. D anes je Borštnikovo srečanje gledališki festival, katerega tekm ovalne p red ­ stave so posprem ljene še z nekaterim i dru g im i vidnim i rep erto arn im i dosežki m inule sezone. V d n eh njegovega dogajanja se v m estu M a rib o ru in tu d i širše zgodijo še različni k u ltu rn i dogodki, od katerih velja posebej p o u d ariti stro­ kovne pogovore po tekm ovalnih predstavah. Č eprav še n o b en o B orštnikovo srečanje ni m inilo brez m ed n aro d n e u d e­ ležbe, je naslednja stopnička v njegovem razvoju njegova um estitev v širši ev­ ropski odm evnostni prostor. V M a rib o r in Slovenijo vabim o in b om o vabili evropske k u ltu rn e ustvarjalce, direktorje festivalov in nekatere tuje p red sta­ ve, tu d i z n am en o m , da bi n a tak način pripom ogli k prikazu naših najboljših odrskih postavitev v E vropi, v svetu.


#

MGL

DRAMA

M estn o G ledališče Lju b l ja n s k o

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

Mestno gledališče ljubljansko

Erjavčeva 1, SI-1000 Ljubljana

Čopova 14, S l-Ljubljana

te! +386 (0)1 252 14 62, 252 14 92, 425 82 28, 426 45 03, 426 45 49

+386 (0)1 252 38 85

+386 (0)1 4258 222,2514 167 www.mgl.si

intcme*. www.drama.si e-moi drama@ drama.si rQ v n a te i; o d n o si

Janez Pipan

te t: +

386 (0)1 252 14 79

i j a v n o s t j o Valerija Cokan

te h n ič n i v o d ja

Iztok Vadnjal

te

te i

e -m a il:

Barbara Hieng Samobor

ravnatelj@ dram a.si

+ 386 (0)1 252 14 61

+386 ( 0 ) l 425 01 60

e-m ai

e -m a ii:

+386 (0)1 2514 167

info@ mgl.si +386 (0)1 4257 148

barbara, h ieng-sam obor@ m gl. si

info@ dram a.si

Simona Belle

iztok. vadnjal@ dram a. si

Jože Logar

'jraici 46 prizorišči Veliki oder 467 Mala drama 86 35

dimenzije Veliki oder: Portalna o dprtina: V 6.80 m, S 8.45 m

+386 (0)1 4255 000

+386 (0)1 4258 222

simona.belle@ m gl.si joze.logar@ m gl.si

Veliki oder 327 Mala scena 87 Veliki oder: Portalna o d p rtin a : V 4.50 m, Š 7.20 m

Proscenij: G 3.00 m, Š 8.45 m

Proscenij: G 2.00 m, Š 7.50 m

Globina odra: 14.40 m

Globina odra: 14.00 m

Mala drama: Portalna o dprtina: V 8.00 m, Š 2.45 m

Mala scena: Portalna o d p rtin a : V 2.40 m, Š 6.00 m

Globina odra: 8.65 m

Globina odra: 9.00 m

repertoar2007/08 Veliki oder

Veliki oder

Dane Zajc J a g a b a b a Režiser Mile Korun Premiera sep te mb ra 2007

r e p e r to a r 2 0 0 7 /0 8

Tennessee W illiams Orfej s e s p u š č a Režiserka M ateja Koležnik Premiera oktobra 2007

Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick G o sla č n a str e h i Režiser Stanislav Moša

Heinrich von Kleist K a tica iz H eilb ron n a a li P reizkus z og n jem Režiser Fran?ois-Michel

Premiera 13. s ep te mb ra 2007

Pesenti Premiera dec em br a 2007

Peter Nichols £n d a n v sm rti J o ž ce R ožce Režiser Zvone Šedlbauer Premiera 4. oktobra 2007

Andrej Hieng O sv a ja le c Režiser Dušan Jovanovič Premiera marc a 2008

Moliere Ljudom rznik Režiser Samo M. Strelec Premiera 29. novembra 2007

William Shakespeare Tit A ndronik Režiser Diego de Brea Premiera marc a 2008

V ladim ir Nabokov L olita Režiserka Andreja Kovač Premiera 17. ja n u ar ja 2008

Mihail A. Bulgakov M oliere ali Z arota s v e to h lin c e v Režiser Tomi Janežič Premiera aprila 2008

Drago Jančar L ahka k o n je n ic a Režiser Zvone Šedlbauer Premiera 21. februarja 2008

repertoar 2007/08 Mala drama

Anton Pavlovič Cehov Tri s e s tr e Režiser Boris Kobal Premiera 10. aprila 2008

Julian Barnes P rerek a n ja Režiser Boris Cavazza Premiera novembra 2007

re p e r to a r 2 0 0 7 /0 8

Yasmina Reza B og m a sa k r a Režiser Janusz Kica Premiera dece mbr a 2007

Sergi Belbel Mobi Režiser Boris Ostan Premiera 6. oktobra 2007

Mala SCena

Harold Pinter V rnitev d o m o v Režiser M atjaž Zupančič Premiera ja n u ar ja 2008

Philip Roth P r ed sed n ik s v e t a Režiser Mare Bulc Premiera 14. februarja 2008

Yukio Mishima M arkiza d e S a d e Režiser Ivica Buljan Premiera februarja 2008

r e p e r to a r 2 0 0 7 /0 8

Brian Friel j a lt s k a ig ra • P oigra Režiser Dušan M lakar Premiera marc a 2008

Kim Komljanec Kura n im a ja jc Režiserka Kim Komljanec Premiera oktobra 2007

Soprodukciji

Dušan Jovanovič Ž ivljenje p o d e ž e lsk ih p le jb o je v po drugi s v e to v n i vojn i ali

Soproducent Zavod Zofka

Tuje h o č e m o - s v o je g a ne d a m o Režiser Jaka Andrej Vojevec Premiera aprila 2008

Giuseppe Giacosa, Luigi Ulica, Jana Pavlič T osca Režiser Matej Filipčič Premiera novembra

Mare Bulc S lo v e n e c S lo v e n c a gori p o s ta v i Režiser Mare Bulc Premiera aprila 2008

2008

Soproducent Umetniško društvo Osum

koprodukcija z Zavodom Maska Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko je bilo ustanovljeno leta SNG Drama Ljubljana je gledališka hiša z

1949; sp rva je kot skupina gledaliških entuziastov

najdaljšo tra d ic ijo , ki se vleče vse od časov

delovalo na majhnem, skromnem odru, leta 1951 pa je

Dram atičnega društva iz 1867. leta; ima najbolj

dobilo primernejši prostor in se sčasoma razvilo v

številen sta ln i igralski ansambel, največji obisk

moderno gledališče. Njegova programska pozornost je

publike, največje število prem ier na sezono, od

namenjena sodobni dra m a tiki, zlasti raziskovanju in

tega precej na komornem odru Mala drama.

predstavljanju manj razvpitih, to re j pravilom a manj

Uprizarjajo vse od slovenske in svetovne

dostopnih lite ra tu r. Posebne skrbi je v deležna sodobna

dramske klasike do sodobnih gledaliških iskanj.

slovenska drama in nove in te rp re tacije del slovenskega

V zadnjem času ima številne in uspešne izmenjave z gledališkim i hišami iz širše regije.

dramskega klasika Ivana Cankarja.


Slovensko narodno gledališče

MARIBOR S lo ven e N a tio n a l T h e a tre

D R A MA

SLOVENSKO m ladinsko GLEDALIŠČE

Slovensko m ladinsko gledališče

Drama Slovensko narodno gledališče Maribor

Vilharjeva 11, S l-L ju b lja n a

Slovenska 27, SI-2000 Maribor

tei + 386 ( 0 ) 1 231 06 10 fax +386 ( 0 ) 1 4 3 3 50 25 in te rn e t

w ww.m ladinsko.org

e -m a ii.

teh +386 (0)2 250 61 00 fax: +386 (0)2 250 61 08

in fo @ m lad in sko -g l.si

direktoric Uršula Cetinski te +386 (0)1 231 06 10 e-moi u rsu la .ce tin ski@ m la d in sko-g l.si t e h n ič n i vo

Dušan Kohek

22

+386 (0)1 231 06 10

-m o ii

dusan.kohek@ m ladinsko-gl.si

■Zgornja dvorana 268 Spodnja dvorana sprem enljivo število Stara Pošta

internet www.sng-m b.si e-maii: sng.m aribor@ sng-m b.si direktor sng Maribor Danilo Rošker tei: +386 (0)2 250 61 85 e-maii: sng.maribor@ sng-mb.si umetniški vodjo Drame SNGMaribor Vili Ravnjak

60 - 70 (sprem enljivo šte vilo )

odnosi zjavnos:

dimenzije Zgornja dvorana: Portalna o d p rtin a : V 3.95m, Š 8.00 m

tehnični vodja Drago Prosnik

Proscenij: G 2.30 m, Š 8.00 m Globina odra: 14.00 m Spodnja dvorana: Dvorana: V 2.72 m - 4.06 m, G 25.82 Š 8.00 m

+386 (0)2 250 61 26

e-moii: dram a.m aribor@ sng-m b.si Alan Kavčič tel: + 386 (0)2 250 61 76 r-mai alan.kavcic@ sng-m b.si +386 (0)2 250 61 30 e-mai drago. prosnik@ sng-m b.si

igralci 25 prizorišča Velika dvorana 780 Stara dvorana 298 Kazinska dvorana 200 Mali oder 90 Komorni oder 70 dimenziji Velika dvorana: Portalna o d p rtin a : V 7.50 m, Š 14.00 m

Proscenij: dvorana dopušča različne po stavitve tribu n e

Proscenij: G 5.00 m, Š 15.00 m

in igralnega prostora, proscenija ni

Globina odra: 22.00 m ( 18 m — horizont)

Stara pošta: Dvorana: V 3.20 m, Š 9.00 m, G 13.90 O denpoljubna ve liko st (odvisno od p o stavitve ) r e p e rto a r 2 0 0 7 /0 8

Stara dvorana: Portalna o d p rtin a : V 5.40 - 7.00 m, Š 8.50 m Proscenij: G 3.00 m, Š 12.00 m Globina odra: 13.00 m

Mark Ravenhill Kok ti zd ej m en d o l v is iš Režiser Vito Taufer Premiero 14. s ep te m b ra 2007

Kazinska dvorana, Mali oder in Komorni oder: Enoten prostor (brez p o rta la )

Don J u a n . Kdo? Režiserka Anna Furse Premiera 18. s ep te mb ra 2007 Soproducent A thletes of

repertoar 2007/08 Stara dvorana

the Heart

Antoine de Saint-Exupery, Diego de Brea Mali princ Režiser Diego de Brea

Herve Guibert M lado m e so Režiser Ivica Buljan Premiera novembra 2007

Premiera 22. s ep te m b ra 2007 Soproducent fe s tiv a l Ex Ponto

Herve Guibert Nor n a V in c e n ta Režiser Phillippe Calvario Predpremiera novembra 2007

Eugene Ionesco N o sorogi Režiser Vito Taufer Premiera 23. novembra 2007

Soproducent Mini te a te r Ljubljana

Ivan Cankar L epa V ida Režiser Sebastijan Florvat Premiera 19. ja n u a r ja 2008

Ivan Cankar H iša M arije P o m o č n ic e Režiser Silvan Omerzu Premiera februarja 2008

Slovenka M ilovanovič Pregelj, Ivana Vujič Intim ni a v to p o r tr e t Fride K ahlo Režiserka

Fjodor M ihajlovič Dostojevski, Andrzej Wajda Z ločin in k a z e n Režiser Diego de Brea

Ivana Vujič Premiera 6. marc a 2008

Premiera aprila 2008

Tennessee W illiams Tram vaj P o ž e le n je Režiser Damir Z la ta r Frey Premiera 3. aprila 2008

John Webster, Simona Semenič M alfi (prire d ba Vojvodinje Malfijske) Režiser Ivan

David Ives V se ob pravem č a s u Režiser M atjaž Latin Premiera 9. maja 2008

T alija nčič Premiera aprila 2008

repertoar 2007/08 Dotani program

Sarah Kane R a z d e ja n i Režiser Vinko M oderndorfer Pr emi erajunija 2008

Ben Minoli V ilin ček z Lune Režiserka Branka Niki Klam pfer Premiera 20. s ep te m br a 2007 Predstava za otroke na Malem odru

ji

: ? ~

Slovensko m ladinsko g le d a lišče je nastalo v

Federico Fellini, Tullio Pinelli, rokgre La S tr a d a Režiser Bojan Labovič Premiera 3. julija

p etdesetih, v osemdesetih pa postalo najbolj

2007 v okviru fe s tiv a la Lent Soproducent Narodni dom (Festival Lent)

reprezentativen prostor p o litičn e g a gledališča v bivši Jugoslaviji. T akrat se je začela tu d i

Drama SNG Maribor je gledališka ustanova, ki si

njegova m ednarodna usm eritev, k ije v

z osta lim a deloma m ariborskega SNG-ja, Opero

gledališču prisotna še danes, saj redno gostuje

in Baletom , deli veliko in sodobno oprem ljeno

na m ednarodnih gledaliških fe s tiv a lih in v

gledališko hišo z več m anjšim i dvoranam i,

g ledaliških hišah v tu jin i.

srednjo, predvsem gledališko, in veliko, eno

SMG je odp rto za sodelovanje z režiserji, za katere so značilne drzne, raziskovalne

n a jb o lj tehnično dovršenih v Sloveniji. Program

avtorske poetike, eksperim entu in dialogu med dramskim in vizualnim v gledališču.

zadovoljuje vse segmente publike. Ima

Redno sodeluje tu d i z režiserji iz tu jin e in poleg domačih p ripra vlja tu d i mednarodne gledališke koprodukcije.

razmeroma velik stalen igralski ansambel in je g o s tite ljic a največjega slovenskega gledališkega fe s tiv a la , Borštnikovega srečanja.


9

SNC

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Prešernovo gledališče Kranj

Trg Edvarda Kardelja 5, SI-5000 Nova Gorica

Glavni trg 6, Sl-4000 Kranj

+386 (0)5 335 22 00 www.sng-ng.si M ojmir Konič

info@ sng-ng.si +386 (0)5 335 22 10

Primož Bebler

+386 (0)5 335 22 09

Borut Bašin t

+386 (0)5 335 22 15

Andrej Kovačič ■ c r a k i 2 2 p r iz o r iš č i

tei +386 (0)4 280 49 00

+386 (0)5 302 12 70

WWW . p g k . s i .

in te rn e t:

direktor.sng@ sng-ng.si

+386 (0)5 335 22 17

Borut Veselko

Veliki oder: Portalna o d prtina: V 9.00 m, Š 12.00 m Proscenij: G 3.00 m, Š 12.00 m Globina odra: 18.00 m Komorni oder: Portalna o dprtina: V 4.00 m, Š 5.00 - 7.00 m Globina odra: 5.00 m

teh n ič n i vodja

Drago Cerkovnik

borut.veselko@ pgk.si

+386 (0)4 280 49 16

M irjam Drnovšček

borut.basin@ sng-ng.si

Veliki oder 380 KOT - Komorni oder 120

+386 (0)4 280 49 12

M arinka Poštrak

primoz.bebler@ sng-ng.si

andrej.kovacic@ sng-ng.si

+386 (0)4 280 49 10 pgk@pgk.si

+386 (0)4 280 49 18

+386 (0)4 280 49 03

m arinka.postrak@ pgk.si m irjam.drnovscek@ pgk.si drago.cerkovnik@ pgk.si

igralci 1 0 p rizorišče 2 5 0 dim enzije

Portalna o d p rtin a : V 4.50 m, Š 8.00 m Proscenij: G 1.50 m, Š 10.00 m Globina odra: 10.00 m r e p e rto a r 2007/08

r e p e rto a r 2 0 0 7 /0 8

Evald Flisar A kavarij Režiser Dušan M lakar Premiera s ep te mb ra 2007

Iztok M lakar D u o h ta r p o d m u s! Režiser Vito Taufer Premiera 6. okto br a 2007

Tone P a rtljič P artn ersk i o d n o si Režiser Vinko M oderndorfer Premiera oktobra 2007

Maksim Gorki L eto v išča rji Režiser Paolo Magelli Premiera 8. dece mbr a 2007

Ela Peroci, Spela Stres M uca C o p a ta r ic a Premiera oktobra 2007 Soproducent Mladinska

Quentin Tarantino S tek li psi Režiser Vito Taufer Premiera 15. februarja 2008

knjiga Založba

A l a n A y c k b o u r n Skrivni s tr a h o v i n a ja v n ih krajih Premiera 14. marc a 2008

Ivan Vidič Ž ivljenje v s e n c i b a n a n o v c a Režiser Cezarius Graužinis Premiera novembra 2007

0 1 eg in V ladim ir Presnjakov V v lo g i žrtve Režiser Dino M ustafic Premiera 11. aprila 2008

Soproducenti Kulturno društvo B-51 (Ex Ponto) Ljubljana, Gledališče V irovitica in

Marin Držič D undo M aroje Režiser Boris Kobal Premiera 12. junija 2008

Society fo r the Cultural Education (Neighbours Festival) Lublin

Raymond Queneau Cica v m etro ju Režiser Marjan Bevk Premiera 15. ja n u a r ja 2008 Predstava

W illiam Shakespeare Kralj Lear Režiser Tomi Janežič Premiera ja nu ar ja 2008 Soproducent

za m ladino

Gledališče Koper August Strindberg G o sp o d ič n a Julija Režiserka M ateja Koležnik Premiera marca 2008

Čeprav je predhodnik SNG Nova Gorica, Primorsko dramsko gledališče, eno m lajših, gledališka hiša, v katerih je od 1994. leta, pa je sploh edina dograjena po drugi

Prešernovo gledališče Kranj sodi med manjša in s titu c io n a ln a gledališča, vendar je

svetovni vojni, je njegov program zelo opazen — zaradi velike o d p rto sti do

njegov program ob narečni kom ediji, ki odseva regionalno problem atiko, umetniško

mednarodnih gostujočih režiserjev te r prem išljenega repertoarja, ki niha od

precej bolj ambiciozen. Dokazje o d p rto st in pretočnost gledališča in organizacija

m editeranskih kom ediografov do moderne klasike.

čedalje pomembnejšega fe stiva la , vsakoletnega Tedna slovenske drame, namenjenega domači d ra m a tiki in njenim uprizoritvam .


KULTURNO DRUŠTVO B -5 1

Kulturno društvo B-51

Bunker

M ednarodni festival Ex Ponto

Slomškova 11, Sl -1000 Ljubljana +386 (0) 1 231 44 92 -

Festival Kluže

direktor

+386 (0)1 426 94 05 .. +386 (0)1 426 22 52 WWW.6Xp0nt0.n6t

b51@ exponto.net + 386 (0)1 426 94 05

+ 386 (0)1 426 94 05

+ 386 (0)31 357 965

Mara Vujič, Jan A. Kušej, Ksenija Gorjak + 386 (0) 41 200 390

Majo ViŽin

Ig O T R e m e t O

Milko Lazar R azkrito Premiera 3. s ep te m br a 2007 Mala Kline U n -s o u n d -e d Premiera 16. oktobra 2007

b51@ exponto.net

g sm

te h n ic n vot

r e p e rto a r 2 0 0 7 /0 8

b51@ exponto.net Urška Comino

Nevenka Koprivšek

p ro d u c e n tk a s k u p in e B e to n ta n c

Domir D om itrovič Kos e - m a il

+386 (0)1 231 44 92

internet: ww w . b u n k e r . s ib u n k e r @ s io l. n e t

Prešernova 7, S l- 1000 Ljubljana

in te r n e t

Z a v o d z a i z v e d b o in o r g a n i z a c i j o k u l t u r n i h p r i r e d i t e v

+ 386 (0)1 426 94 05

Matjaž Pograjc S in je b r a d e c Premiera 8. novembra 2007

b51@ exponto.net

r e p e rto a r 2 0 0 7 /0 8

Ivan Vidič Ž ivljenje v s e n c i b a n a n o v c a Režiser Cezaris Graužinis Slovenska premiera: 24.s ep te m br a 2007 (SMG Ljubljana) Soproducenti Kazalište V iro vitica , Prešernovo

gledališče Kranj in Society fo r the Cultural Education (Neighbours Festival, Lublin) U m azal se m si p o s te ljo s sv o jim i s a n ja m i Režiser Rodrigo Garcia Slovenska premiera 21. s ep te m b ra 2007 (S tara e le ktra rn a Ljubljana) Soproducenta Teatro deIla Lim onaia

(Festival In te rc ity ) in Laboratorio Nove A ntoine de Saint-Exupery, Diego de Brea Mali princ Režiser Diego de Brea Premiera 21. se p te m b r a 2007 (SNG M aribor) Soroducent SNG M aribor

Kai Hensel K lam m ova v o jn a Režiserka Barbara Novakovič Kolenc Slovenska premiera de ce mb ra 2007 Soproducenta Plesni te a te r Ljubljana in Gledališka delavnica >Malik<

Reka

Prvotni c ilj Festivala Ex Ponto, ki ga od 1993. le ta organizira Kulturno društvo B-51, j bil ponovna vzpostavitev kulturnega d ialoga na področju držav s področja bivše Jugoslavije, predvsem med g le d a liškim i skupinam i in u stva rja lci. Odkar so redne izmenjave znotraj regije spet vzpostavile tu d i druge gledališke ustanove, se fe s tiv a ls k a uspešno obrača v ku ltu rn i prostor Vzhodne in Zahodne Evrope.

B unkerje n e p ro fitn i zavod za izvedbo in organizacijo ku ltu rn ih p rireditev. Zavod Bunker producira in p re d sta vlja sodobne gledališke in plesne predstave, organizira različne delavnice te r ostale izobraževalne programe, raziskave, in seveda oblikuje enega najvidnejših m ednarodnih fe stiva lo v M ladi levi. Leta 2004 je Bunker p ridobil v upravljanje Staro elektrarno. Program v Stari e le ktra rn i obsega produkcijo, izobraževanje in predstave. Gosti pa tu d i druge fe stiva le , koncerte in različne in te rd iscip lin a rn e dogodke. Aktivno sodeluje s šte viln im i um etniki, gledališči, fe s tiv a li in mrežami doma in v svetu.


E . P. I. c e n te r

masKa Maska Ljubljana

Z a v o d z a z a l o ž n i š k o , k u l t u r n o in p r o d u c e n t s k o d e j a v n o s t

Prisojna 1, SI-1000 Ljubljana

Metelkova 6, S l- 1000 Ljubljana +386 (0)1 431 31 22, 431 53 48

GSM +386 (0)41 957 351

+386 (0)1 431 31 22 +386 (0)1 431 53 48

+386 (0)51 321 188

odnos.

Sebastijan Horvat Tamara Bračič

janez.jansa@ m aska.si

e _m ai i:

Samo Gosarič ■ +386 (0)1 431 53 22

se b a stija n .horvat@ guest.am es.si;

tam ara_bracic@ yahoo.com

ww w .m a s k a .s im a s k a @ m a il.lju d m ila .o r g Janez Janša

E. P. I. Center Ljubljana

+386 (0)31 768 237

sebastijan.horvat@ guest.arnes.si +386 (0)41 885 380

tam ara_bracic@ yahoo.com

Igor Remeta

info@ maska.si

tehnični vo d ja

Igor Remeta GSM: +386 (0) 41 733 104

ustvarjalcem . Namenjen je iskanjem in natančnejšim d e fin icija m polj interesa in moči

repertoar 2007/08

Y a s m i n e H u g o n n e t Of O ther -

E. P. I. C enterje produkcijski center, ki omogoča realizacijo idej svežim in novim

0 drugem Premiera 30. maja 2007

I v a n P e t e r n e l j O blivijon Premiera 14. s ep te mb ra 2007

sodobne scenske u m etnosti: k o n flik ti med dram skim , plesnim in vizualnim telesom; iskanje obrazov scenskega, telesnega in dramskega izraza, njihove p o litič n o s ti in kam

J a n e z J a n š a P rogram !: č e z in k o n e c Premiera oktobra 2007

naprej ... V središču njihovega interesa je ponovno preverjanje tem eljnih elementov

M a r e B u l c S lo v e n e c S lo v e n c a gori p o s ta v i Premiera aprila 2008

gledališke predstave, pri čemer je na prvem mestu ideja, ki ni več koncept, kako neko

n apoved 2008

dramsko delo up rizo riti oz. u p ro sto riti, temveč ideja - smisel - vzrok, iz katere vse

J a n e z J a n š a D elo in s v o b o d a Premiera se pte mb ra 2008

izhaja: ta ko te k s t kot vse drugo.

I r e n a T o m a ž i n G la sn o T elo, Nem i G las Premiera novembra 2008

Maska Ljubljana je n e p ro fitn i zavod za založništvo, produkcijo (scenska, in te rd iscip lin a rn a in vizualna dela), izobraževanje in raziskovanje. Organizirana je v treh sekcijah: Maska Publikacije, Maska Produkcija in Maska Simpozij. Teoretične, kritiške in umetniške a k tivn o sti Maske Ljubljana se ukvarjajo s sodobno um etnostjo in te o rijo , raziskovanjem, eksperim entalnim i uprizoritvenim i praksami, inte rd iscip lin a rn o um etnostjo in kritičn o te o rijo .


t 'F'™3*'

• |i/\

ui t

F R A N C E

H

ur>

.

P R E Š E R E N

R o z in te a ter*

KUD F r a n c e P r e š e r e n T r n o v o

KUD France Prešeren Trnovo, Korunova 14, Sl -1000 Ljubljana

Korunova 14, Sl - 1000 Ljubljana .ci +386 (0)1 283 22 88

+386 (0)31 321 551

www. kud~f p. si

p r e d s e d n i k p r o g r a m s k e g a o d be

odnos

+386 (0)1 283 11 28

osi- +386 (0)31 810 576; +386 (0)40 513 457 www.roza.si

kud@ kud-fp.si

predsednikdmstv Vito Rozej ?< +386

p riz o r

m

(o) 1 283 22 88

Andrej Rozman

me v ito @ ku d -fp .si

gsm:

+386 (0)41 223 701 -me

+386 (0)31 810 576; +386 (0)40 513 457

Andrej Rozman

P ctG T B o rb O N Č

Mojco Ocvirk

roza@roza.si gsm:

m ojco@ kud~fp.si

< 105

e - m a il :

gsm:

roza@roza.si

odn o si i ja v n o s tjo

Andrej Rozman

gsm:

+386 (0)31 810 576; +386 (0)40 513 457

e -m a i

roza@roza.si

e -m a i

roza@roza.si

Globina odra: 6.80 m

ig ra le c

1 p rizo rišče 105

re p e rto a r 2 0 0 7 /0 8

d im e n z ije

7 do 9 gledaliških prem ier za odrasle

Portalna o d p rtin a : V 2.82 m, Š 3.98 m

KUD France Prešeren je ku ltu rn o um etniško društvo, ki s svojo n e p ro fitn o programsko

Globina odra: 6.80 m

d im e n z ije

Andrej Rozman

Portalna o d p rtin a : V 2.82 m, Š 3.98 m Proscenij: G 5.80 m, S 5.6 m

roza@roza.si

+386 (0)31 810 576; +386 (0)40 513 457

gsm:

+386 (0)31 810 576; +386 (0)40 513 457

Proscenij: G 5.80 m, S 5.6 m

p o litik o odprtega socialnega prostora podpira kakovostno, drugačno in še neuveljavljeno ku ltu ro . Združuje lutkovni in gledališki program za otroke in odrasle,

R o zin te a te r* je bil ustanovljen 18. 3. 2003 ko t najmanjše možno gledališče, ki ne

koncerte različnih glasbenih zvrsti, razstave, predavanja, lite rarn e večere, seminarje,

more ne razpasti ne propasti, lahko se samo naveliča ali umre.

okrogle mize in delavnice te r razne perform anse. Posebno skrb posveča d e p riviligira n im skupinam in želi s tem sp o d bu ja ti in razvija ti večjo strpn o st in spoštovanje drugačnosti.

90


bvwimv F am ilija L ju b lja n a D r u š t v o z a o r g a n i z a c i j o u m e t n o s t i

P ern arčič & Pern arčič Cesta Španskih borcev 4a, Sl -100 0 Ljubljana

Preradovičeva 6, SI-1000 Ljubljana

««i: +386 (0)1 549 17 20 »a« +386 (0)1 549 17 20

te l

ww w .g r e v a s e je z k a .c o m p e r n a r c ic @ s io l.n e t <tor

Jože Pernarčič

s tn is i« v o d ji

gsm ;

+386 (0)41 666 896

Jože Pernarčič

odnos: i ja v n o s tjo

gsm;

e - m a il:

+386 (0)41 666 896

Zdenka Pernarčič

gsm;

pernarcic@ siol.net -m a

pernarcic@ siol.net

M atej P e rn a rč ič

GSM:

+386 (0)40 721 711

+386 (0)41 443 889

p e rn arc ic@ sio l.n et

Ivana Djilas

e - m a il:

ivanadj@ em ail.si;

ivona.djilas@ guest.am es. si Ivana Djilas

odn o si z ja v n o s tjo -ma

gsm;

izvršna p ro d u c e n tk a in po p o tre b i, k a r je po p o tre b i

u m e tn iš k i v o d ja

+386 (0)40 239 851

e-mai zdenka.pem arcic@ telem ach.net te h n ičn i.o d j

+386 (0)1 2324 242

internet: www. fa m ilija .si e-mai! f am i Iija@ em aiI.si; ivanadj@ em ail.si

e - m a il

Ivana Djilas

ivanodj@ em ail.si; ivana.djilas@ guest.am es.si

e - m a il:

ivanadj@ em ail.si; ivana.djilas@ guest.arnes.si

re p e rto a r 2 0 0 7 /0 8

>V Fam iliji verjam em o, d a je projekte treba čim več ig ra ti, zato poskušamo im eti v eni Pernarčič L Pernarčič deluje projektno, s profesionalnim i igralci in drugim i sodel

sezoni premiere, v naslednji pa im eti m aksimalno število repriz. Tako bo v sezoni

Njihov koncept je popestritev gledališke ponudbe v Sloveniji.

2007/08 naših šest g la sb e n o -g le d a liško -liko vn ih projektov na turnejah, gostovanjih in fe s tiv a lih .<

Društvo Fam ilija je bilo ustanovljeno leta 2004 z namenom pom agati svojim članom pri rea lizaciji projektov. Društvo podpira idejo o tim skem delu in nastajanju projektov, združevanju različnih zvrsti um etnosti in povezovanju med u stvarjalci. Prevzema tu d i in icia tivo , pomaga pri iskanju soproducentov in zagotavljanju finančnih sredstev. Društvo najbolje pre d sta vlja jo reference um etnikov, ki v njem ustvarjajo (Boštjan Gombač, Ivana Djilas, Jelena Prokovič, Sergej Randjelovič, Žiga Golob Andraž Mazi, Petra Veber Rojnik, Roman Ražman, Matej Lavrenčič, Krunoslav Levačič in drugi).

91


IMENIK DRUGIH

NOMINIRANIH

GLEDALIŠČ BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

G le d a liš č e Konj L jubljana

S lo v e n sk o lju d sk o g le d a liš č e Celje

Masarykova 28, Sl -1000 Ljubljana silvan.om erzu@ guest.arnes.si

Gledališki trg 5, Sl-3000 Celje

tel: +3 8 6 ( 0 ) 3 42 64 20 0 fax: + 3 8 6 ( 0 ) 3 42 64 220 in te r n e t:

www2.arnes.si/slg-ce/

e - m a ii:

2007

e - m a ii:

tajnistvo@slg-ce.si Via n e g a tiv a

S lo v e n s k o s t a ln o g le d a liš č e Trst

Gruberjevo nabrežje 14, Sl -10 00 Ljubljana

Ul. Petronio, 4, 34138 T rst/Trieste, Ita lija

gsm:

teh +39 0 4 0 6 3 2 6 6 5 , 6 3 2 6 6 4 fax: +39 04 0 3 6 8 5 4 7

in te r n e t:

in te r n e t:

w w w .te a te rssg .it

e - m a ii:

+386 (0)51 360 735 www.vntheatre.com

e - m a ii:

spelca200@yahoo.com; info@vntheatre.com

orga n iza cija @ te a te rssg .it ŠKUC g le d a liš č e

A k a d e m ija z a g le d a liš č e , r a d io , film in te le v iz ijo L jubljana

Nazorjeva 3, S l- 1000 Ljubljana t e l : +386 (0)1 251 04 12, 251 05 03 fa x : +386 (0)1 251 04 50 in te r n e t: w w w .a g rft.u n i-lj.s i e - m a ii: a g rft-g l ed a I i see @ag rf t . u n i-Ij.s i

Stari trg 21, S l- 1000 Ljubljana +386 (0)1 430 02 41, 430 35 30 fa x : +386 (0)1 251 65 40 in te rn e t: ww w .skuc.org/gledalisce e - m a ii: info@ skuc.org; alen.jelen@ guest.am es.si

te h

Spas te a te r G le d a liš č e Glej L jubljana

Gregorčičeva 3, Sl -1000 Ljubljana

tel: + 3 86 ( 0 ) 1 2 51 6 6 7 9 , 4 2 1 92 40, 42 1 92 4 5 fax: +3 8 6 ( 0 ) 1 4 2 6 31 62 e - m a il:

Prešernova 25, S l- 1234 Mengeš +386 (0)1 729 1234 fa x : +386 (0)1 729 1235, 721 5257 in te rn e t: w w w.spasteater.com e - m a ii: info@ spasteater.eom

te h

g lej@ siol.net M uzeum L jubljana Zavod za um etniško produkcijo, posredovanje in založništvo

Gornji trg 44, Sl -1000 Ljubljana p is a rn a : Breg 8, SI-1000 Ljubljana +386 (0)1 422 02 90 fa x : +386 (0)1422 0295 in te rn e t: www.muzeum.si e - m a ii: muzeum@ guest.arnes.si

M estn o g le d a liš č e Ptuj

sedež:

Slovenski trg 13, Sl-2250 Ptuj

t e l.:

tel: +3 8 6 ( 0 ) 2 7 4 9 32 50 fax: + 3 8 6 ( 0 ) 2 7 4 9 32 51 internet: W W W . m g p . s i e-mail: i n f o @ m g p . s i

Im a g in a rn i, Zavod za ku ltu rn o dejavnost Ljubljana G le d a liš č e Koper ■T ea tro C a p o d istr ia

Verdijeva 3, SI-6000 Koper t e l: +386 (0)5 66 34 388, 66 34 390 fa x : +386 (0)5 66 34 380 in te rn e t: w w w .gledalisce-koper.si e - m a ii: info@ gledalisce-koper.si Š e n tja k o b s k o g le d a liš č e L jubljana

Mestni dom, Krekov trg 2, Sl -1000 Ljubljana +386 (0)1 231 28 60, 433 30 12 g s m : +386 (0)31 225 230 433 30 12

te l:

in te r n e t:

w w w . s e n t j a k o b s k o - g l e d a l i s c e .Si

e - m a il:

fa < :

+386 (0)1 231 28 60,

in f o @ s e n t j a k o b s k o - g l e d a l i s c e . s i

Kongresni trg 6, SI-1000 Ljubljana +386 (0)41 263 149 e - m a ii: e ka rt@ m a il.lju d m ila .o rg

gsm:

Osum -

um etniško društvo Ljubljana Beethovnova 14, SI-1000 Ljubljana te h +386 (0)1 251 91 21 e - m a ii: m ate j.filip cic@ gu e st.a rn e s.si S p loh Zavod za um etniško produkcijo in založništvo

Bezenškova 18, SI-1000 Ljubljana +386 (0)51 360 735

GSM:

in te rn e t: W W W . Spl oh . s i e - m a il:

spelca200@yahoo.com

Kulturni in k o n g resn i c e n te r C ankarjev d om L jubljana

Prešernova 10, Sl -1000 Ljubljana 386 (0)1 241 7100, 241 7154 fa x : 386 (0)1 241 7295, 241 7298

t e l:

in te r n e t:

www.cd-cc.si

e - m a ii:

Cankarjev.dom@cd-cc.si

Mini t e a t e r L jubljana

O bredno g le d a liš č e D u ša z em lje Ptuj

Štihova 6, Sl -1000 Ljubljana t e h +386 (0)1 43 03 143, 43 03 144 g s m +386 (0)31 330 600 fa x : +386 (0)1 43 43 620 in te r n e t: w w w .m in i-te a te r.si e - m a ii: in fo @ m in i-te a te r.s i; m in i.te a te r@ sio l.n e t

g sm:

e - m a il:

0ps@0ps.si

Rimska ploščad 21, SI-2250 Ptuj +386 (0)51 603 108 in te r n e t: www. ritu a l-th e a tre .c o m e - m a ii: rom ana.ercegovic@ guest.arnes.si

P lesn i t e a t e r L jubljana

D r a m sk o -g le d a liš k a g im n a z ija N ova G orica

M etelkova 6 Sl -1000 Ljubljana t e l. : + 386 (0)1 430 83 44 e - m a ii: p tl@ m a il.lju d m ila .o rg

te i:

A n to n P o d b e v še k T ea ter N ovo m e s to

to m a z.lapajne@ siol.net

Prešernov trg 3, Sl-8000 Novo mesto t e l: + 386 (0) 7 39 17 810 fa x : + 386 (0) 7 39 17 812 in te r n e t: w w w .antonpodbevsekteater.si e - m a ii: info@ antonpodbevsekteater.si

92

Z avod Ops! L jubljana

Jarška c. 14, SI-1000 Ljubljana GSM: +386 (0)40 226 981 in te rn e t: WWW.OpS.si

Delpinova 9, SI-5000 Nova Gorica +386 (0)5 33 58 412 fa x : +386 (0)5 33 58 425 in te rn e t: w w w .s-gng.ng.edus.si/gim nazija e - m a ii: gim @ s-gng.ng.edus.si;


VEČER


Pri vas doma! ^ .N o v a KBM

N o v a K reditna b a n k a M a rib or


PREKLOPITE NA

ASOVNE STORITVE SiOL! Us t v a r it e si s v o j o k o m b in a c ij o ' MOŽNE SO PRAV VSE.

'NTERNET • TV • TELEFON ^W w .siol.net

°80 8000

Telekom A v e n ije


Dobrodošli, kamorkoli že greste! Za več informacij o na jug odn ej ših gostovanjih pri na ši h p a rtn e rs ki h operaterjih pošljite S M S z imenom države na 1 9 1 9 ali pokličite 0 4 1 7 0 0 7 0 0

WWW.MOBITEL.SI


(NI i n D IN A M IČ N I X l^fjT A N D D Y N A M IC

D O SEG A JO V R H O V E / M INDS REACH THE HEIGHTS P ohorski g o z d o v i so n e iz č rp e n vir m iru, n a v d ih a in sp ro stitv e. Še p o se b e j, k er je tik o b njih n a različnih lo k acijah tudi v se d ru g o , k ar p o tr e b u je te ...

★★★★★ ho teli HABAKUK, The HABAKUK,

The P o h o rje forests a re an in e x h au stib le so u rce of p e a c e , in sp iratio n a n d re la x ­ atio n . Especially w h e n e v e ry th in g else y ou n e e d is av a ila b le in various lo catio n s close a t h a n d ...

★ ★★★ n ovi BELLEVUE n e w BELLEVUE

★★★★ in and

PIRAMIDA PIRAMIDA hotels

v eč k lim atiziranih in te h n ič n o o p r e m ­ ljenih k o n g re sn ih d v o r a n te r klubski p ro sto ri

a ir-c o n d itio n e d a n d fu lly -eq u ip p ed c o n fe re n c e ro o m s a n d club room s

zu n an ji in n o tra n ji b a z e n i, w h irlp o o li s te rm a ln o v o d o , sa v n e , solariji, d v o r a n e za fitnes, lep o tiln i cen tri

in d o o r a n d o u td o o r sw im m in g pools, th e rm a l w h irlp o o ls, sau n as, solariums, fitness c e n tres, b e a u ty ce n tres

o rg an iz ac ija p o se b n ih d o g o d k o v , d ru ž a b n ih srečan j in d o g o d iv šč in n a p ro stem

special e v e n ts, social g a th e rin g s a n d o u td o o r a d v e n tu re s

Terme Maribor. Naravno okolje za poslovna srečanja. The natural environm ent for business meetings,

w w w .te rm e m b .s i

Hotel H abakuk Pohorska ulica 59 2000 M aribor Tel.: + 3 8 6 02 30 08 100 habakuk@ term em b.si

novi Hotel Bellevue Na Slemenu 35 2208 Pohorje Tel.: + 3 8 6 02 60 75 100 bellevue@ term em b.si

Hotel Piramida Ulica heroja Šlandra 10 2000 M aribor Tel.: + 3 8 6 02 23 44 400 piram ida@ term em b.si


nsr

o

o

o

v o te O

ate ant\ratoo ja to

do®

c \O te z a

d o o 2 i s w

m

J ^ l PRIZMA FlexPension

naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo

• 080 19 20 • www.ZMprizma.si • www.ZavarovalnicaMaribor.si


J td e m dravske elektrarne maribor

Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Obre탑na ulica 170, SI-2000 Maribor


M

Za energične meje ne obstajajo.

o č

e n e r g i j e

Električna energija povezuje svet. Z njo trgujem o d aleč prek meja Slovenije. Z u resn ičeva n jem n aše razvojne strategije p ostajam o p o m em b en člen e le k tr o e n e r g e t s k e o sk rb e na področju Srednje in Ju gov zh od n e Evrope. Tak položaj nam o m ogoča d ejavn ejše sod elova n je pri oblikovanju tujih tr­ gov z elek tričn o energijo in d o se g a n je u str ezn ejše strukture en erg e tsk ih virov. S tem zm an jšujem o tveganje za u speh poslovanja.


www.posta.si

Z k i

n a m

k a ,

p o v e

v s e !

P o d jetja, navdušite svoje poslovne p a rtn e rje , kupce ali goste na izviren način. Opremite svoje pošiljke z osebno poštno znam ko z motivom, ki kar najbolje predstavlja poslovanje vašega podjetja. Informacije in naročilo osebnih poštnih znamk na: 02 449 2245, na osebne.znam ke@ posta.si ali na w w w.posta.si.

Zanesljivo vsepovsod

POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE


^

Poudarimo življenje olepšano z umetnostjo

4

Vsi veliki dogodki puščajo sledi. Dovolite, da jih zberem o za vas. p

r e s s e l i p

p

i n

v stiku

g

z informacijami

Kraljeviča Marka ulica 5 2 0 0 0 Maribor, S lo v e n ija T e l e f o n : 0 2 2 5 0 4 0 10 T e l e f a k s : 0 2 2 5 0 4 0 18 p r e s s @ p r e s s c lip .s i w w w .p r e s s c lip .s i


P

r i d

r u

ž i t e

se

Na www.uzivajmozdravo.si

mom kluba

Včlanitev v klub je brezplačna, prav tako pa ni potrebno plačevati članarine. Pristopnico v klub Uživajmo zdravo lahko dobite na Mercatorjevih prodajnih mestih ali pa se včlanite v klub na spletnem mestu w w w .u ziv a jm o zd r a v o .si

• štirikrat letno brezplačna revija • dodatne vsebine na spletu • popusti na izbrane izdelke • privlačne nagradne igre • nasveti za zdrav način življenja • izvirni recepti priznanih kuharjev • izleti po ugodnih cenah

M ercator

Zabavni Blogi

• A n ke te

• Svetovalci

• R ecep ti

• Vprašalniki

• N ovičke

v ^ te ved.

i w -V M e r c a t o r P ik a


VeÄ? kot tri milijone nas ve, zakaj smo izbrali NLB Skupino.

N L B ÂŽ S k u p in a


Henkel

Kakovost brez meja V 125 državah po svetu 52.000 Henklovih sodelavcev deli skupno vizijo: z močnimi in inovativnimi blagovnimi znamkami omogočiti ljudem lepše, lažje in boljše življenje. To je prijateljstvo. Več kot 130 let s Henkel kakovostjo.

w w w .h e n k e l.s i

Persil somat p

Schw arzkopf

%

M ft

£@ £7777

uši .. in š e v elik o v e č .


E n e r g ija

m

e d

n a m i


privoščite S| najboljše

“ iJU.

J D\EVIMI ^

og ra m

Ž

itkov

UL 2x pol penzion UL samopostrežni zajtrk $L sveže sadje in mineralno vodo UL plesna glasba 4L 11 mineralne vode Donat Mg *

Donat Mg

kopalni plašč

C ena po osebi od 154.- € naprej

te

c e n e

v e l ja jo

hotelski bazen za plavanje savni (turška in finska) z napitki in čaji UL fitness center UL 1 x green press $L 1 x masaža 45 min. 4K- 1 x biserna aroma kopel

s p r e d l o ž it v ijo

r e k l a m n e g a

o g l a s a

GRAND HOTEL DONAT | Zdraviliški trg 10 | 3250 Rogaška Slatina | tel.: + 3 8 6 (0)3 8 1 1 3000 | fax: + 3 8 6 (0)3 8 1 1 3748 | gsm: 00386 (0) 51 696 269 | Marketing: 00386 (0) 3 8 1 1 3720 | 00386 (0) 3 8 1 1 3755 | e-mail:marketing@ghdonat.com info@ghdonat.com I www.ghdonat.com


študentski servis maribor

Največja ponudba dijaških in študentskih de'

www.stud-serv-mb.si Vstopite v našo posodobljeno in poenostavljeno spletno poslovalnico KLIKSERVIS:

https://klikservis.stud-serv-mb.si/

ri

Naj vas po mestu Maribor popelje glavna taca mesta vlakec Jurček!

Pridružite se nam!

DON TRAVEL

N e prezrite najb oljše p o n u d b e turističnih potovanj in aran žm ajev ...

www.dontravel.si


ZLATO ODLIČJE 2007

j

D o m ači črn i k ru h ■štajerski veljak v vsakem domu!

Eden najbolj priljubljenih k ruhov na Štajerskem je nedvom no D o m a č i č rn i k r u h iz pekarne K ru h pecivo M a rib o r.

D o m a č i č rn i k r u h je nosilec številnih priznanj, m ed njim i pa najbolj izstopa zlato priznanje za kakovost, ki ga je ta hlebec prejel tudi letos. Sočna sredica, večdnevna svežina in hrustljavo zapečena skorjica so prava paša za oči in usta, ki se elegantno podajo številnim jedem . Zato ni čudno, da vsak d an več potrošnikov izbere prav D o m a č i č rn i k ru h .


i

K

dravska tiskarna d r u ž b a z a tis k a r s tv o in g r a fič n o d e j a v n o s t d.o.o. 2 0 0 0 Maribor, V a lv a s o rje v a 38 OFSETNI TISK, KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽNA DELA

# i

S k u p in a Hit u s tv a rja m o v e s o lje s to rite v in zv ezd . V d v a js e tih letih se je iz m a jh n e g a g o s tin s k e g a p o d je tja razv ila k o m p le k sn a ig ra ln išk o -z a b a v išč n a s k u p in a , p r e d a n a g o s to m , n jih o v im že lja m in visoki k a k o v o sti p o n u d b e za p re ž iv lja n je p r o s te g a č a s a . S svojim i ig raln išk o z a b a v išč n im i c e n tri in p o č itn išk im i k a p a c ite ta m i v tu ris tič n ih sred iščih so d im o m e d naj je e v ro p s k e p o n u d n ik e z a b a v e .

M

v \

L

Igralniško-zabaviščni centri Perla, Park, Korona, Aurora in d ru g e igralnice in igralni saloni iz verige Hit S ta rs so nam en jen i g ostom , ki bi želeli svoj vsakdan obarvati z novimi doživetji. Naš pristop je celosten, kar nas postavlja v vrh evropske ponudbe. Tu se lahko čas ustavi.

(:

i

Dobrodošli mi v vesolje zabave!

Če želite dan preživeti v popolnem objem u sprostitve in d o b reg a počutja vam vrata odpirajo naši hoteli, ki prisegajo na razvajanje gostov. Larix, Grand Hotel Prisank, Kompas in drugi hoteli v Kranjski Gori ter Maestral v Črni gori pa so nam enjeni gostom , ki želijo v svojem prostem času predvsem uživati v miru in v objem u narave ter se razvajati. Hit H olidays zato tem elji na izvrstni turistični lokaciji, bogati dodatni ponudbi w ellnessa in različnih športov, edinstvenih kulinaričnih doživetij, predvsem pa udobnih hotelih. Postrežba je vsekakor pestra in topla. Harmonijo utrinkov sreče lahko doživite o b izzivih igre, se nasm ejite o b dobri pijači, si privoščite oddih o b prijetni družbi in prijaznem okolju. Svoj košček sreče lahko ujam ete v sproščenem in čarobnem okolju, ki je zbirališče sprostitve željnih ljudi.

h it

u n iv e rse o f f u n


Prof. Dr. Ferk & Partner d.o.o.

Management consultants Miinchen • Maribor

w w w .raiffeisen.si

“Vse se spreminja. Inovativnost in fleksibilnost pa ostajata moje vodilo na poti do uspeha.” Boštjan Košak d ire kto r podjetja Amis


.dialo g-

152, L ju b lja n a E u ro p la k at d .o .o ., Šm artinska

P o s l u h z a g l e d a li š č e .

51a i Voklo J|

Finančna skupina Probanke upravljanje individualnega premoženja

europlakat{

1 5 .,

• 1

JI ^ 7 1

w w w .probanka.si

PR O B A N K A fin a n č n a skupina


E n e rg ija z a m e ! Paketi oskrbe z električno energijo program i

Mednarodni gala koncert

S V E T A 15. november 2 0 0 7 ,

VA R Č U JEM !

V ARČUJEM M O D R O !

Paket oskrbe z električno energijo

Paket oskrbe z električno energijo

za vse, ki želite prihraniti pri družinskem proračunu.

za vse, ki želite prihraniti in hkrati skrbite za okolje z uporabo energije iz obnovljivih virov.

ELEKTRD mARIBOR Energija zame!

Velika dvorana S N G MARIBOR Pokrovitelja koncerta: Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve RS

N astopajo priznani umetniki iz Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije

S R A R K A S S E S Drugačna banka

Gostovanje uprizoritve

N eposredni satelitski prenos, od 19:00 do 2 2 :0 0

u n ic e f #

Romeo & Julija Slovenske prosvetne z v ez e v Celovcu na Borštnikovem srečanju 2007 je omogočila Banka Sparkasse, d. d.


Ves svet je oder... (William Shakespeare)

E U R O PARK

R A D IO

C IT Y I

SPEM

KOMUNIKACIJSKA SKUPINA

sv et V malem

w w w .e u r o p a r k .s i

0 P o r s c h e Ptujska c e s t a - v a š pravi n a s lo v za servisiran je vozil

Audi, V o lk s w a g e n in Š k o d a . P P

O T

R

U

J S

K

S

C

A

C

H E

S

T

E

Z rjv

A

(vVj

Ptujska cesta 1 5 0 ,2 0 0 0 Maribor TEL:: 0 2 4 5 0 2 6 6 0

v i '

a n rir) I

j

l

A udi

■ t l . 'J l f

G w o d « "1”


Tr a m in e c Li MBUVR08J0.N

La š k i r i z l i n g M(MW9t00MCl0U5 KAKOVOSTNO V C v t. 7X-P

V1NAG

Ma r ib o r č a n

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! C v e tlič a r n a

Tyrseva i, 2 0 0 0 Maribor, tel. 02/238 08 16


ULICA H E R OJ A Š A R A N O V I Č A 29 2000 MA RI BOR TEL. :02 252 16 27 FAX: 02 252 16 29 GSM: 041 687 612

RMPLUS

podjetje za tržne raziskave in marketing, d .o-O-

ft

WWW.WWT.5I

o L a

G o sp o d a rsk a v o z ila

Avto Jarc

l e

p

rb

š e

o K

o

lje

U lica t a l c e v 2 4 , M aribor

^BIROPIS d.o.o^J

^

T rgovina in servis: Zrkovska c e s ta Tel.: 4 8 0 1 4 5 6 Fax: 4 8 0 14 5 h ttp ://w w w .b irop is.si e -m a il: in fo @ b iro p is.si

Prodaja in servis birotehnične in računalniške opreme Prodaja potrošnih materialov

S A L O N : Ptujska c. 139 in 209a 2000 M aribor, Tel.: 02/450-3-400, Fax.: 02/450-3-419 S E R V IS : Ptujska c. 20 9 a. 2000 M aribor, Tel.: 02/4612-088, E-mail: p ro d a ja @ av to ja rc .si

you can

Canon

Ih p l

@

EPSON

HONiCA MINOLTA

Fotokopirni stroji, tiskalniki, faksi, m ultifunkcijske n a p r a v e , računalniki, POS sister*1


GHT GARNI HOTEL TABOR MARIBOR M i n i s t er za z dr avj e opozarja: P r e k o m e r n o pitje al kohol a š k o du j e zdravju!

Stanko Zupan s. p., Slovenska ulica 27, Maribor

GLEDALIŠKA KAVARNA MARIBOR

COSTILLA ANDERLIČ ZA KALVARIJO 10 2000

MARIBOR

TEL. 0 2 2 J 43 6$o F A X 0 2 2 3 43 6 S3 ID: 5 I67SS0703


z a m is lite si sliko neverjetnih r a z s e ž n o sti

SyncMaster LFD

Samsung vam ponosno predstavlja svojo serijo velikih prikazovalnikov. Čudovita mnogostranost, zanesljivost in kakovost slike vam bo omogočila dovršeno podobo. Tehnična in upodobitvena popolnost bosta predstavili vaš posel kjerkoli boste to želeli. Zamislite si svojo prednost pred konkurenco. S Samsung velikimi prikazovalniki si tega ni težko predstavljati. zastopstvo m distribucija: LANCom d O.O., tei: (02) 33 00 330. (01) 24 27 3

:azovalniku

DE - CERTARE d.O.O. Cesta ob gramoznici 32 2204 Miklavž na Dravskem polju

G SM : 041 337 935 in 041 684 655 e-mail: decertare@amail.com


Galerija Hest daruje umetniško sliko Franceta Slane Barka dobitniku velike nagrade Borštnikovega srečanja 2007 za najboljšo uprizoritev

France Slana Barka, 2006, grafika 56 x 76 cm

L E R IJA I IE ST G A a l e r Tj a H

GALERIJA HEST, Židovska 1,2000 Maribor T +386 (02) 25 00 666 E galerija.hest@siol.net GALERIJA HEST, Židovska 8,1000 Ljubljana T +386 (01) 42 20 000 E galerijahest@siol.net I www.galerijahest-sp.si


IVAN V I N O V R Ĺ  K I

BorĹĄtnikov prstan daruje:

V etrinjska 17, 2000 M aribor, S lovenija, tel./fa x : +386 02/251 41 77


Al ma n a h 42. Borštnikovega sreča nj a 2007 Izdajatelj B o r š t n i k o v o s r e č a n j e , SNG M ar ib o r Za izdajatelja D an il o R oš ke r © V s e pravice pridržane Urednica M o jc a K ranjc Avtor besedil o uprizoritvah M a te j B o g a t a j Viri fotografij Arhivi g l e d a l i š č in Arhiv CTF UL AGRFT Oblikovalka D a n i j e l a Grgič Stavek M a t F o r m a t Lj u b lj a n a Priprava filmov in tisk D r a v s k a t i s k a r n a M ar ib o r Naklada 1200 Oktober 2007



2007