Page 1

M A R I B O R

P E R

8.

O K T O B E R

T R H L I H

H D

H

S

2 0 0 4

E R H

"S borštnikouo srečanje S

1 "

"

1 M, j - K

1

G [

E D

H

I

I Š

K

I

F

t' S

I

I II

II

I

|

H

I

&

I


Borštnikovo srečanje - slovenski gledališki festival Slovensko narodno gledališče Maribor Slovenska 27, 2000 Maribor

Tone Partljič, predsednik Sveta BS Janez Pipan, podpredsednik Sveta BS Danilo Rošker, direktor SNG M aribor - gostitelj BS Olga Jančar, svetovalka direktorja SNG za BS Samo Strelec, umetniški vodja Drame SNG M aribor - gostitelj BS Drago Prosnik, vodja tehnike SNG M aribor - gostitelj BS Lidija Klenovšek, izvršna producentka BS Andela Trkulja, vodja organizacije in odnosov z javnostjo BS

Selektor tekmovalnega program a 39. BS Marko Sosič

Strokovna žirija 39. BS Ignacija Fridl Ivanka Mežan Petra Pogorevc Jaroslav Skrušny Dragan Živadinov

Žirija za Borštnikov prstan Anica Kumar Tone Partljič Vasja Predan

Voditelj pogovorov o predstavah Matej Bogataj

.v

V-vF-

^T)orstftH<dvo@sng-mb.si tel.

02 2506227 02 2506168

faks

02 2506228


A

B O R Š T n i K O U O S R E C H I l JE U f l O U l O B L E K I Več kot deset

l e t je trajalo, da smo našli in vzpostavili pravno podobo Borštnikovega srečanja, saj je delovalo še

vse do letos na osnovi nekakšnega samoupravnega sporazuma iz leta 1986. Zaposleni pravnik v SNG Maribor, predsed­ nik in vsi člani sveta Borštnikovega srečanja, pravniki in uslužbenci Ministrstva za ku lturo RS so poskušali tr a n s fo rm i­ rati Srečanje v skladu z novo zakonodajo o zavodih, društvih, javnem interesu v ku lturi itd. bodisi v neke vrste konzorcij, javni zavod, društvo, morda celo državno podjetje, a so si vsi po vrsti lom ili zobe na zakonih, odlokih, financah... Zdi se, da je vozel presekal vladni odlok o ustanovitvi SNG M aribor kot državne institucije, za katero lokalna skupnost tako ali tako ni dajala sredstev (razen dela investicije] in ki si je s tem le oddahnila, kar se podpisanemu vseeno zdi nekoliko sporno. Tam je zapisano, da je naloga SNG M aribor organizirati in tehnično te r finančno voditi Srečanje, m edtem ko je vsebinsko in strokovno področje avtonomno in samostojno, v ko liko r seveda ne krši pravnih in finančnih določil. Srečanje, ki stane nekoliko manj kot štirideset milijonov, financirata Ministrstvo za ku lturo in Mestna občina M aribor v recipročnem znes­ ku in po vsakoletni pogodbi vsak okoli 12 milijonov tolarjev. Če bi organizatorji ne zbrali vsaj še sami podobnega ali malo višjega zneska s prodajo vstopnic (manjši del!] in sponzorstvom mnogih slovenskih podjetij, pri če m e r m oram o omeniti velik vložek sponzorskih sredstev iz »štajerske« (gospodarsko obubožane] regije, bi vsakoletnega festivala, ki teče že štiri desetletja, ne bilo. Vsebinsko pa tvorijo festival gledališke produkcije v Sloveniji. Vsi slovenski dram ski gledališki zavodi so pristopili k Borštnikovem u srečanju s podpisanimi pristopnim i izjavami in še z delom druge zainteresirane javnosti tvorijo Svet Borštnikovega srečanja. S s ta ro m od nim k u ltu rn iš k im in sodobnim e konom skim izrazom bi tej združbi lahko rekli tudi gledališki konzorcij Borštnikovo srečanje v izvedbi domicilnega gledališča v Mariboru, ki je z zakonom in financami, s kadri, te hničnim i in uprizoritvenim i m ožnostm i dolžno izpeljati vsakoletni festival. Ker ima SNG že - le enega - direktorja in so ravnatelji Opere, Drame, tehnike le vodje, je z novo zakonodajo prenehala tudi funkcija direktorja oziroma direktorice BS, ki jo je dolga leta z vso predanostjo in po svojih najboljših sposobnostih vodila legendarna Olga Jančar. Sedaj se je njeno delov­ no mesto preimenovalo v svetovalko za BS pri SNG Maribor. Borštnikovo srečanje pa ima svoje lastne organe, in sicer Svet BS, predsednika in podpredsednika Sveta, selektorja festivalskega programa, žirije in nekaj lastnih ustanovitvenih in podzakonskih aktov, kot so Pravilnik BS, pravilnik o žirijah in nagradah, poslovnik itd. Kar pa zadeva finančno in delno organizacijsko delovanje, se ravna po veljavnih dokum entih države in SNG Maribor. 0 vseh teh sprem em bah zakonodaje in zamenjavi dokumentov iz leta 1986 smo opravili mnoge diskusije, hudo pa je v to reorganizacijo usekala tudi nenadna s m rt Rudija Šeliga, ki je deset let predsedoval Svetu prav v času zakonodajnih in drugih, nenazadnje tudi političnih s p ­ rem em b in ki je z že omenjeno Olgo Jančar vložit veliko energije v to, da je Srečanje kljub nedorečenostim teklo iz leta v leto. Praksa bo pokazala, ali so vse organizacijske in tudi kadrovske spre m e m b e dovolj učinkovite, vsekakor pa upamo, da bo jasno vsaj, »kdo pije in kdo plača«. Vsekakor je potrebno festivalu poleg urejenosti in profesionalnosti vtisniti še več privlačnosti in zaveze vseh gledaliških ustvarjalcev in delavcev. Bili so časi, ko je vodstvo SNG M aribor Srečanju »nagajalo« ali ga »ignoriralo«, ko je celo vod­ stvo »domače« Drame (po Gombaču) ironično in z distanco delovalo mim o, če ne že zoper Srečanje. Še celo danes smo


a

daleč od iskrenega sodelovanja, saj celo nekateri igralci ignorirajo festival in si v

s v o ji

samozadostnosti ne ogledujejo

predstav... Seveda je k temu prispeval oster izbor, ki te melji na kvaliteti in ne na »delegatskem« repertoarju. To razp ra ­ vo, ki je že daleč za nami (in avtor teh vrstic ni bil zmeraj prepričan le v elitizem kvalitete), smo letos znova odprli in zno­ va se je velika večina odločila za selekcijo, ki omogoča nastop ene gledališke institucije (ali skupine) z več predstavami in odsotnost tiste, ki na p rim e r v tej sezoni pač ni imela izjemne uprizoritve... Na Srečanju želimo preprosto predstaviti slovensko gledališko odličnost in jo s p rim ernejšim i nagradami tudi nagraditi, saj živimo v času kompetitivnosti in ne uravnilovk. V letošnji festival torej ne gremo z devizo, vse je »novo«, z nami se je vse začelo [saj smo mnogi desetletja »zraven«), ampak z devizo organizacijske urejenosti, profesionalnosti na vseh področjih, transparentnosti, predvsem pa visoke kvalitete. Festivalu m oram o celo povrniti nekaj »stare« atm osfere, ko je celo mesto, cela Štajerska dihala s Srečanjem, četudi seveda Borštnikovo srečanje ni Lent, ki ima poleg visoko ku lturnih tudi druge cilje. Na festivalu boste, upamo, srečevali tudi direktorje evropskih gledaliških hiš in festivalov, ki bodo po dogovoru »vze li« prim erne predstave na svoje festivale in gostovanja itd. Kot vsako leto bomo tudi letos poskusili s prem islekom o dosežkih, položaju gledališča, s pogledi v preteklost soočiti svoje delo z zgodovino, družbo, sm islo m gledališča in bomo tako spregovorili o usodi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, o knjižni produkciji, ki odseva gledališko ustvarjalnost, s simpozijem o Slavku Janu bomo odgrnili zaveso polpretekle zgodovine in z vsakodnevnimi strokovnimi pogovori ocen­ jevali in približevali sprotni festivalski program. Seveda pa ni vse odvisno samo od nas. ampak nekaj tudi od zvezd, če smo že zapisali za motto »od Talije do zvezd«. Razšli se bomo čez dvanajst dni in prepričan sem, da bo kot zmeraj tudi tokrat vsakdo rekel: »Na Borštnikovem sreča n ­ ju je res lepo, kaj šele v totem Mariboru!« Nas, ki vodimo festival, pa bo čakala inventura, bilanca, plačevanje stroškov in predvsem priprave na jubilejno štirideseto Borštnikovo srečanje. Tone Partljič


ZLITOST PESTIUHLR m IDRRIBORSKE GLEDRLIŠKE HIŠE Iz leta

V iGtO

bolj

spoznavamo, kako je za zgodovino našega gledališča bilo pom em bno leto 1965, ko se je v SNG

Maribor prvič zgodil Teden slovenske dram e. Njegovi snovalci, med katerim i vsekakor velja omeniti legendo naše gledališke scene Frana Žižka, najbrž še slutili niso, da se bodo ta kratni skrom ni začetki čez čas razvili v osrednji festival slovenskega gledališča, kakršnega poznamo in negujemo in ki je bil z im enom B orštnikovo srečanje inavguriran leta 1970. Za preskok iz revije slovenskega teatra v festival z veliko začetnico je bil najbolj zaslužen režiser Branko Gombač, ki je bil tedaj um etniški vodja dram skega korpusa m ariborske gledališke hiše. Kot predstavnik gostitelja festivala, torej Slovenskega narodnega gledališča Maribor, lahko povem, da je Borštnikovo srečanje poleg Drame, Opere in baleta te r tekmovanja mladih opernih pevcev Ondina Otta Klasinc postalo takorekoč zaščitna znamka naše gledališke hiše in ki ga bomo tudi letos - že devetintridesetič zapored - izpeljali ob pomoči Re­ publike Slovenije oziroma Ministrstva za ku lturo RS in mesta Maribor oziroma Mestne občine Maribor, pa seveda ob izdatni gmotni podpori sponzorjev in donatorjev. Vsem om enjenim bi se želel ob tej priložnosti zahvaliti za njihov p rispe ­ vek, ki omogoča festival in ki naši gledališki hiši zagotavlja, da ga izpeljemo kakovostno v okviru danih možnosti. Naša odgovornost je, da se pri tem m aksim alno potrudim o in angažiramo vse organizacijske in tehnične zmožnosti naše gledališke hiše, hiše, ki ima bogate izkušnje pri udejanjanju gledališke umetnosti in s tem povezane logistike. Ta hiša namreč gosti gledališke predstave in druge ku lturne prireditve že vse od leta 1852, prav letos pa praznujemo 85 let od že davnega leta 1919, ko je v njej zaživelo slovensko gledališče - v svojih začetnih korakih pod profesionalnim in hkrati entuziastičnim vodstvom legendarnega Hinka Nučiča. Že km alu sta se dram i pridružila tudi opera in balet. Takšno, v slovenskem prostoru izjemno kontinuiteto, nam reč da pod eno streho negujemo tako govorno kot glasbeno gledališče, ohranjam o ves ta čas, z izjemo štirih okupacijskih let med drugo svetovno vojno. Naj na koncu kot predstavnik gostiteljske hiše 39. Borštnikovega srečanja zaželim polno m ero dobrega počutja vsem tvorcem in realizatorjem tekmovalnih in drugih predstav ter prireditev, vsem gostom festivala, tudi iz tujine, in tistim, ki bodo poskrbeli za njegov odmev v medijih. Posebej bi o m enil zvesto občinstvo festivala, brez katerega bi bilo vse skupaj odveč. Danilo Rošker


P R0 GR HITI 3 9 . B O R Š T n i K O U E G R S R E Č R O JR PO IZBORU m Z UTCfUGLJITUIJO SELEKTORJA dlRRHR SOSIČR Ob svojem skoraj osem m esečnem potovanju in obiskovanju vseh slovenskih poklicnih gledališč in poklicnih gledaliških skupin ter ogledu njihovih predstav, ki jih je bilo vsega 88, sem se pri razmišljanju, presojanju in ocenjevanju držal svojih stališč, izrečenih na prvem srečanju z vami. Takrat sem dejal, da je zame kvalitetna uprizoritev tista, ki s svojo usklajeno celoto odpira jasna in artiku liran a vprašanja tako v odnosu do sveta kakor do gledališča samega. Dejal sem tudi, da gledališko um etnost doživljam in razum em kot vzporedno zgodbo o človeku in njegovi usodi znotraj časa in prostora, v katerem se odvija, in zgodbo o gledališču samem, ki se s svojo govorico zna dotakniti miselnih in čutnih razsežnosti sodobnega človeka. Ob ogledu predstav se je v meni utrdilo prepričanje o bogati in raznoliki slovenski gledališki stvarnosti, prepogosto pa me je pot popeljala tudi do trpkih spoznanj o vprašljivih stališčih pri izbiri posameznih tekstov in uprizoritev, pri katerih bi težko še našel prostor za vprašanja in razmišljanja o bivanju sodobnega človeka, kaj šele, da bi v njih iskal prostor za emocije takšnega ali drugačnega značaja. Do takih spoznanj sem prišel tudi takrat, ko sem se ob nekaterih uprizoritvah soočal z destrukcijo ali celo avtodestrukcijo tudi že visoko uveljavljenih igralcev, ki plačujejo visoko ceno za svojo soudeležbo pri vse bolj uveljavljeni lahko prodajni podobi gledališča. To seveda ne pomeni, da v okvirih take gledališke ponudbe, nisem našel predstav, pri katerih sta igralčevo dostojanstvo in dostojanstvo gledališča ohranila svojo pokončno držo. Slovenska gledališka scena v celoti, za katero sta mi bili letos dani čast in dolžnost, da jo sp re m lja m in ocenjujem, je v meni zapustila splošno spoznanje o p reskrom ni težnji po preseganju ustaljenih kakovostnih standardov in modelov ter p re skro m n e m problematiziranju in razčlenjevanju vprašanj, ki prebivajo znotraj posamičnih uprizoritev. To me je n em alokrat spravilo do malodušja in samospraševanja o tem, kako slovensko gledališče osmišlja svojo neprecenljivo in nezamenljivo družbeno funkcijo danes, kako jo je osm išljalo nekoč in - sodeč po nekaterih uprizoritvah - kako mu je osmišljanje njegove funkcije, včasih povsem odveč. V času velikih b rezkom prom isnih in ciničnih manipulacij človekovega dostojanstva in življenja, zgodovine, spomina, informacije, v času m anipulacije resnice in resničnosti same, v času vse večje socialne razslojenosti in duhovne razseljenosti, v času, ko smo vse bolj priča radikalnim stališčem do ohranjanja narodnostne čistosti in zavzetosti za nekontam inacijo z d ru gim i in različnimi, skratka, v grozljivem času sedanjosti, pa naj izzveni to še tako demagoško, težko razum em in sprejem am dejstvo, da je nekomu osmišljanje njegovega dela, predvsem tistega, ki je namenjeno duhovno spoznavni, m iselni in čutni sferi drugega, odveč in si ne zastavlja vprašanj v zvezi s svojim avtoreferenčnim in samozadostnim početjem. Ob teh spoznanjih, za katera sem se čutil dolžnega do sebe in do vas, da jih ne zamolčim, sem iz celotne podobe slovenskega gledališkega mozaika, izbral predstave, za katere menim, da zadoščajo kriterijem, po katerih sem se ravnal,


9 in da večina izmed njih predstavlja tisti kakovostni presežek, ki postavlja slovensko gledališko umetnost na visoko evropsko raven. Verjamem, da v izboru najdemo premišljeno izbrana in dosledno izpeljana besedila, premišljene in sveže režijske pisave konsolidiranih ustvarjalcev, domačih in tujih, ter pisave tistih režiserjev, ki v zadnjem obdobju razvijajo in utrjujejo svoje delo do vse bolj prepoznavne avtorske govorice. V uprizoritvah najdemo, po moji presoji, tudi nezanemarljivo prisotnost likovnega in glasbeno-zvočnega deleža, predvsem pa primarni delež velikih igralskih dosežkov. Igralci so in ostajajo neprecenljivi nositelji moči slovenskega gledališča. S svojo izpovedno močjo, modernim, poglobljenim in avtentičnim notranjim pogledom ter analitičnim odnosom do celostne podobe posamezne uprizoritve in režijskega branja besedila tvorijo prepoznavno zgodbo sodobnega človeka in sveta ter v celoti izrisujejo tudi zgodbo letošnjega 39. gledališkega festivala BS. Izbora predstav ne želim označevati s t. i. rdečo nitjo, ker se slednja v večini prim erov izkaže za neprepoznavno, arti ficielno in abstraktno. Nenazadnje pa kot lažno intelektualistično in zgolj lepotno dejanje. Verjamem pa, da bo v izboru predstav razpoznavnih več tem in motivov, ki skupaj tvorijo zgodbo o iskanju, ohranjanju, razkroju identitete v konfliktu z družbenimi in političnimi neizprosnimi konvencijami, v konfliktu s težo zgodovine, odsotnostjo in p risot­ nostjo spomina te r iskanju duhovnega prostora, ka m o r bi naselili resnico svojega obraza. Na temelju razprav in razmišljanj o prenovi in osvežitvi Borštnikovega srečanja predlagam Svetu osrednjega sloven­ skega gledališkega festivala enotni tekmovalni program predstav, ki je razdeljen v dve kategoriji. Predlog tekmovalnega program a se deli v kategorijo predstav dram skega gledališča, za katero predlagam, da se poimenuje POTI IN POGLEDI, te r kategorijo predstav mejnih oblik gledališča, za katero predlagam, da se poimenuje RAZPOTJA.

V TEKMOVALNI PROGRAM v kategoriji dramskega gledališča pod nazivom POTI IN POGLEDI predlagam enajst predstav v naslednjem vrstnem redu: Samuel Beckett: ČAKAJOČ GODOTA v režiji Vita Tauferja in izvedbi SNG Nova Gorica in Primorskega poletnega festivala; Aleksander Sergejevič Gribojedov: GORJE PAMETNEMU v režiji Zvoneta Šedlbauerja in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega; Witold Gombrowicz: POROKA v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana; Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI v režiji Diega De Bree in izvedbi SNG Nova Gorica;


ID Arthur Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor; Mark Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK v režiji Eduarda Milerja in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; Dominik Smole: KRST PRI SAVICI v režiji Mete Hočevar in izvedbi SNG Drama Ljubljana; Jean Racine: FEDRA v režiji Frangois-Michela Pesentija in izvedbi SNG Drama Ljubljana; B ern ard -M arie Koltes: DVOBOJ MED ČRNCEM IN PSI v režiji Ivice Buljana in izvedbi SNG Drama Ljubljana; Marcel Proust - Harold Pinter - Di Trevis: ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA v režiji Dušana Jovanoviča in izvedbi SNG Drama Ljubljana; Eugene Ionesco PLEŠASTA PEVKA v režiji Sama M. Strelca in izedbi Drame SNG Maribor.

V TEKMOVALNI PROGRAM v kategoriji mejnih oblik gledališča pod nazivom RAZPOTJA predlagam naslednje predstave: Avtorski projekt Jerneja Lorencija, Nebojše Pop Tasiča, Barbare Vidovič, Tjaše Železnik, Branka Jordana in Mihe Nemca po motivih Strindbergove Gospodične Julije: KOŽA v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje; Heiner Muller: MEDEJA MATERIAL v režiji Ivice Buljana in izvedbi Mini teatra Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom, Novim kazalištem Zagreb, ARL Dubrovnik, gledališčem Hotel Bulič in Teatrom &TD Zagreb; Sebastijan Horvat - Nataša Matjašec: GET FAMOUS OR DIE TRYING. ELIZABETH 2 v režiji Sebastijana Horvata in izvedbi E.P.I. Centra v Ljubljani; Projekt Cioran: TIHOŽITJE (po Emilu M. Cioranu in motivih romana Terra n ostra Carlosa Fuentesal v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi E.P.I. Centra v Ljubljani v koprodukciji z Gledališčem Glej Ljubljana;


11 Jože Pernarčič: PIAF EDITH PIAF v režiji Tijane Zinajič in produkciji Pernarčič & Pernarčič.

V SPREMLJEVALNI PROGRAM 39. BS predlagam: Komedijo BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU v režiji Vita Tauferja in izvedbi Špas Teatra iz Mengša, Samuela Becketta O, KRASNI DNEVI, predstavo ob osemdesetletnici igralke Štefke Drolc in sedemdesetletnici igralca Danila Benedičiča, v režiji Mete Hočevar in izvedbi SNG Drama Ljubljana; Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, produkcijo AGRFT Ljubljana v izvedbi študentov osmega semestra.

Marko Sosič


PRDGRHfll 3 9 . B D R S T n i K D U E G H SREČRf lJR 15.

PETEK, 18.00

do

28.

o k t o b e r

200 4

15. o k t o b e r SLAVNOSTNA OTVORITEV 39 . BORŠTNIKOVEGA SREČANJA in o tv o rite v razstave Slovensko gledališče v Trstu 1945 - 65 ob 100-letnici slovenskega gledališča v Trstu, v postavitvi Slovenskega gledališkega muzeja Ljubljana POTI IN POGLEDI

19.00

Samuel Beckett: ČAKAJOČ GODOTA - SNG Nova Gorica in Primorski poletni festival režija: Vito Taufer

S O B O T A , 16. 11.00

Velika dvorana

oktober

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi ČAKAJOČ GODOTA

Mali oder

POTI IN POGLEDI 19.00

A rthur Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA - Drama SNGMaribor režija: M ateja Koležnik

Stara dvorana

RAZPOTJA 2 2 .0 0

Sebastijan Horvat - Nataša Matjašec: GET FAMOUS OR DIETRYING. ELIZABETH 2 E.P.I. Center Ljubljana režija: Sebastijan Horvat

Mali oder


TOREK,

19. o k t o b e r DAN AGRFT

11.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi PLEŠASTA PEVKA

Mali oder

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi KOŽA 18.00

Slavnostna akademija ob prazniku Mestne občine Maribor

Kazinska dvorana

POTI IN POGLEDI 19.00

Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI - SNG Nova Gorica režija: Diego De Brea

Stara dvorana

SPREMLJEVALNI PROGRAM

2 2 .0 0

Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN Produkcija AGRFT Ljubljana v izvedbi študentov osmega sem estra

SREDA,

20.

na Podstrešju Pekarne

oktober

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI POTI IN POGLEDI Aleksander Sergejevič Gribojedov: GORJE PAMETNEMU - Mestno gledališče ljubljansko režija: Zvone Šedlbauer

Stara dvorana

RAZPOTJA 2 2 .0 0

Heiner Miiller: MEDEJA MATERIAL - Mini te a te r Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom, Novim kazalištem Zagreb, ARL Dubrovnik, gledališčem Hotel Bulič in Teatrom &TD Zagreb režija: Ivica Buljan

Mali oder


16 NEDELJA, 11.00

24.

oktober

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi FEDRA

Mali oder

SPREMLJEVALNI PROGRAM

2 0 .0 0

2 3 .3 0

Biljana Srbljanovič: AMERIKA, DRUGI DEL - A telje 212 Beograd režija: Dejan Mijač

Velika dvorana

Samuel Beckett: 0, KRASNI DNEVI - SNG Drama Ljubljana Predstava ob 80-letnici igralke Štefke Drolc in 70-letnici igralca Danila Benedičiča režija: M eta Hočevar

Stara dvorana

PONEDELJEK,

25.

oktober

10.00 do

SIMPOZIJ ob 100-letnici rojstva Slavka Jana v organizaciji Slovenskega

14.00

gledališkega muzeja Ljubljana - vodi Jernej Novak

Mali oder

POTI IN POGLEDI 19.00

Bernard-M arie Koltes: DVOBOJ MED ČRNCEM IN PSI - SNG Drama Ljubljana režija: Ivica Buljan

TOREK, 11.00

26.

na odru Velike dvorane

oktober

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi DVOBOJ MED ČRNCEM IN PSI

Mali oder

POTI IN POGLEDI 19.00

Marcel Proust - Harold Pinter - Di Trevis: ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA - SNG Drama Ljubljana režija: Dušan Jovanovič

Stara dvorana


SREDA,

27.

oktober

11.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA

Mali oder

POTI IN POGLEDI 19.00

Witold Gombrowicz: POROKA - Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana režija: Jernej Lorenci

Stara dvorana

RAZPOTJA 2 2 .0 0

Jože Pernarčič: PIAF EDITH PIAF - produkcija Pernarčič & Pernarčič režija: Tijana Zinajič

ČETRTEK,

28.

Kavarna Piramida

oktober

DAN GLEDALIŠKIH USTVARJALCEV 11.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi POROKA

Mali oder

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi PIAE EDITH PIAF

20.00

ZAKLJUČEK 3 9 . BORŠTNIKOVEGA SREČANJA IN PODELITEV NAGRAD

Velika dvorana


poti in pogledi


■v


20

Sam uel Beckett

Čakajoč Godota

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Primorski poletni festival

En attendant Godat

Prevajalec Aleš Berger V narečje prelil Danijel Malalan Režiser

Vito T a u f e r

Asistentka

režiserja

Dramaturški

in d r a m a t u r g i n j a T e a Ro g e l j

sodelavec Primož Vitez

Lektor Srečko Fišer S c e n o g r a f in k o s t u m o g r a f Vi t o T a u f e r Avtoi

glasbe Igor Leonardi

Oblikovalec

Vladimir

luči Samo O bl o ka r

Iztok M l a k a r

E s t r a g o n Radoš Bolčina Pozzo Prim o ž Pirnat L u c k y Ivo B a r i š i č


»Nemogoče je ugovarjati in enako nemogoče se je strinjati.« S am u e l Beckett

21_____ ani je minilo 50 let od svetovne praizvedbe igre Čakajoč Godota No­

L

belovega nagrajenca Samuela Becketta; pariška postavitev v režiji

Rogerja Blina je sprožila val nasprotujočih kritik. Igra je v naslednjih desetletjih revolucionarno preobrazila sodobno dramatiko, ime Godot pa postalo del mednarodne mitologije. Dandanes jo številni pozna­ valci pojmujejo kot mejnik modernega gledališča. Uprizoritev, v ka­ teri lahko klasični burleskni par opazujemo pri njunem absurdnem tragikom ičnem prizadevanju, da bi s pripovedovanji, rituali, igricami kar najlaže, najhitreje in najbolj kratkočasno preživela čas do prihoda Godota, je postavljena v mediteranski milje (prvič je bila odigrana na Sečoveljskih solinah).

/1

A

c -

x

4 /vV % J

-

d -

V ,-r


trgovskega potnika

Drama SND Maribor

Death of a Salesman

R ežise rka M ateja K oležn ik P re v a ja le c Zdravko Duša D ra m a tu rg Jasen Boko L e k to r Janez Bostič S ce n o g ra fa Jože Logar in M ateja K o ležn ik K o s tu m o g r a fin ja Bjanka Adžič U rsulov S k la d a te lj M itja Vrho v n ik S m r e k a r K o r e o g r a f ija Edward Clug in ig ra lc i O b lik o v a lk a m aske M irja n a D jordjevič O b lik o v a le c lu č i A ndrej K o ležn ik

W illy Lom an Vlado Novak L inda Ire n a Varga B iff Vojko Belšak Happy Nenad Tokalič B e rn a rd K ris tija n Ostanek Ženska Minu K ju d er k.g. C h a rle y P e te r T ern o v še k S tric Ben Miloš B attelin o H ow ard W a g n e r Tadej Toš Jenny A lenka C ilen šek S ta n le y Bojan Maroševič G ospo dičn a F o rs yth e Pia Z em ljič L e tta Mojca Simonič N a ta k a r J e rn e j Letonja k.g.


»Za vsak napredek moramo plačati visoko ceno.« Arthur Miller

| | i l l y Loman vztrajno in samouničujoče išče U J l a ž , brez katere ne more, laž za vsako ceno, laž, ki ga, kot Ojdipa resnica, vodi v propad. Stara družba je počivala na resnici, nova se z njo ne sme soočiti. Doumeti, da smo poraženci, da je a m e riš k i sen pravzaprav nočna mora, mi pa smo zgolj objekti, katerih edini sm isel in cilj sta zaslužek in nato poraba, da bi družba sploh funkcionirala, je najgroznejša l/seh možnosti. Loman je pravi tragični junak sodobnosti - nič več tak, s katerim bi se občinstvo želelo poistovetiti v občutkih strahu in pomilovanja, kot je stvari zastavil Aristotel, ampak tak, l/ katerem se občinstvo ne bo želelo prepoznati.


24

Eugene Ionesco

Plešasta peuka

Drama SNG Maribor

La cantatrice chauue

Režisei

S a m o M. S t r e l e c

Prevajalec Jože Javor še k D r a m a t u r g a J a s e n B o k o in Vi l i R a v n j a k L e k t o r J a n e z Bostič Sc enograf Marko Japelj K o s tu m o g r a f Alan Hranitelj Ko re o gra fin ja Valentina Turcu Obliko va lka m aske Mirjana Djordjevič Oblikovalec ^

If '

luči Ta m as Banyai

Asistentka

režiserja Branka Niki Klampfer

Asistentka

kostumografa

in s c e n o g r a f a J a n a V e n e

Gospod S m it h Vojko Be lšak Go sp a S m i t h T a d ej Toš Gospod

Martin

Nenad Tokalič

G o s p a M a r t i n G r e g o r Geč k.g. Mary, slu žkinja

Mojca Simonič

P o v e l j n i k g a s i l c e v Bojan K o l e t n i k k.g. Glas Igor S a m ob or

N a s t o p a j o še: Ni na Š a l a m o n k.g. P e t r a Ha ri č k.g. Ja s mi na V i d e n š e k k.g. Igor Unuk D r a g a n Ilič Borut Veršič David Glavica David Radivoj

■% ■


»Nikoli nisem razumel razlike med komičnim in tragičnim.« Eugene Ionesco

bsurdna praznina ma-

n

lom eščanšineje izpos­ tavljena razkroju jezika in

komunikacije, iz kaosa se ponovno rojeva novo življe­ nje - vendar enako banal­ no, absurdno in m a lo m e š­ čansko,

pravzaprav

še

hujše od vsega tega, ker je sedaj popolnoma prozor­ no, izpostavljeno na milost in nemilost in brez vsakega


nje u dolini šentflorj Slovensko narodno gfei

R e ž ise r Diego de Brea D r a m a tu r g a Maks So ršak in M a rtin a M rh a r L e k to r Srečko Fiš er S c e n o g ra f Jože Logar K o s tu m o g r a f Alan H r a n ite lj S k la d a te lj in iz v a ja le c g la sbe Aldo K um ar O b lik o v a le c luči Samo O blokar

P e te r Ivo Barišič J a c in ta H elena Peršuh*'"' Z lod ej P rim o ž P irn a t ■%'-jate* Župan Jože H ro va t'

- ...

Županja Teja G la ža r D acar M ilan Vodopivec D aca rka Ana Facchini Š ta c u n a r Gorazd Jakom in i E k s p e d ito r ic a M a rju ta Slam ič U č ite lj R afae l Vončina k.g. C e rk o v n ik Miha Nemec


XTf *

koraj sto let je že

S

minilo od nastan-

v

ka igre, a dolina I i ?

K

šentflorjanska ostaja nespremenljiv pojem

provincialne zadrto­ sti, ponižnosti, bogaboječnosti in dvoličnosti... ter hkrati tudi pojem potlačenih perverzij, skrbno prikrivanih pregreh in neizživetih želja. Toda kdo je pohujševalec in zavojevalec Šentflorjancev7 Kdo je ta skrivnostni tujec, vsiljivec, izzivalec7

Končno Cankar, a tokrat nič šentflorjansko rodoljubno satiričen, ampak osebno izzvan.

>>PotePuh um etnik«7 Hrepeneči razbojnik7 Zapeljivi prevarant?

.

Sin, ki terja očeta? Kaj je njegova Zelja in kaj Slutnja7 Kdo je

.

f

/w

njegov angel in kdo


28

A leksan der Sergejevič Gribojedov

Gorje pametnemu

Mestno gledališče ljubljansko

Tope

o t yMa

Druga knežna,

n j u na hči T an j a P o t oč ni k AGRFT

Tretja knežna,

n j u n a hči S u z a n a G r a u A G R F T

Pr e va ja le c Josip V i d m a r Četrta

knežna, njuna

hči N e v a J a n a F l a j s k.g.

Režiser Zvone Še d lba u er Grofica babica

Hrjumina

Marija Eleonora Lojk-

D ra m a tu rg in ja Alenka Klabus Vesel T r š a r k.g. Scenografinja

Barbara Matul Kalamar Grofica vnukinja

H r j u m i n a J e tte Ostan Vejrup

Kostum ografinja Jerneja Jambrek Varga A n t o n A n t o n o v i č Z a g o r e c k i G r e g o r Čušin Avtoi

glasbe Urban Koder Starka

Hljostova, svakinja

Famusova Marijana

K o r e p e t i t o r Joži Šal ej J a k l i č - K l a n š e k k.g. Oblikovalec m aske Zoran Lemajič G

N

T o m a ž Pipan

Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik G. D Lektorica

Rudenka Nabergoj

Lektorica

hospitantka

J a k a Lah

Repetilov Evgen Car Maja Ce ra r Petruška

Dej an Pev če vi č k.g.

Lakaj Jože Mraz Pavel Afanasjevič Famusov, Prvi s l u ž a b n i k B l až P o l j a n š e k predstojnik državne pisarne Slavko Cerjak Drugi služabnik Tibor Pirnat So f j a P a v l o v n a , n j e g o v a hči J a n a Z up an č i č Prva s lu žk in ja Neva M a u s e r Lenarčič Li za, s l u ž k i n j a T a n j a Ribič Druga služkinja Aleksej Stepanovič

Br eda Trobec Podvinski

Molčalin, tajnik Famusova,

ki ži vi v n j e g o v i h i š i G a š p e r T i č A l e k s a n d e r An dreje vič Čački Uroš Smolej Po lk o v n ik S kalozub, Sergej Se rg ejevič Jožef Ropoša Natalja

D m i t i ri j e v n a Go r ič e va , m la da d ama

Tanja D imitrievska

JE

Platon

a— £. -

M ih aj lo vi č Gorič, njen mož Milan Štefe

Knez Tugouhovski Matjaž Turk Kneginja Tugouhovska Prva knežna,

njuna

Majda Grbac

hči Asja K a h r i m a n o v i č A G R F T

*


29 »Se bo suženjstvo tujini kdaj končalo? Da nas bo bistro ljudstvo sploh poznalo, ločilo po jeziku vsaj od Nemcev. Kako evropstvo sploh prenesti k nam, v nacionalno? No, veliko sreče!« A. S. Gribojedov

ečno aktualna komedija o boju posameznika zoper pokvarjeno družbo.

»Za kakšno vražjo tu gre čarovnijo, da laž glasno o meni govorijo? In eni čutijo v nji svojo slavo, ta, oni me pomilovati skuša! Če kdo prodrl v človeško bi naravo: kaj je v nji slabše: jezik ali duša? Kdo si izm islil je to sramotenje? Bedak, ki verje, drugim klepeta, starke udarijo ti plat zvona in to je potlej javno mnenje!« A. S. Gribojedov


3Q

M ark R avenhill

flekaj eksplicitnih fotk

Prešernovo gledališče Kranj

Some Explicit Polaroids

Prevod Jana Okoren, Maja Ci mprič, Sanja Hrvačanin in Lana Dodig (Oddel ek za p r e v a j a ls t v o na F i l o z o f s k i f a k u l t e t i pod vo ds t v o m m e n t o r i c e Tine Mahkota) Režija, s c e n o g r a f i j a in g la sb e na o pr em a Eduard M i l e r D r a m a t u r g i j a Žanina Mirčevska K o s t u m o g r a f i j a Leo Kulaš L e k t u r a Arko Maska Matej P a j nt ar V i d eo p r o j e k c i j a Eduard M i l e r in Damjan Švare

Hana Vesna J ev n i k a r Ni k Mat j až Tribušon Nadj a Darj a Reichman Tim Rok Vi har V i k t o r Gaber K. T r s eg l a v Jo n a t a n Mat jaž Vi šnar


-■■

Ste se kdaj borili za boljšo druž­ beno ureditev? Zagovarjate stališče, da je svet potrebno sprem eniti? Ste se sprijaznili z dejstvom, da sta oblast in moč na strani priviligirane kapitalistične elite in da je razredni boj definitivno stvar preteklosti? So se vam iluzije o družbi, kjer bi im eli vsi ljudje enake pravice, sesule v prah?—

f l j a glavnemu j u n a ­ ku nove drame Marka RavenhiUa,

ki govori

o izgubljenih iluzijah, sprem injanju oziroma izboljševanju sveta in družbene m očnim

ureditve

z

poudarkom

na socialni neenako­ p r a v n o s ti, č u s t v e n i lakoti in hlastanju po ljubezni. ' ,.V

| I

K


32

Krst pri Sauici

Dominik Smole

R e ž i s e r k a in s c e n o g r a f i n j a

Diana Koloini

Dramaturginja

Kostumografinja

Bjanka Adžič Ursul ov

Lektorica

Majda Križaj

Skladatelj

Aldo Kumar

Asistenta

režiserke

Mojca Kocbek

kostumografinje

Nataša Luin

Č r t o m i r , v k r š č a n s k o v e r o in n ov ic a s p r e o b r n j e n i slovenski

knez

Branko Št urbej

Patriarh oglejski Njegov tajnik Oče C e l e s t

nekdanja Crtomirova Redovnice

poganska zaročenka

Jer n e j Šugman

Ivo Ban

Kri sti jan Muck

L u p o , b a v a r s k i v o j š č a k in p o v e l j n i k W a t o n , a r h i t e k t in i r s k i d u h o v n i k Reginbert, bavarski duhovnik Kočar,

bavarski duhovnik

Krvnik

Tom Ban k.g.

Matija Vastl k.g.

Zvone H ri ba r

Vojko Zidar

Jurij Zrnec

Blaž Valič k.g.

S l o v e n c i in S l o v e n k e

Uroš Fiirst

Igor Samobor

Alojz Svete

Tasil, bava rski vojvoda

Stražar

Polona Juh

Nina Valič, Meta Vranič, Vida C er k v e n i k - B r e n

Latin, njegov tajnik

Matej Juh, Daša Lak ner

Asistentka scenografinje Asistentka

Bogom ila, v krš č an s k o vero spreobrnjena

Bonifacij, salzburški vladika

Vida C er k v e n i k - B r e n

dramaturginje

Sestra

Gorazd, slovenski vojvoda

Tanja Zgonc

Koreografinja Asistentka

Meta Hočevar

SNG Drama Ljubljana

Gašper Jarni , Jan Bučar, Vida

C e r k v e n i k - B r e n , Nina Valič, Meta Vranič, Branka

Mat ija Rozman

B er t on ce l j , Andr ej Brancel j, Srečo Č ame r n i k , Mihaela

Oče Z l a t o u s t

Gašper Jarni k.g.

Oče B e n e d i k t

Andrej Naht i gal

Mohorko, Kati Mohorko, Franc Nagli č, Vesna Novina, Ivo

Oče A m a n d u s

Polde Bibič

Pogor e l čni k , Jože Popek, Tone Ri gl er, Mirjan Simšič,

ih Jan Bučar k.g. Mati prednic a Anu n cia ta Sestra Vincencija Sestra

Pi a

Kalšan, Klavdija Kastelic, Marj an Kolarec, Jože

Lane Sokolovski , M a r i jan a Vogri Silva Čušin

fUP

Pet ra Govc

Saša Mihelčič

VV- V5J


Igra o slovenski

ti in vstopanju v Evropo

33

& V n

ova uprizoritev zdaj že klasične drame iz prelomnih šestdesetih let pozornost

usmerja na vzpostavljanje slovenske drža­

ve in njeno pozicijo nasproti mogočni kom Evrope in velikega sveta. V ospredju je problematizacija

vladavine

politične

pragmatike in manipulantstva. Ob tem se mitično slovenski junak Črt omi r s svojo zagledanostjo v Idejo kaže le še kot bloden preostanek iz mračne preteklosti. Za razliko od dosedanjih uprizoritev se tokratna odpovedu­ je spektakularnosti in igranju na mitske podobe. Smoletovo be­ sedilo uprizarja kot povsem so­ dobno, civilno politično igro in v prvi vrsti stavi na moč govorje­ ne besede na odru.


2A

Pedra

i ! Jean R a c in e

U

U

I U S N G Drama Ljubljana

Phedre

Pr ev a j al k a Mar i ja Jav or še k R ež i s er in s c e n o g r a f F r a n $ o i s - M i c he l Pesenti D r a m a t u r g in l e k t o r Jan Jona J avor šek K o s t u m o g r a f Leo Kulaš A s i s t e n t k a s c e n o g r a f a Mojca Kocbek Vimos A s i s t e n t k a r e ži s e r j a in p r e v aj a l ka na vajah Mojca Medvedšek

Fedra, Tezejeva žena, hči Mi nosa in Pazi fae V e ro n i k a Drolc k.g. Tezej, Egejev sin, a t en s k i k r a l j Aleš Valič k.g. H i po li t , sin Tezeja in An t i op e , k r a l j i c e A m a z o n k Marko Mandič A r i c i j a , p r i nc e s a a t e n sk e g a k r al j ev e ga rodu P e t ra Govc Enona, Fed r in a d oj i lj a in zaup ni ca Katja Levstik T er a me n, H i p o l i t o v v z g o j i t e l j I gor Samobor I smena, A r i c i j i n a zaup ni ca Iva Babič k.g. Panopa, ženska iz F ed ri ne g a s p r e m s t v a A le nk a Vi potnik


Motiv prepovedane ljubezni, razgaljen z diamantnimi rezi do dna duha in razprostrt v Ä?utnoform alnem Racinovem verzu, je naredil Fedro za eno najbolj znamenitih iger vseh Ä?asov.


36

B ern ard M arie Koltes

Duoboj med črncem in psi r Mr>

®i

i i•

SNG Drama Ljubljana

Combat de negre et de chiens

Pi t' v . i j a l k . i

Suzana Koncut

Re/ r.i M Ivica Buljan Di

r i i i u l u i ( j i n j d Diana Koloini

Scenograf

Sl aven Tolj

Kostumografinjo Skladatelj Lektor

Ana Savič Gecan

Mitja Vr hovni k S m r e k a r

Arko

A s i s t e n t r e ži s e r j a Robert W a l t l

Horn Bine Matoh k.g. A l b o u r y Jose k.g. Leone Nat aša Tič Ralijan Cal Alojz Svete


Strast in zločin v noci boleče samote

drami kultnega francoskega avtorja je ljubezenski prizor, v katerem

U

ženska, Francozinja, govori nemško, moški, Afričan, pa v jeziku kirundi. To je edini trenutek pravega razumevanja v tej igri silovitega

izrekanja zahtev, strahu, vizij, samote in želja. Sredi Afrike, na ozemlju, ki mu vladajo belci, štiri ljudi pogoltne noč, ki jo zaznamuje u mo r in žene erotika. Jutro jih bo izpljunilo v samoto in spoznanje smrti.


_3£

M arcel Proust

Iskanje izgubljenega ča P rire d ila Harold P in te r in Di Trevis Gospa V e r du r i n , poznej e kn e g in j a de Gue

Remembrance of Things Pest

Polona Ve t ri h ' j

Gospod V e r d u r i n Matija Rozman Pr ev a j al k a Tina Mahkota

D o k t o r C ot tar d Aleš Valič

Reži ser Dušan Jovanovič

Gospa C o t t ar d Ma r i jan a Brecel j

D r a m a t u r g i n j a Diana Koloini

D e c h a m b r e , p i an i s t Mar k o Mandič

S c e n o g r a f i n j a Meta Hočevar

A l b e r t i n e Polona Juh

K o s t u m o g r a f i n j a Bjanka Adžič Ursul ov L e k t o r i c a Tat j ana Stanič

Rober t, m a r k i z de S a i n t - L o u p Uroš Fiirst Gospodi čna V i n t e u i l Dunja Zupanec k.g.

S k l a d a t e l j Drago Ivanuša

P r i j a t e l j i c a g os po d ič n e V i n t e u i l Ana Rut e r k.g.

O b l i ko va l e c l uči A ndr ej Haj di nj ak

N or po i s Gre gor Zorc k.g.

A s i s t e n t r e ži s e r j a Kl e men Markovčič

Mar ki za de V i l l e p a r i s i s Silva Čušin

A s i s t e n t k a d r a m a t u r g i n j e Ana Perne

N a t a k a r Blaž Valič k.g. Vodja p r e dst a ve Gorazd Logar

M ar c el Alojz Svete

Odr s ki del avec Gašper J arni k.g.

Oče Aleš Valič

Prvi č a s n i k a r Mat ija Rozman

Mati Saša Pavček

Drugi č a s n i k a r Blaž Valič k.g.

Babi ca A l enka Vi pot nik n

Lakaj Blaž Valič k.g.

M a r c e l kot o t r o k Saša Mihelčič

An dr ee Daša Dobe rš ek k.g.

F r a n go i se Maja Sever

Dek l et a B a r b ar a C er a r, Ana R ut e r k.g., Nina Valič,

D o k t o r Pe r cep i ed Andr ej N ah t ig al

Dunja Zupanec k.g.

C ha r l e s Swann Je r n ej Šugman

St ar gospod V l a d i m i r V l aš ka l i č k.g.

Ori ane, v o j vodi nj a de G u e r m a n t e s Mi l ena Zuparrčič P a l amed e, bar on de C h a r l u s Igor Samobor l e r t a s M o r e l Jur ij Zrnec j e n Marko Mandič

,

. -v

~ ,

Bazi n, voj v B r i c h o t Ga Knez de F o 8

de G u e r m a n t e s Andr ej Naht igal arni k.g. j a di mi r Vl aš ka l i č k.g.

Vojvoda de

e l l e r e a u l t Marko Mandi

N ea pe l j s k a

fica Saša Pavček

Up r av n i k hcJ

Gorazd Logar

M au ri c e BU

lič k.g. v

J u l o t Via d i i

« ,

H

l a sk al i c k.g

Gospodi čna $ j # \ Sa i n t -L ou p Nat aša Barbi ra Gračner


Pot iskanja skozi m inljivost do smisla časa

prizoritev Proustovega Iskan­

U

ja izgubljenega časa je velika

freska nekega časa in intimna drama obenem; upodobitev vi­ soke pariške družbe z začetka prejšnjega stoletja in razgrnitev erotičnih odnosov v legah, ki se­ gajo od zasanjanega idealiziranja f fl HLi c i vmat i čne stcasti do sa-

Hkrati pa zgodba o mukotrpnem iskanju

umetnikove

vokacije.

Predstava velikega ansambla, v katerem pa ima vsak igralec iz­ razito individualizirano vlogo.


J

Prevajalec Režiser

717'Tl'

Niko Jež

Jer n e j Lorenci

Asistent

režije

Scenograf

Mat jaž Ivanišin

Branko Hojnik

Kostumografinja Sk ladate lj

Branko Rožman Nebojša Pop-Tasič

Dramaturg

O blik ova le c luči Lektorica

Bjanka Adžič Ursul ov

David Orešič

Mat ej a De r m e l j

Vodja p re d st a ve

Mitja Tr a mp uš

igrajo:

Neda R. Bric Sebasti jan Cavazza Damj ana Černe Niko Goršič

Sandi Pavlin Pr i mož Pi rnat k. g. Robert Pr eb i l Ma r i nk a Štern

V l a d i m i r Vl aš ka l i č k. g

|


»Človek je podrejen temu, kar se rojeva 'med' ljudm i, zanj ni drugega božanstva kot tisto, ki je iz človeka porojeno.« Witold Gombrowicz

Z

a Gombrowiczevo besedilo Poroka bi lahko rekli, da je nastalo kot posledica m oj s t r ­ skega branja Shakespeara. V P oroki lahko prepoznamo odmeve H am leta, K ralja

Leara, Riharda III., Macbetha, O thella ... Gombrowicz je uporabil vse pomembne shakespearovske teme in jih prelevil v sanjsko igro, v kateri je mogoče vse. Gostilničar postane Kralj, njegov sin, navaden vojak, postane Princ, sinova zaročenka se iz vlačuge prelevi v Princeso, navadni pijanci pa postanejo Dvorjani. In prav tako ljubezen postane ljubosumje, želja po oblasti, ki Sina Princa obrne proti Očetu Kralju, postane tira-

,,

nija, najboljši prijatelj pa največja ovira. Pri tem Gombrowicz nobenega od navedenih pojmov ali situacij ne obravnava z moral i sti čne ali etične fc. distance, temveč se poigrava s človeško naturo

f

in nam zastavlja neizogibna vprašanja, na katera ni nujno dati dokončnega odgovora.

W k r

I - '

'

d v

*

i


42

razpotja


Sebastijan Horvat in Nataša Matjašec

Get Famous or Die Trying / Elizabeth 2 * E.P.I. Center

Ri 'IM I Sebasti jan Horvat

Nataša Matjašec


»*to

» M e n e n i. «

«# ■

i

^

L

m

|

K J

ledališki s c fn a rij za p ričujočo.uprizpntl

e s n e p fp ro s to ra med fiktivno dram sko

Ivlogo (Racinove Fedre) in in t^ in o

med f|p a lk o in Vlogo težišče predstave

naslanja na recepcijo gledalca,tki je lijg j se odbija od svojih lažnih identitet inf h1 vi, sam ouresničenju, osvoboditvi od strifct1 gledališču in igralskem rep rezg n tiran ju ^

Razbiti in razsekani icralski subjekt dram skih vrednotahM jubezni, sla-,

J"

Wt

skozi skuša uprizarjatiJfekst o m eta-


AL

P ro jekt Cioran

Po Emilo

Tihožitje

E.P.I. Center in Gledališče Glej

m . Cioranu io motiuih romana TBrra flostra Carlosa PoBotasa

Rež i se r J er n ej Lorenci A s i s t e n t r e ž i s er j a M ar e Bulc D r a m a t u r g Nebojša Pop-Tasič Sc e no g r a f Branko Hojnik Zasnova in i zdel ava o k v i rj a Gre gor Lorenci S k l a d a t e l j Branko Rožman I zvaj al ki g l asbe Mat ej a K r e m l j a k - f la v t a , Nat al i j a Ristič - harfa Glas iz of f - a Pet ra Govc Ob l i k o v al c a l uči J er n ej Lorenci, Branko Hojnik Izdelava pi sal a Sebasti an Nared Ton Janko Oven Luč in i zdel ava scene Igor Remet a

Igrajo:

Boris Mihalj Branko Jordan V l a d i m i r V l aš ka l i č

.%


Človek prem eri zemljo. Kraljevsko početje. Kdo bo prem eril vsa njegova početja? Kmalu bo prišel konec. Vidim grozo v tvojih očeh, ker gledajo konec sveta. Ti ne vidiš groze v mojih očeh, ker vidijo, da svet nima konca.

ričakovanje konca sveta leta 999. Kralj, ki si želi, da bi njegova s mr t oznanila

P

propad vsega živega na Zemlji, si obeta življenje v večnosti. Zdaj prireja

zadnjo večerjo s svojo zrcalno podobo, ki seje udeležita še njegov prvi svetnik in general. Večerja je simbolična. Postrežejo trpljenje svetnikov in njihove relikvije. Okvirjena slika slika ponuja podobe j unakov Nove zaveze Pilata, Jezusa, Marije, Jožefa, Simona iz Cirene, Janeza Krstnika, - v

na koncu celo Boga in angelov. Rašomomjada zgodb torej, kralj pa skuša ohraniti eno in edino, resnično in večno zgodbo. Smrti kralja ne sledi konec sveta, temveč nadaljevanje konca.

m


AS

I I t J f c O S l o v e n s k o Ljudsko gledališče Celje Avtorski projekt Jerneja Lorencija, Nebojše Pop Tasiča, Barbare Vidovič, Tjaše Železnik, Mihe in Branka Jordana po motivih Strindbergove Gospodične Julije

Rež i se r J er n ej Lorenci D r a m a t u r g Nebojša Pop Tasič '- A

»J

It

S c e n o g r a f Branko Hojnik K o s t u m o g r a f i n j a Bjanka Adžič Ursul ov A v t o r g l asbe Branko Rožman L e k t o r Simon Š e rb i n e k Jz&Swi Igrajo:

B a r b ar a Vidovič Tjaša Ž e l e z n ik Miha Nemec Branko Jordan


Vsak dotik je pisava. Včasih je pisalo spolovilo. Včasih rezilo V lastni koži je težko ostati. V tuji koži je težko biti. vtorski

n

projekt

Koža

temel jne odnose med

moški m in žensko.


50

H einer M iille r

nledeja material I j u

I I I U

I U

I

l U

l i

im t e a t e r L j u b l j a n a

v k o p r o d u k c i j i s C a n k a r j e v i m Ar, d o m om , Novim kazalištem Zagreb,

^

x/

^

L n n r' o H I I I / n

I I

r

p T n U r l n u i r n

ARL Dubrovnik, gledališčem

H o t e l B u l i č Z a g r e b in T e a t r o m

(Tledeamaterial K

k

'

Režiser Glasba

Ivica Buljan Mitja Vr hovnik S m r e k a r

S c e n o g r a f in o b l i k o v a l e c l u č i Kostumografinja

k

Dramaturg

Ana Savič Gecan

Zl atko Wu rz be rg

St r o k o v n a s o d e l a v k a

&

Asistent

Slaven Tolj

režije

Vesna Kesič

Robert W a l t l

Jgrajo : Šenka Bulič, Ditka H a b er l in Marko Mandič

V

»

-\'V ' J6 *' S,'

&TD Zagreb


bukolična pokrajina spremenila' v so B i l eno obalo«. Stanjsfzunajcasovne navzočnosti r U l l gledališki občutek časa, ki mineva. Avtor j< j n g poživlja nje intimne in družbene stvarnosti vpel 1 'g tjiiih etičnih izbir in postopkov v treh dramskih v : iS&stava dram e z d rij-;ij|ft^ (M l| ost subjekta r.

^ ffijflv o rn o obliko na vso flis fu iž p n ih ravneh in osebi. B e s e $ t a - r t ^ ^ J pripovednem fonuja vpogled

. i, I "

f f l ^ ^ B p o v e d so trije zve sto b i in s

if;s 4'

'

m

i

t

M

a

j e za rn

B B t o p is sveta .


.

52

—I ■ * . * / "»-•

Simone B ertraud - Jože Pernarčič

Piaf Edith Piaf

■ Pernarčič&Pernarčič m Kavarna Union Ljubljana

Tijana Zinajič

Režija

Priredba

b e s e d i l a in d r a m a t u r g i j a

Kostumografija

in s c e n o g r a f i j a

Glasbeno vodstvo Ob lik o v a n je luči Lektura

Andrej Jaklič

Jasna Vastl

Žare Prinčič

Igor Remeta

Arko

4p

E d it h

Vesna P e r n ar či č Žunič

Pianist

Joži Šalej

»’I


e p j e E d ith P ia f je z g o d b a s tr a g ič n im k o n c e m , a z j j J Rib v e č jo in m o č n e jš o od ž iv lje n ja . In z a to je E d it h ^ ijif

K

olaž njene življenjske zgod­ be ni popoln, če se hkrati ne

prepleta z njeno glasbo. Življenje in glasba Edith Piaf sta kot dva nasprotna, vendar neločljiva pola. Nikoli povsem skupaj, vendar tudi nikoli povsem narazen. V enem trenutku kot pes in mačka, v nas­ lednjem kot najidealnejši zakonski par. Drug drugemu dajeta barvo, se določata in osmišljata.


56

Neznan avto r

Burka o jezičnem dohtarju

Rež i se r Vito T au f e r K o s t u m o g r a f in s c e n o g r a f Vito T a u f e r A vt or j a g l asbe J el e n a Ž d r a l e in Nino de Gleria

Jezi čni d o h t a r Mat j až Javšnik Nj egova žena Ivo Godnič S u k n a r Uroš Smol ej S o dn i k Ivo Godnič Ovčar Robert Pr eb i l


K

aj se je spremenilo v teh zadnjih petih stoletjih? Prav nič! Že Burka o jezičnem dohtarju se dogaja v svetu, v katerem trgovci goljufajo in odvetniki prikrojujejo resnico, v katerem sodniki razsojajo napačno. V takšnem svetu zdrava, ne

pa nujno bolj poštena pamet na koncu zmaga. Burka neznanega avtorja iz petnajstega stoletja ni samo posodobljen izlet v gledališko zgodovino, temveč v režiji Vita Tauferja in odigrana z vrhunsko ekipo komikov natančno napada gledalčeve organe za smeh.


58

Harold P inter

Zabaua za rojstni dan

Diplomska predstava osmega semestra Akademije za gledališče, radio, film m televizijo

The Birthday Party

Prevajalec Režiserka

Zdravko Duša Vida C erk v e n ik - Bren

Dramaturga

Ana Duša, M arko B ratuš

Kostumografinja

■n

O blik ovalec luči Mentorja

Meg

Maja S m re k a r

Jaša J e n u ll

i g r e in r e ž i j e

re d. prof. M ile Korun, izr. prof. M atjaž Zupančič

Vanja Plut

Petey

Toni Cahunek

Stanley Lulu

in s c e n o g r a f i n j a

K ris tija n Guček

Asja K ahrim anovič

Goldberg

Saša Tabakovič

McCann Igor Š ta m u lak

c


stvarjalci predstave pripadajo najmlajši generaciji slovenskega gledališča, ki šele prihaja na naše odre. Tema nasilja, ki se

U

pojavlja v vseh Pinterjevih dramah, jih je zanimala predvsem na nivoju posameznikovega doživljanja zanj ogrožujočih situacij.

Občutja tesnobe in negotovosti ter reakcije, ki jih takšna občutja sprožajo, so raziskovali pri vseh dramskih osebah enako pozorno. Vednost, ki jo imajo liki o samih sebi in o okolici, se pod pritiskom konfliktne situacije, ki jo sicer izzoveta prišleka, postopoma po­ stavlja pod vprašaj, resnični izvor nasilja pa postaja vedno bolj nejasen in zabrisan. Pmter pred nas postavi navidez realno situacijo dnevne sobe, v katero postopoma vdira absurd, ki to iluzijo realnosti vedno bolj drobi. Igra realnega in absurdnega, ki sledi, najde svojo analogijo v mešanju ambientalnega z gledališkim - svoj otoček navidezne varnosti, oder v ambientu, zatočišče pred neznanim in nerazumljivim, ki grozi in vdira od zunaj.


\O,krasnidneui

»amuel Beckett U | 111 U t J I l l U I I U V I S N G Drama Ljubljana U p rizo ritev ob osem desetletnici Š tefke Drolc in sedem desetletnici Danila Benedičiča

Oh les beaux jours

v a ja le c Aleš B e rg e r r a fjn ja M eta H a r j a Dom in k uš

‘% , , m K ostu t u m o g r l f i n j g Jasna Vastl S k l a d a n j i Afj^6 K um ar L e k to r ic a ^ la jd a K riža j

4^.'

A sisten tka Režije Vida C erkven i M m Wi’n n i e J H H y je td e s e tih Š tefka Drolc . . i l l i e , pri š e s td e s e tih Danilo Benedičič

S t

«<■1 -

> P

r i

Ki '

f

'Vi’ s ;

- 4 v

(s?

*»fl

■: i .

j . v

-/

*


L J____ » K a k o n a j le p š e s la v im o V s e m o g o č n e g a , ko da s e z n jim v re d s m e je m o n je g o v im d r o b n im š a la m , š e p o s e b e j, če so k is le ? «

Z

namenita Beckettova igra O, krasn i dnevi s podobo do pasu vkopane junakinje Winnie, ki kljub svoji strašljivi eksistencialni situaciji poje hvalnice življenju, predstavlja eno

najznamenitejših ikon gledališča dvajsetega stoletja. Ironija, s katero je igra prežeta v vsej svoji tragikom ični razsežnosti, pa te m eljno označuje človekovo bivanjsko situacijo nasploh. Krasni dnevi v inovativni in vrhunski interpretaciji Štefke Drolc in Danila B e ­ nedičiča so duhovita hvalnica življenju, pa četudi je še tako neusmiljeno, in zakladnica modrosti, pa naj se slišijo še tako absurdno.


•:*

M it

Biljana $rbljanovič

Hmerika, drugi del

Atelje 212 Beograd

Hmerika drugi deo

E Režiser

9

Dejan Mijač

Scenograf

—<

Darko N ed eljko vič

m ul

—, K o s t u m o g r a f i n j a "* Skladatelj ~

Ivan Ilič

Oblikovalec zvoka

Carl

Zora Mojsilovič

Zoran Jerkovič

S v eto zar Cvetkovič


rama se godi v New Yorku

D

tik pred božičem leto po Al

Kaidinem te ro rističn em napa­ du. Avtorica na zelo metaforičen način ponazarja prehod d ru ž ­ benega (tj. finančnega) kolapsa na osebni polom. Pod tančico trivialnosti in običajnosti vsak­ danjega življenja

prepoznamo

globalno metaforo brezupa in odtujenosti posameznikov v ne­ nehnem,

brezglavem

pehanju

za srečo in m aterialnim i d ob ri­ nami. To je zgodba o izgubi iden­ titete. Ne gre za nasprotja med Vzhodom

in

Zahodom,

med

Evropo in Am eriko, temveč za skoraj

endemično

izginjanje

pristnosti in individualnosti, ki sta ju porazila brezosebnost in kolektivizem.


V ,fx


Borštnikov prstan 2003 RfllCR KURIBR, dramska igralka

Na začetku je bil grafija

članice

Cankar. Ne le zato, ker b ib lio ­

ansambla

Slovenskega

ljudskega

gledališča v Celju Anice K u m e r med prvimi p o m e m ­ bnejšimi vlogami navaja Anko v Cankarjevih H lapcih v režiji Mileta Koruna in km alu nato Pavlo v R om antičnih dušah v režiji Dušana Mlakarja, temveč predvsem zato, ker je prav Cankarjeva dram atika zaznamovala igralsko um etnost dobitnice Borštnikovega prstana v letu 2003, dram ske igralke Anice Kumer.

Na svoji dosedanji umetniški poti je preigrala d om a­ la celoten dramski opus Ivana Cankarja in slovensko gledališče je z Anico Kum er dobilo izvrstno interpreti njo, igralko z izostrenim posluhom za zven in pomen Cankarjeve dramske besede. Naš največji dramatik je dobil - ali soustvaril - igralko izjemne občutljivosti, ki zna preplesti krhke lirizme in živo, domala fizično občuteno bolečino, ki od igrive upodobitve nedolžno čistega bitja prehaja v sugestivno izpoved bivanjske tesnobe. Takšna, čista, v izpovedi tesnobe in bolečine pretresljiva, bo odrska podoba Anice Kum er ostala živa predvsem po zaslugi dveh magistralnih vlog: Jacinte v Pohujšanju in Vide v Lepi Vidi, obeh v Korunovi režiji.

Anica Kum er se je v vrhunsko dramsko igralko razvila zgodaj, v sedemdesetih letih, v obdobju največjega umetniškega vzpona Slovenskega ljudskega gledališča ...

-v-&elju. Na celjskem odru je ustvarila domala vse vlo­ ge svoje bogate, tako raznovrstne in zasluženo nagra­ jevane umetniške poti. Za vlogo Jacinte v Cankarjevem


Pohujšanju v d o lin i š e n tflo rja n ski je leta 1967 dobila svojo prvo diplomo Borštnikovega srečanja in nagrado Sklada Staneta Severja. Za Jacinto in za naslovno vlogo v Tosci Vjerana Zuppe, Rističa in Kokotovičeve je prejela nagrado Prešernovega sklada. Kreacija Vide v Cankarjevi Lepi Vidi je bila nagrajena s Sterijevo nagrado za leto 1980. Borštnikovo srečanje jo je leta 1982 nagradilo za vlogo Isabelle v igri Wendy Kesselman Sestri v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Za vlogo Žene v Queneaujevih Vajah v slogu v režiji Jurija Součka je na Dnevih komedije v Zagrebu prejela nagrado Zlati smeh. Dvakrat je požela priznanje Žlahtna komedijantka, ki ga podeljujejo na Dnevih komedije v Celju: prvič leta 1996 za vlogo Mici v krstni uprizoritvi komedije Zorana Hočevarja Sm ejči v režiji Francija Križaja in drugič leta 2001 za vlogo Ane Andrejevne v Gogoljevem Revizorju v režiji Matije Logarja. Širokemu gledališkemu in televizijskemu avditoriju se je Anica Kum er priljubila kot Helena v Partljičevi komediji Ščuke pa n /v Jovanovičevi režiji. Če je ob tej priložnosti dovoljeno malo humorja - ta pa nocojšnji nagrajenki nikakor ni tuj - naj spom nim o na njen duhovito interpretiram refren Samo ne nocoj, Franc, ki je kot ponarodela sintagma, pripovedujoča o vsakršni vzdržnosti in odlašanju, prešel v domala splošno rabo.

Uveljavila se je kot igriva interpretinja duhovito niansiramh komičnih vlog in kot igralka, ki zna dramski lik razpreti, zna iskati in s sredstvi svoje specifične, krhke, subtilne, sugestivne igre izpovedati živo človeško jedro nepomirljivega, dram sko vselej intenzivnega boja z drugim, s svetom in s sam im seboj. Igra Anice Kum er ne mara klišejskih likov, vselej govori o mnogoplastm človekovi naravi in usodi.

Ko Borštnikovo srečanje, ta osrednja slovenska gledališka prireditev, nagrajuje dram sko igralko Anico Kumer, hkrati potrjuje svojo zavezanost slovenski dramatiki, njeni živi besedi, njeni odrski govorici, ki z nezamenljivo natančnostjo in silovitostjo izražata, uprizarjata komične nesporazume in tragične dileme našega bivanja. Umetniška pot Anice Kum er je neločljivi del tega živega gledališča. Zapisana mu je s sm ehom in s kriko m bolečine in resnice. S krikom človeka, ki jem lje nase svojo usodo. S tistim krikom, ki ga je z enkratno intenzivnostjo dobesedno iztrgala iz sebe Vida v interpretaciji Anice Kumer: P aradiž n i m oj dom ! Pot je m oj dom !

Spoštovana gospa Anica Kumer, naj bo nocojšnja podelitev Borštnikovega prstana kot paradiž na vaši umetniški poti. Na ustvarjalni poti, ki m sklenjena in je igralki njen pravi dom.

Jernej Novak


flagrade strohoune žirije 38. Borštnikovega srečanja

Splošne ugotovitve

Predstave, uprizorjene v te km ovalnem sporedu 38. Borštnikovega srečanja, prinašajo ustrezno informacijo o gledališki ustvarjalnosti na Slovenskem v sezoni 2002/03. Šest izbranih predstav prihaja iz štirih poklicnih dram skih gledališč, po ena pa je rezultat festivalske produkcije oziroma dejavnosti gledaliških organizmov in združenj ustvarjalcev. Zastopane so uprizoritve klasične, m oderne in sodobne evropske dramatike, ob njih pa tudi en izviren avtorski projekt.

Izbor omogoča vpogled v slogovno raznolikost, sooča različne odrske poetike, daje različne odgovore na temeljno vprašanje o vlogi gledališke umetnosti v sodobnem svetu ter ponuja različne interpretativne metode in postopke. Večina predstav potrjuje sodbo o kakovosti slovenskega gledališča, res pa je, da med izbranimi gledališkim i dogodki tokrat ni izrazitih presežkov in da posamezne uprizoritve opozarjajo na neizenačenost znotraj posameznih ansamblov.

Letošnji izbor je še posebej opozoril, da ustvarjalci namenjajo veliko pozornost glasbeni oprem i predstav. Ta postaja pom em bna sestavina, pa naj gre za izvirno komponirano glasbo, ki raste iz tkiva predstave in je konstitutivni del k o m ­ pleksnega gledališkega dogodka, za izvirno glasbeno spremljavo, katere izvajalci se vključujejo v odrsko dogajanje, ali pa za skrbno oblikovano glasbeno opremo, ki soustvarja atm osfero gledališkega prizora. Ob nesporno kakovostnem deležu glasbe pa strokovna žirija ugotavlja, da igralec ostaja osrednji protagonist gledališke ustvarjalnosti na slovenskih gledaliških odrih.

S tro k o v n a žirija 38. B o rš tn ik o v e g a s re č a n ja je p o d elila n a s le d n je n a g ra d e :

flflGRRDR ZR flRJBOLJŠO PREDSTRUO U CELOTI: ZA B A V A ZA R O JSTN I DAN H a ro ld a P in te rja v re ž iji V ita T a u fe r ja in izv ed b i P re š e rn o v e g a g le d a liš č a K ra n j.

Tauferjeva interpretacija Pinterjeve Zabave za ro js tn i dan preiskuje aktualnost tega vzorčnega primera moderne klasike v dialogu s popularno kulturo. Besedilo s prvinami drame absurda postavlja v presečišče s srhljivko, tem redko videnim


69 žanrom na slovenskih odrih, in se obenem duhovito spogleduje z lahkotnimi zvrstmi. Pri tem ključno vlogo odigra glas bena oprema v izvrstnem izboru Igorja Leonardija, ki drzno in z natančnim d ra m a tu rškim prem islekom podlaga skoraj celotno uprizoritev kot v cenenih televizijskih nanizankah, ne da bi jo pri tem odneslo v plitkost njihovega okvira. Igralski ansambel se strne v čisto gledališko razigranost in prav pod to krinko razpre vprašanja o izvotljenosti medčloveških odnosov, užitku gospodovanja in neopredeljivosti slehernega nasilja v sodobnem svetu.

Nagrado je žirija podelila z večino glasov.

POSEBnn flflGRHDH PO PRESOJI ŽIRIJE: S C H N E E W IT T C H E N A F TE R PARTY R o b e rta W a ls e rja in Ivice B u lja n a v re ž iji Ivice B u lja n a in izvedbi M in i t e a tr a L ju b lja n a in C a n k a rje v e g a d o m a L ju b lja n a .

Predstava Schneew ittchen A fte r P arty razgrajuje pravljični mit bratov G r im m v s k la d u zjasno oblikovanim konceptom. Liki, ujeti v form o potujoče glum aške ekshibicije, bivajo v simbiozi z glasbeno spremljavo in ob odlični kostumski zasnovi na domišljeni sceni in v fleksib iln em pristopanju k jezikovnim omejitvam. Distanciram do sebe in do sveta, preigravajo vloge navidez shizofrenično in celo noro po drugi strani pa premišljeno teatralno - prevlada vtis vrvenja brez dramatičnih posledic. Buljanovo branje rafinirane predloge Roberta Walserja, ki učinkuje kot posmehljivi epilog klasične pravljice, gradi na doslednem razkrivanju protislovij čustva. Izid je parada gledališkosti z obilo ludičnega efekta, ki iztisne iz slehernega igralca njegovo odrsko zgodovino in prezenco; ozračje zmuzljive alogičnosti modernega trenutka, ki učinkuje kot čisti, nikoli prazni gledališki užitek.

Nagrado je žirija podelila soglasno.

nRGRRDfl ZR REŽIJO: JA N U S Z K ICA za re ž ijo S h a k e s p e a ro v e g a Sna kresne noči v izv ed b i P r im o rs k e g a d ra m s k e g a g le d a liš č a iz N ove G orice.

Režija Janusza Kice je Shakespearovo veseloigro o erotičnih zgodah in nezgodah antičnih dvorjanov,

m estnih

rokodelcev

in pravljičnih gozdnih bitij, ki jih v svetlobo prikliče čarobna kresna noč, uprizorila kot poudarjeno iluzoričen splet odrske fantazije, komedijantske norčavosti in poetične melanholije. To

ji

je omogočilo, da je suvereno prepletala in


jz n

enakovredno obravnavala različne resničnostne ravni odrskega dogajanja, od oblastniške arogance atenskega samodržca, prek nečimrne kapricioznosti vilinskih in škratovskih ljubezenskih tekmecev, do prostodušne igralske vneme priložnostnih komedijantov. Vrhunec Kicevega gledališkega branja Shakespearovega besedila pa je predstava ponudila v prizoru med začarano Titanijo in nesrečnim rokodelcem Klopčičem, ko je v središče vsakršnih prestižnih spopadov, interesnih nasprotij in ljubezenskih spletk postavila ubogo človeško bitje v vsej njegovi razgaljeni nebogljenosti in razpoložljivosti. V tem trenutku je igra prestopila rob odrske iluzije in z zamolklo lučjo presvetlila resničnost.

Nagrado je žirija podelila z večino glasov.

TRI EDRKOUREDnE IGRALSKE I1HGRRDE: IVO BAN za v lo g o P o rfirija P e tro v ič a v p re d s ta v i Zločin in kazen F. M . D o s to je v s k e g a v d ra m a tiz a c iji A n d rz e ja W a jd e , re ž iji J a n u s za K ice in u p riz o ritv i P r im o rs k e g a p o le tn e g a fe s tiv a la .

Ivo Ban je vlogo preiskovalnega sodnika zasnoval iz poglobljenega prem isleka paradigm atične samooznačitve lastne osebnosti kot »dokončanega človeka«. Središčno karakterno razsežnost ciničnega oblastnika in nosilca vsakršne re p re ­ sivne moči je pom aknil v polje razočaranega, rahlo naveličanega in utrujenega človeka, ki je že izkusil vso iluzoričnost revolucionarnega s trem ljenja in idealistične zanesenosti, zato v svoji streznjeni izmodrenosti, ki je pač samo drugo ime za »dokončanost«, s prizanesljivim, na trenutke celo sočustvujočim pa prejkone zgroženim nasm eškom zre v brezno niča, ka m o r s svojim dejanjem in nehanjem sili preiskovanec Raskolnikov.

Nagrado je žirija podelila soglasno.

V E R O N IK A DROLC za n as lo v n o v lo g o v p re d s ta v i Schneewittchen R o b e rta W a ls e r ja in Ivice B u lja n a v re ž iji Ivice B u lja n a in u p riz o ritv i M in i te a tr a in C a n k a rje v e g a d o m a L ju b lja n a .

Veronika Drolc ustvari podobo Sneguljčice, rojene včasu po koncu vseh časov, po izničenju vsakršne pravljične perspektive - nenehno vstopa in izstopa iz svoje vloge s tresavico nikoli povsem definirane psihološke podobe. Znašli smo se na sila spolzkem eksistencialnem terenu - Drolčeva kot lahkotno popevajoča večjezična Sneguljčica se v izrabi širokega nabora teatrskih izrazil zaveda tega krvavo dobro.

Nagrado je žirija podelila z večino glasov.


71 N A TA Š A B A R B A R A G R AČNER za v lo g o H e le n e v H a u p tm a n n o v i d ra m i Pred sončnim vzhodom v r e ž iji E d u a rd a M ile r ja in u p riz o ritv i SNG D ra m a L ju b lja n a .

Helene v interpretaciji Nataše Barbare G ra č n e rje zrasla v osrednjo postavo Hauptmannove naturalistične drame o neznosni ponižanosti človekovega prebivanja v do kraja degradiranem socialnem okolju. Zaznamovanost z incestualmm nasiljem in neuresmčljivost vsakršnega upanja na pobeg iz človeškega interna, ki jo vleče v svoje brezno, je Nataša Barbara Gračner odigrala v komaj še obvladanih krčevitih izbruhih nakopičenega ogorčenja in onemele zgroženosti, na drugi strani pa je z ožarjenim zanosom še neomadeževane vere v sanjano odrešitev dajala duška svojemu vnaprej obsojenemu erotičnemu hrepenenju.

Nagrado je žirija podelila z večino glasov.

nHGRHDR ZR GLRSBO: S k la d a te lj ALDO K U M A R za iz v irn o g la s b o v p re d s ta v i Arabska noč R o la n d a S c h im m e lp fe n n ig a v re ž iji D iega d e B re e in izv ed b i P r im o rs k e g a d ra m s k e g a g le d a liš č a iz N ove G o rice.

Glasba Alda Kum arja je v zvočno bogato razplastem in tenkočutno izniansiram podobi predstave A rabska noč vzpostavila samosvojo, povsem avtohtono pomensko razsežnost, ki je sporočilnost gledališke govorice oplem enitila z elementi tesnobne napetosti, čutne drhtavice in urbane odtujenosti. Zdi se, kot bi ritem, dinamika in harm onska strukturira no st Kumrove glasbe naravnost narekovali tempo igralčeve govorice, določali intenziteto in ubranost njegovih gibov in kretenj, pogojevali koreografijo njegovih odnosov s soigralci in obdajajočim ga odrskim prostorom.

Nagrado je žirija podelila soglasno.

nRGRRDR ZR mLRDG IGRRLKQ: A L ID A BEVK za v lo g o V ilin č k a v p re d s ta v i Sen kresne noči W illia m a S h a k e s p e a ra v r e ž iji J a n u s za Kice in izv ed b i P rim o rs k e g a d ra m s k e g a g le d a liš č a iz N o ve G o ric e .

Shakespearova komedija Sen kresne n oči v režiji Janusza Kice nam ljubezen slika s tem nim i toni deziluzije in m e la n ­ holije. Vilinček v interpretaciji Alide Bevk pa je tisto čarobno bitje gledališkega odra, ki to podobo dobesedno pretke z


duhovitimi detajli, ki jih mlada igralka v svojih hipnih nastopih izriše natančno in z očarljivo igrivo lahkotnostjo

Nagrado je žirija podelila z večino glasov

Strokovna žirija 38. Borštnikovega srečanja

Jernej Novak,

predsednik

B a rb a ra O rel M itja Č a n d e r P rim o ž Jesen ko J a ro s la v S k ru s n y

V Mariboru, 29. oktobra 2003


76 »JAM A MRTVIH? TJA NE GREM!« (Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj)

Leto 2004- se je začelo

s sam im i Žalovanji in pogrebnimi govori. N eusmiljeno je usekala kosa tudi po gledaliških

ljudeh, pisateljih, igralcih. Igor Torkar, Rudi Šeligo, Vera Peer, Franček Drofenik... Pa tudi Janez Menart, prvi izmed pesnikov »štirih«, je prevedel kaj za gledališče, zlasti pa so ga igralci zelo radi deklam irali, zato je bil tudi on po svoje naš, »teatrski«. Lam, prav v takih predborštm kovih dnevih, mi je pozvonit utišam prenosni telefon v parlam entu. Vidim da je Olgina številka. »Počakaj1« šepnem in grem iz sejne dvorane. Ona pa: »Zdaj pa je Rudi v kliničnem centru. Je bil operiran. Kaj bo s Sre čan je m 9« Zelo me je zaskrbelo. Že naslednji dan sem odhitel v klinični center pogledat, kaj je. Medtem sem že kaj več slišal in izvedel. Omenjali so rak, želodec, črevesje. Nisem vedel, kje leži. v kakšnem stanju je. A me je na poti na srečo spet prestregla Olga. »Jutri ga bojo pripeljali z intenzivne nege!« Obrnil sem se in se tja odpravil »jutri«.

Naslednji dan sem pohitel in vstopil v »njegovo« bolniško sobo, v kateri je bil na srečo sam. Baje so ga šele pred časom pripeljali z intenzivne nege, a so mi zdravnica in sestre rekle, da lahko vstopim.

Je ležal tam v belem. Shujšan. Z velikimi očmi. ki so malo begale. Vprašal sem ga, če ga morda ne motim . »Ne, n e 1« je živahno rekel in zatrdil, da je vesel Potem me je prosil, če »letos« namesto njega jaz vodim Srečanje, saj sem njegov »večni« podpredsednik in sem ga nadomeščal tudi že tisto leto, ko je bil m inister za kulturo v kratki Bajukovi vladi Opozoril me je na nekatere podrobnosti, na prim er, naj poskrbim, da bo ja vse v redu tisti večer, ki bo posvečen Štefki Drolčevi, ali naj popazim še posebej, da bo dovolj ljudi na pogovorih o predstavah itd. Večkrat sva se tudi pošalila; ob kaki moji opombi se je smejal. Seveda sem se bal, da mu to morda škodi, a je bil lepo razpoložen.

Potem smo imeli še eno sejo odbora pred začetkom in tam sem prebral morda edino pismo, gotovo pa zadnje ki mi ga je pisal.

Dragi Tone Partljič in člani sveta BS!

Še e nkrat se 1 1, spoštovani podpredsednik BS, zahvaljujem, ker si prom ptno in z veliko dobre volje prevzel vodenje sveta v trenutku, ko meni to ni bilo dano. Vsem članom sveta se zahvaljujem za zgledno sodelovanje. Najbrž bi bilo pretirano trditi, da smo skupaj z direktorico festivala gospo Olgo Jančar opravili zgodovinsko prelomno in neponovljivo delo. Smo pa skupaj in s skupnimi močmi v ne ravno naklonjenih časih ohranili nacionalni gledališki festival na dovolj visoki umetniški ravnini in mogoče celo dodali kaj k njegovemu družbenemu kulturnem u ugledu.


77 Videti je, da je zakon okroglih številk - poteklo je deset let, odkar sem prevzel mesto predsednika BS - s svojo presežno zakonitostjo poskrbet, da se naše skupno delo preneha. Želim vam - seveda - še več uspehov tudi v prihodnje.

9. oktober 2002

Rudi Šeligo

Seveda nismo šteli pisma za odstopno izjavo, saj bi to pomenilo nove volitve ipd. Srečanje sem vodil kot podpredsednik, o njem smo ves čas govorili kot o Predsedniku. In je minilo Srečanje v letu 2003 in on m prišel niti kot gost za dan ali dva, kakor je sam verjel in obljubil. Potem sem ga v novembru srečal pred Opero. Odhajal je na zdravniški pregled. Bil je zelo utrujen, a je rekel, da mu zdravniki pravijo, da je »rak na želodcu« pozdravljen.

Potem me je še dvakrat poklical po prenosnem telefonu. Prvič v začetku decembra 2003, ko je želel vedeti, zakaj sklicujem o sejo Sveta v Ljubljani, in to kar v okviru seje »kolegija direktorjev slovenskih dramskih gledališč«, ki ga vodi Sergij Pelhan. Ker smo medtem že (prav na osnovi sporazuma iz leta 1986, ki je bil zadnji uradni dokument, na katerega smo se lahko sklicevali) selekcionirali Svet BS, z doku m e ntom imenovane člane in tiste, ki so se kasneje pridružili ali smo jih vključevali brez kriterija, na 19 članov in je bila velika večina zbrana že na omenjeni seji, nam je »kolegij« odstopil uro svojega časa in smo pred njihovim sestankom opravili avtonomno sejo Sveta BS, hkrati pa imeli zagotovljeno sklepčnost. Vse to sem mu razložil, a ni bil čisto miren, ker se je bal, da ne bi načeli samostojnosti in avtonomije festivala. In potem me je v decembru, m islim , da tik pred iztekom leta, poklical še enkrat. Pozno ponoči. »Koga pa sem dobil?« je bilo slišati strt in boleč glas. Mislim, da se je zmotil, saj je po tihem adijo zvezo prekinil. Zazeblo me je. Vendar sem bil optimist, kar je zadevalo Rudijevo zdravje. Spoštoval sem ga in imel sem ga rad, četudi nisva bila ravno vrstnika, nisva skupaj preživljala m ladeniških let, pisala vsak po svoje in se tudi v politiki angažirala v prav nasprotnih strankah. Toda to ni imelo v najinem odnosu nobene zveze. Bil je odprt in največkrat zelo veder mož. Po dvakratnem mandatu predsednika Društva slovenskih pisateljev m e j e nasledil prav Rudi, skupaj sva prejela in si delila Grumovo nagrado, on za Ano, jaz za Kulaka... Še prej smo v Mariboru igrali Lepo Vido (1979) in Svatbo (1981) in kasneje še Razvezo ah sveto sa rm a tsko /cr/(1996). Z Lepo Vido smo zelo uspešno gostovali na Borštnikovem srečanju, kjer je že pred tem naredila pravi gledališki prepih Čarovnica iz Z gornje Davče in prav tako Svatba, prva v izvedbi celjskega in druga kranjskega gledališča v odličnih zasedbah. To je bilo definitivno novo gledališče v Sloveniji.

Kako bogati, vedri, ustvarjalni so bili pogovori med Štihom in njim, ki sem jim zmeraj prisostvoval, kako lepo smo se družili tudi z Jančarjem, Forstneričem in drugimi, saj je Rudi prihajal predavat statistiko v Maribor... Usedel se je na sončno stran naših src. In z veseljem je prevzel vodenje Borštnikovega srečanja.

Bil je odgovoren, resen in šaljiv,

duhovit in sarkastičen, dem okratičen in kdaj tudi osebno drobno nečimrn, neavtoritativen, a nesporna avtoriteta. Imel


28 je posebno barvo glasu [malo hripavo?], posebno dikcijo, a zmeraj jasen in poglobljen pomen. Vmes je bil m inister, so bile volitve in soočenja, a Borštnikovo srečanje je kot Odisej vozil med Scilo in Karibdo. Rudi!

Potem je prišla bolezen in 22. januarja 2004 neverjetna vest.

[Rojen je bil v Sušaku 14. maja 1935.) Rudi je umrl. Ne

zaradi raka, tam je bil menda O.K. Zaradi zrušitve imunskega sistema ali kaj že. (Še zdaj menda ni čisto jasno.] In potem kom em oracija tudi na odru SNG Maribor, kjer smo govoriti m inistrica za ku lturo Andreja Rihter, Jernej Novak, Janez Pipan, ki so ga skoraj zlomile solze, in jaz. Prišla je gospa Lidija in sinova. In so bili tu Dušan Jovanovič, Milena Zupančič [dva, ki sta med drugim i, a najbolj zaznamovala njegovo dramatiko, saj je Dušan prvi režirat večino opusa), Meta Hočevar, Olga Jančar, Jernej Novak, Jaro Skrušny... Spom nim se, da smo se vsevprek objemali in jokati, kasneje pa, kar je od tiste Prešernove elegije naprej nekak lep ritual, smo »zbrani prijatelji« govorili o njem že nejokavo, z veselimi toni, oživljali anekdote v zvezi z njim, da bi ne bil nesrečen, »kdor v grobu leži«.

In letos je tu novo Srečanje in prvič po več kot desetih letih dokončno brez njega. A bo med nami, kajpada. Bo kje odmeval njegov glas! Bomo rekli, tako bi storil Rudi1Bomo pripravili spom inski p ro g r a m 1Bomo dali roko vdovi. Se nam bo zazdelo, da prihaja...!

Prebiram njegove misli o gledališču in jih štejem za svoja vprašanja in misli in tudi Borštnikovo srečanje se bo še naprej ubadalo z njimi. Na prim er:

»Očitno je, da je bilo v osemdesetih letih naše gledališče trdno razraščeno po političnem okrožju... Skupno gledališče je bilo ta krat kot grška agora in ne Diomzovo svetišče... Z nastopom pravih političnih protagonistov, predvsem pa s slovensko državno osamosvojitvijo, je podaljšanje nadomeščanja kvečjemu še redundanca ali parodija. Si je slovensko gledališče že našlo nov, prehodnemu času p rim eren habitus svojega spektakla?« Ali »Slovenska država, ki je hkrati več in manj od slovenske kulture, takšne in takšno manifestacijo rabi - še posebej ob vstopanju v evropske povezave... Brez nenehnega soočanja slovenske ku lture s sorodnimi, brez nekakšnega dihanja sorodnih kultur, pa je mogoče, da se bo že vzpostavljeni okvir slovenske identitete zožil in prelevil v plot... To pa pomeni: nastopiti mora konec defenzivne kulturne politike, ki nekako ohranja 'obstoječe stanje', kot se reče slepemu mencanju, in krpa luknje tam, kjer se to sploh še da. Kulturna politika mora prestopiti mejo, ki ločuje zgolj partikularno, področno resorsko politiko od osrednje politične misli in ravnanja. Postati mora to, kar izvorno tudi je - se pravi politika.«

Hvala, Rudi!

Tone Partljič


Rudi Šeligo Rlldi Šeligo

11 1935 - 2004

j e SVOJO prvo dramo napisal po tem, ko je že ustvaril pomemben prozni opus in mu je intenzivno

raziskovanje prozne pisave tudi razkrilo meje te pisave. To se je zgodilo zato, ker svoje vloge pisatelja ni videl v nekakšnem objektivnem prepisovanju zunanje realnosti, kot se nam ta kaže, temveč v takšnem strukturiranju posameznih povedi v pisavi, da bi gib res zaživel kot gib in bi v tej produkcijski ravnini tekst postal realnost sama, ne pa zgolj njen znak Pisal je, da bi gostota stvari, trmoglava pričujočnost predmetov, gibov vstopila v svetlobo neposrednega zdaj, se kazala kot neposredna pričujočnost. To ustvarjalno hotenje je Šeliga vodilo v dramatiko in v gledališče, ki je - kot pravi Artaud - jezik nekje med mislijo in gibom, čustvom in zgodbo. V gledališču je, tako sodi Šeligo, mogoče uprizoriti še tako kompleksen čustveni proces, in sicer na način, da to čustvo v gledalčevem sprejemanju najprej in predvsem je Zakaj je bilo za Šeliga tako pomembno, da ustvari način pripovedi, v kateri se stvarnost pokaže v dimenziji glagola biti? Zato, ker je ključna tema celotnega njegovega opusa vprašanje človekovega razumevanja samega sebe v svetu, v katerem prebiva.

To prav gotovo velja za Šeligov dramski opus, ki ga je oblikoval skladno s temeljno definicijo drame kot sporom med subjektivno svobodo in nujnostjo, ki je objektivna. Ali kot pravi Šeligo: Dramska napetost je v njeni strogi formi, ki hoče zajeti usodno zmoto človeka, vpetega med svojo svobodo in nujnostjo. Dramski junak mora potemtakem najprej imeti možnost, da to svojo svobodo uzre - to pa lahko stori le na način, da njegov pogled seže preko videza in pomena k neposredni pričujočnosti stvari.

Za junake, natančneje, junakinje Šeligovih dram je značilno, da jih kot dram ske junakinje konstituira njihovo hotenje živeti skladno s svojim najglobljim bistvom. S tem hotenjem v sebi so Šeligove junakinje poslane v svet. To pa je naš svet, svet, ki ga zaznamujejo kriza vrednot, prelomni zgodovinski trenutki... Drame Rudija Šeliga resda ne uprizarjajo teh velikih svetovnih dogodkov. Šeligov pogled je pogled od znotraj, zanima ga, kako te tektonske premike občuti človeško bitje.

Najobsežnejši cikel svojega dramskega opusa Šeligo sam imenuje gnostični. Temeljno gibalo tega cikla je potemtakem prav težnja po spoznanju, to pa se začenja z možnostjo razumevanja samega sebe, razumevanja človekovega položaja v svetu. Nosilke tega dogajanja so ženske, izpovedovalke skrivnostne, neduomljive duše sveta. Te nosilke ženskega principa


BQ

so v Šeligovih dramah pogosto povezane z nadnaravnimi silami. Izklicujejo neko arhaično, mitsko s tru ktu ro sveta, živijo svojo naivno, a vendarle vročo vero, da magijski obrazci obvladovanja sveta še niso izčrpani. Prav to utem eljuje njihovo izjemnost in drugačnost v sodobnem svetu, Šeligu pa odpira možnost, da s svojo pomensko bogato, izjemno natančno dra m sko pisavo prikliče v bivajoče vidni in neizrekljivi svet, čar in m uko bivanja.

Čeprav so torej Šeligove junakinje v izhodišču drugačne od sveta, s katerim se soočajo, pa so njihova življenja neločljivo vpeta v usodo sveta. Njihova usoda je odvisna od tega, ali bodo sploh mogle razumeti same sebe, kako, na kakšen način jim bo to v sodobnem svetu mogoče. V krčevitem hotenju, da bi spoznala samo sebe, se Šeligova dram ska junakinja čedalje bolj oddaljuje od sebe. Njeno trpljenje na poti skozi razrušeni in izničeni svet prepoznavamo kot dram o sodobnega človeškega sveta. D ram atika Rudija Šeliga je ta svet izrisala scela in s silovito izpovedno močjo.

Jernej Novak pr e b ra n o na k o m e m o ra c iji v Mar iboru


81 Rudi Šeligo - dram ski opus Kdor skak, tisti hlap - Eksperimentalno gledališče Glej 1973 Obzorja, Maribor 1973

Šarada ali Darja - Eksperimentalno gledališče Glej 1975

Čarovnica iz Zgornje Davče - Slovensko ljudsko gledališče Celje 1977 Lepa Vida, Čarovnica iz Zgornje Davče; Mladinska knjiga, Ljubljana 1978

Lepa Vida - Drama SNG Maribor 1979 Lepa Vida, Čarovnica iz Zgornje Davče; Mladinska knjiga, Ljubljana 1978

Svatba - Prešernovo gledališče Kranj 1981 Obzorja, Maribor 1981

Ana - Slovensko mladinsko gledališče 1984 Ana, Svetloba in seme; Mladinska knjiga, Ljubljana 1984

Svetloba in seme - Ana, Svetloba in seme; Mladinska knjiga, Ljubljana 1984

Slovenska savna - Narodno kazalište »Ivan Zajc«, Reka 1986 Slovensko mladinsko gledališče 1987 Cankarjeva založba, Ljubljana 1987

Volčji čas ljubezni - SNG Drama Ljubljana 1988 Wieser, Celovec, 1988

Razveza ali Sveta sarmatska kri - Drama SNG Maribor 1997 Ljubljana, Mihelač 1995 Dve drami, Obzorja, M aribor 2001

Kamenje bi zagorelo - SNG Drama Ljubljana 2000 Dve drami, Obzorja, Maribor 2001


Slovensko narodno gledališče Maribor

sng

u

a •

republika Slovenija ministrstvo za kulturo M E S T N A

O B Č IN A

M A R IB O R


GLAVNI POKROVITEU 39. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

ŽIVLJENJE

NISO

LE

BESEDE

W W W . M O B I T E L . S I


Sem samostojna in podjetna Zato rentno varčujem. Najbolje bo, če za svojo prihodnost poskrbite sami. Z rentnim varčevanjem Nove KBM si lahko zagotovite višjo pokojnino in z njo sončna, varna in bogata leta v prihodnosti. V Novi KBM ponujam o zares široko izbiro rentnih v a r č e v a n j z e n k r a t n i m a li o b r o č n im v p l a č ilo m . O b iš č ite nas v e n i o d n aših e n o t, v eč in f o r m a c ij z iz r a č u n i p a n a jd e te n a s p le tn i s tra n i w w w .n k b m .s i

Rentno

varčevanje

^

Nova kbm


www.posta.si

Cas d o s ta v e : • dve uri z n o tra j m est in v njihovi okolici • isti dan po Sloveniji, • v z a g o to v lje n ih k ratk ih rokih za tujino.

POSTA SLOVENIJE


NLB Od

Tre -epublike 2,

Za denar

NLB Skladi

NLB Skladi, upravljanie premoženja, d.o.o. Čopova ulica 3, 1000 Ljubljana

z denarjem je treba znati. N a lo ž b a v v z a je m n e s k la d e d ru žb e NLB S k la d i vam omogoča preprosto varčevanje z izborom med različnim i varčevalnim i načrti in visoko likvidnost naloženih sredstev. Nudim o vam strokovno pom oč pri izboru vrste naložbe glede na tveganje in pričakovano donosnost naložbe.

Najmanjše začetno vplačilo v posamezen vzajem ni sklad, v prim eru

enkratnega vplačila znaša 24 0.00 0,00 SIT, v prim eru postopnega varčevanja prek varčevalnega načrta pa znaša začetni p o lo g na jm anj vsoto d o g o vo rje n ih vplačil v vzajem ni sklad v prvem letu varčevanja (m ožnost najmanjših periodičnih vložkov od 10.000,00 SIT naprej, odvisno od izbrane predvidene periode vplačevanja). K vzajem nim skladom družbe NLB Skladi lahko pristopite tud i v vseh

NLB Skladi - S v e to v n i s k lad delnic NLB Skladi - S klad slovenskih delnic

večjih poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d .d ., Ljubljana, ki so opredeljene k o t vpisna mesta.

NLB Skladi - K o m b in ira n i s k lad NLB Skladi - S klad ob vezn ic

Pri Novi Ljubljanski banki vaš denar ne bo počival, medtem ko vi delate.

O p o z o rilo : Vza jem ne sklade NLB Skladi - S vetovni sklad d e lnic. NLB Skladi - Sklad slovenskih d e lnic, NLB Skladi - Sklad obvezn ic in NLB Skladi - K o m b in ira n i sklad u p ravlja dru žb a NLB Skladi, u p ravljan je pre m o žen ja, d .o .o . PodrobnejSi p o d a tk i in in fo rm a c ije so vsebovani v izvlečkih p ro spe kta in pro sp e ktih vzaje m n ih sklad ov z vklju če n im i pra vili u p ravljan ja Pred pris to p o m k p ra vilo m u p ravljan ja m o ra ta dru žba za u p ravljan je NLB Skladi ali Nova Ljubljanska banka, ki je poobla5čena za sprejem anje p ris to p n ih iziav, v lag ate lju brezplačno izro čiti izvleček prospekta Vla ga telj la h ko izvleček prospekta bre zplačn o p rid o b i na sedežu dru žbe NLB Skladi in na vseh pooblaščenih vpisn ih m estih N ove Ljubljanske banke (seznam vseh pooblaščenih vpisn in m est je razviden iz pro spe ktov vzajem nih skladov) v o kviru delovnega časa teh vpisnih m est. D ružba NLB Skladi m ora vlag ate lju na svojem sedežu in na vseh po oblaščenih vpisnih m estih N ove Ljubljanske ba nke v o kviru delovnega časa te h vpisnih m est na zah te vo v lagatelja pred p risto p o m k pra vilo m upravljanja vzajem nega sklada brezplačno izročiti pro spe kt z v ključe nim i pravili upravljan ja , z adnje revidiran o le tn o m p o lle tn o p o ro č ilo vzajem nega sklada Na sedežu o zirom a po slovn em naslovu d ru žb e za u p ravljan je NLB Skladi, u p ravljan je pre m o žen ja, d .o .o . na Č op ovi u lici 3 v Ljubljani so vlag ate ljem do sto pn a vsa gradiva vsak de lovn i dan m ed 10 in 12. u ro Vzajem ni skladi niso bančni p ro d u kt in niso vključe ni v sistem zajam čenih v log. Zaradi n e ug od nih g ib an j tečajev vre d no stnih papirjev in v a lu t obstaja m ožnost, da vlagatelj v o b d o b ju varčevanja ne d o b i po v rn je n ih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske k u p o n e vzajem nega sklada

www.nlb.si

ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

Z a p o s lite

s v o j

d e n a r


Bobu VEČER


i> m i is u r c a m x3m 4'i

j ci

i

S2c,y 2Nt

&* * 5CT sgJKju.

& S «Cp- • »Lesson *1* *

p

v

{

» ' . !

> '

rv 4-

*4 r a 3 VAN

GO GM

t i'i sT y=>

'

v

;

i

^ •Vifel r V t 4* ? V

k w m

Z ?

M ‘>'

ENT R

\ * f %* ^ ■' , r ' '

^ u“raG ,J i l^tki

*

družba za tiskarstvo in grafično dejavnost d.o.o. 2000 Maribor, Pobreška c. 20


N A R A V N O

OKOLJE

ZA

KONGRES.

Na o b ro n kih Pohorja se rojevajo nove ideje. V prijeten

Kongresni center Habakuk ponuja vsak dan nekaj novega. Streljaj od gozda in le 10 m inut

hlad sm rekovih krošenj in so doben kongresni center

od centra Maribora potekajo zadnje priprave na jutranji lov. Popoldan se diplomati zberejo v

h otela H abakuk se že leta vračajo zahtevni, športni,

svojem klubu ob prigrizku in pomembnih temah. Reprezentanca svetovnih nogometnih

po d je tn i, ustvarjalni, radovedni in uživači. Vsak najde

prvakov se v Wellness centru sprošča za nove podvige. Zvečer predstavniki ugledne

tre n u te k zase in svoje najbližje.

farmacevtske družbe klepetajo po uspešnem mednarodnem seminarju. Dulce et utilum je bilo vodilo starih modrecev. In prav prijetno s koristnim lahko še leta uspešno združujejo tudi naši gostje. Letos smo s ponosom gostili vrhunske domače in tuje športnike,

Kongresni center Habakuk 6 dvoran, sprejem do 830 udeležencev, najmodernejša oprema.

kongrese

svetovnih

m edicinskih

strokovnjakov,

ugledne

finančne,

farmacevtske

informacijske družbe, predstavnike vladnih institucij in nevladnih organizacij.

Kongresni center om ogoča najsodobnejše izvedbe seminarjev, kongresov in konferenc.

Vaše zadovoljstvo je naša najbolj žlahtna nagrada.

Hotel Habakuk * * * * * 127 dvoposteljnih sob, 4 suite, 9 apartmajev. V vseh sobah kopalnice s kadjo ali prho, direkten telefon, kabelska televizija, m ini bar, sef in inte rnetni prilkjuček. Wellness center vam ponuja bazene, savno, w hirlpool s term alno vodo, solarij, fitnes in lepotilni center. Okolica pa rekreacijo pozimi in poleti.

Hotel HABAKUK*****, Pohorska ulica 59, 2000 M aribor Tel.: 02 / 30 08 100, faks: 02 / 30 08 128 E-pošta: habakuk@termemb.si, spletna stran: www.termemb.si

RESORTflrCONVENTION HOTEL1 M A R IB O R P O H O R J E

in


Henkel Slovenija d.o.o., Sl - 2506 Maribor

Henkel

Naša vizija Henkel s svojimi blagovnimi znamkami in tehnologijami ljudem omogoča lažje, boljše in lepše življenje.

Henkel - blagovna zn am ka kot prijatelj V eč o nas najdete na spletnih stranih w w w .henkel.si


SOdem

dravske elektrarne maribor

lena energija

Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. Obrežna ulica 170, SI-2000 Maribor

r

Zelena energija za zvezde gledališkega neba


Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3 , 2 5 0 7 Maribor, tel.: 0 2 /2 3 3 2 1 0 0 , faks: 0 2 /2 3 3 2 5 3 0 e-pošta: info@zav-mb.si, spletna stran: www.zav-mb.si


študentski servis maribor


Ž e 5 5 le t u s p e š n ih n a s t o p o v . O d l i č n i o d z iv i o b is k o v a lc e v . N a s t o p a m o v s i z a p o s le n i i n n a š i c e n je n i k u p c i.

i

Ljubljana. Poslovni sistem

Najboljši sosed

M ercato r, d.d.. Dunajska

107. 1000

Premiera vsak dan posebej


S toletje dobrih okusov

w ww .perutnin a.com

Perutnina Ptuj


moma

since 1873


NOVA ZVEZDA MERCEDES BENZ

Novi CLS 55 AMG

Mercedes-Benz Zastopnik

AC INTERCAR AUTO d.o.o. RC Maribor, Ptujska 132, telefon 02 46 00 110


Vaš pooblaščeni trgovec za vozila

A u d i M A R IB O R Šentiljska c. 128 a, tel.: 0 2 / 65-40-305, 65-40-333


PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska

cesta 50, 1527

I

Za naslednjih

Energija m ed nami.

PETROL

Ljubljana

LUNA\TBWA


Vetrinjska ul. 17, 2000 M a rib o r, Slovenija, tel./fax:+386 02/251 41 77


Cj a l e r u a H est

l

GALERIJA HEST VOJAŠNIŠKA 10 2 0 0 0 MARIBOR TEL - 02 2 5 0 0 6 6 6 E-M AIL galerija.hest@ siol.net GALERIJA HEST ŽIDOVSKA 8 1 0 0 0 LJUBLJANA TEL - 01 4 2 2 0 0 0 0 E-M AIL galerijahest@ siol.net GALERIJA HEST 35 NOVI TRG 6 1 0 0 0 LJUBLJANA TEL - 01 4 2 6 2 1 6 8 E-M AIL galerijahest@ siol.net h t t p : // w w w .galerijahest-sp .si


•H

Sui zdnaj postaneš zvezda.

f .

» ro rek la m

• Agencija 41. design: LUKS Studio, foto: Getty Image

Proreklam - Europlakat. Parmova 53. 1000 Ljubljana


s clipping


LANCom

C O M P U T E R S

Ponujamo vam v a r n o in d o n o s n o varčevanje v in v e s t ic ijs k ih s k la d ih R a iffe is e n C a p ita l M a n a g e m e n t. Izkoristite možnost izbire med desetimi različnim i skladi in davčno ugodnost, ki velja samo pri investiranju v tuje sklade. Svoje prihranke lahko vplačate z enkratnim pologom ali se odločite za dolgoročno varčevanje z rednimi mesečnimi vplačili.

GHT GARNI HOTEL TABOR MARIBOR

Za inform acije obiščite n a jb ližjo poslovalnico Raiffeisen Krekove banke ali pokličite na telefonsko številko 0 2 / 2 2 9 31 31 in z veseljem vam bomo svetovali.

ib@r-kb.si www.r-kb.si 0 2 /2 2 9 31 31

Raiffeisen KREKOVA B A N K A Z n a m i g re la ž je

Investicijske sklade Raiffeisen C apital M anagement upravlja Raiffeisen Kapitalanlage • Gesellschaft m .b.H Trženje, distribucijo in vplačila teh skladov v Sloveniji op ravlja Raiffeisen Krekova banka d.d. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso zajeti v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Banka ne jamči za donosnost naložbe sredstev v sklade. Prospekt, izvleček prospekta, zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani ww w.r-kb.si, sedežu podjetja in v vseh poslovalnicah. Zaradi nihanj tečajev vrednostnih papirjev in valut je mogoče, da vlagatelj v ob dobju investiranja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijski sklad Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja investicijskega sklada so dnevno o bjavljeni v časopisu Finance in na spletni strani w ww.r-kb.si Vstopna pro vizija znaša 2 do 5 odstotkov vplačanega zneska, odvisno od posameznega sklada. Izstopne provizije ni, upravljavska provizija pa na letnem nivoju ne presega dveh odstotkov. Prosimo, da o b sklenitvi pogodbe v banki preverite veljavne pogoje in lastnosti storitve.


BIROPIS d.o.O Ulica talcev 24, Maribor Trgovina in servis: Zrkovska cesta 85 Tel.: 480 14 56 Fax: 480 14 56 Http://www.biropis,si e-mail: info@biropis.si

Brezplačna številka: 080 1119

Prodaja in servis birotehnične in računalniške opreme ter potrošnih materialov yo u can

Canon

O

m

v q c

p ^ lu š

» p T iM n

MINQUA

Foto ko pirn i stroji, tiskaln iki, faksi, m u ltifu nkcijske naprave, raču naln iki, POS sistem i

A vto J a rc d.o.o, Salon:

Ptujska c. 139a in 209a, 2000 Maribor, Tel.: 02/4503-400, 02/4611 -256 Fax.: 02/4503-419,

VINAG

Servis: Ptujska c. 209a, 2000 Maribor, Tel.: 02/4612-088, 02/4503 -406 E-mail: prodaja@ avtojarc.si


M LM

v ___________________ '

■ 0

n e k a j več — ®

aklimat Al radiatorji

armal sanitarne armature

REHAR & REH AR d G L A S B IL A • A L T E R N A T IV N A M E D IC IN A ...

Celjska cesta 18, 3212 Vojnik, tel 03/ 781 29 90, fax 031781 29 91

Ludvik REHAR gsm 041 664 181

CVETLIČARNA NEŽA Cesta v Rogozo 1 2204 M IKLAVŽ tel.: 0 2/6291 212

Mira PODMENIK

s .p .

££a lepše ofiolje !


R E M 5^L

bazeni - bazenska oprema

bazeni

REMAX d.o.o. Tržaška c. 23 2000 MARIBOR

RADIO bazenska oprema

tel.: 02 / 300 00 70 fax: 02 / 300 00 71

whirlpooli

TELEVIZIJA

R e g io n a ln i ce n te r

SLOVENIJA

M a rib o r

savne

www.remax.si info@remax.si

fontane

W W W .P E K A R N A .D R G zavod za p o d p o ro c ivilno dru žbenih in icia tiv in m u ltik u ltu rn o sode lovanje peka rna m agdalenske mreže

www.europark.Ri

Europark d.o.o., Letališka 26,1000 Ljubljana

Tudi Europark ga ima!


G ledaliĹĄka kavarna M aribor Zupan SNG Slovenska 27, 2 0 0 0 Maribor Telefon 0 2 / 252 37 20

gostitelj Dneva g le d a liĹĄ k ih u s tva rja lcev

G o s tiln a A N D E R L IÄ&#x152; Za K alvarijo 10 Telefon 02/234 36 50


p Almanah 39. Borštnikovega srečanja izdajatelj Borštnikovo srečanje, SNG Maribor IVI'

Za izdajatelja Danilo Rošker Urednica Mateja Jančar Produkcija Animata Oblikovanje in priprava za tisk Kramberger & Uran Spremna besedila k predstavam so del promocijskega gradiva sodelujočih gledališč. Objavljene fotografije so iz arhivov gledališč. Avtorji fotografij Fotoatelje Pavšič Zavadlav (Čakajoč Godota, Pohujšanje v dolini šentflorjanski), Miha Fras (Medeja material), Žigjs Koritnik (Poroka), Marcandrea (Get Famous or Die Trying, Tihožitje), Marko Senica (Burka o jezičnem dohtarju), Simon Stojko Falk (Gorje pametnemu, Smrt trgovskega potnika), Tone Stojko (Krst pri Savici), Damjan Švare (bjekaj eksplicitnih fotk, Koža), Peter Uhan (0, krasni dnevi, Fedra, Iskanje izgubljenega časa), Ivan Vinovrški (družabna kronika). Damir Žunič (Piaf Edith Piaf), Vukica Mikača (Amerika drugi deo), Sandra Požun (Plešasta pevka), Tpmaž Gubenšek (Zabava za rojstni dan) . v*.

Tisk Dravska tiskarna Maribor Maribor, oktober 2004


b o rš tn ik o u o srečanje

• S

2004  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you