Issuu on Google+


D O JE K D O N A BS RUDI ŠELIGO, predsed n ik sveto BS O L G A JANČAR, direktorico BS MARKO VEZOVIŠEK. pom očnik direktorice BS FANIKA LESJAK, produce n tko BS MATEJA JANČAR, urednico a lm a n a h a BS MIRKO LORENCI, urednik b ilte n a BS VOJKO POGAČAR, celostna p o d o b a BS

BLAŽ RAFOLT, upravnik SNG M a rib o r - gostitelj BS VLADO NOVAK, v. d. d irektorja Drame SNG - gostitelj BS DANILO ROŠKER, direktor tehnike SNG - g ostitelj BS

S

elekto r t e k m o v a l n e g a p r o g r a m a

SLAVKO PEZDIR

S

t r o k o v n a ž ir ij a

31.

bs

IGNACIJA FRIDL JERNEJ NOVAK BLAŽ LUKAN

Ž

ir ij a z a

Bo r š t n i k o v

prstan

RUDI ŠELIGO ŠTEFKA DROLC ANDREJ INKRET

S*

Ž

ir ij a z a z l a t e z n a č k e

RUDI ŠELIGO TONE PARTLJIČ O L G A JANČAR

O

RGANIZACIJSKI O D B O R 31. BS

ERIKA ČIKUTOVIČ, finančni v o d jo BS MAJDA TKAVC, finančni v o d ja BS DARKO ŠTANDEKAR, tehnični v o d ja BS DRAGICA PETROVIČ FRANCI SAFRAN, mojster lucl ALENKA PRAH, v o d ja p ro d a je vstopnic JOŽE VODUŠEK, MILANKA BEZJAK, FRANCI RAJH, JASMINA GAŠPARIČ, ALENKA SMOLE, TANJA NEMEC, MARTIN BENKO, SMILJAN KREŽE, BOJAN CERKVENIČ. PETER TRAMŠEK

31.

bs


B 0R $TN Ik«V0 SREČANJE 199*

Z d i se, da bo letošnje, enaintrideseto, Borštnikovo srečanje - kot reprezentativni izbor dram skih predstav na Slovenskem v m in u li sezoni ponudilo m irno, navzven in kar zadeva obče družbeno sfero nerazburljivo zrcalno podobo. Kot da se slovensko gledališče veliko manj ukvarja s p o litič n im i in družbenim i razsežnostmi svojega poslanstva in v večji m eri vlaga svoje nedvom no pomembne energije v svoj „ka ko “, v odkrivanje in „izdelavo“ izrazov gledališko a vto h to n ih znakov, k i naj bi p riklicali svetove, ravnine in razsežnosti, k i so po in te n c iji um etnikov pomembnejše od političnega angažmaja, pa tu d i od posvečene osvetlitve dogajanj v in tim n em , zgolj osebnem predelu človeka... Podpisani, k i je 1993. leta na tem mestu sicer zapisal, da odslej gledališče ni več „d o lž n o “ z la stnim angažmajem posegati v p olitično sfero, verjame, da je sedanja poglobitev vase in raziskovanje „n o vih svetov" v slovenskem gledališču plodno in smiselno...

BS se je -

ko t je vid e ti - v o bliki tekmovalnega značaja nacionalnih dram skih gledališč ustalilo. Pri tem pa h kra ti ne sme zanem ariti izvirnega navdiha prazničnosti ali praznika celotne gledališke um etnosti in njenih tvorcev. A k o t vodstvu Srečanja klju b denarnim zagatam uspeva dosegati tu d i ta drugi cilj, predvsem s t. i. spremljevalnim programom (ki bo letos bistveno obogaten z o kro glim i m izam i, nam enjenim i ustvarjalcem posameznih predstav in gledalcem), pa za obogatitev z e m in en tn im i predstavami iz drugih k u ltu rn ih okolij vsako leto zm anjka sredstev, ki so za to potrebna. Z . deležem, k i ga iz proračuna namenjata Borštnikovem u srečanju država in m ariborski m estni svet, n i mogoče p o k riti stroškov n iti za gostovanja slovenskih ansamblov, kaj šele za gostovanja bistveno dražjih tu jih . A to že zadeva vprašanja strategije slovenske ku lturne politike, p olitiko sponzorstva in mecenstva... Vsekakor pa se vsem, k i so om ogočili letošnje BS, glavnemu pokrovitelju Termam M a rib o r - Pohorju, podjetju za zdravstvo, tu rize m in rekreacijo ter sopokroviteljem: Dravski tiskarni, H enklu Zlatorogu, Kastnerju St O hlerju, Palomi Sladkogorski, Pošti Slovenije, Večeru in Zavarovalnici Maribor, v im enu sveta zahvaljujem.

p re d se d n ik sveta BS

R u d i Šeligo

i


NIČ NE UMRE SLAM ICA

K a k o preroško pravzaprav je Rudi Šeligo lani zastavil pozdravne besede tridesetemu Borštnikovem u. Zapisal je: D u h časa rohni po gledališču, ropota z v ra ti in jih glasno odpira v prepih. Prestavlja kulise, te nadomestke realij gmotnega sveta, maje odrske luči, buta v snope žarometov, da fokus d rvi čez središče sveta, iz kota v kot velikega odra... v Š e lig o je m islil predvsem na tiste viharje, k i naj bi znova uveljavili gledališče ko t hram, kjer gledalec najde mnoge odgovore na mnoga vprašanja, k i naj bi razpirali bistveno razsežnost: da bo slovenski teater državi in družbi spet nujno potreben ko t najbolj žlahtna oblika zavedanja same sebe, da bodo bivanjske stiske posameznika k lju b delovanju ku ltu rn o trž n ih m ehanizm ov prav na odrih našle potrditev. V

CZas pa celo takšne spodbudne viharje po svoje obrača. Mariborskega teatra se je kar trdo dotaknil, močan je bil prepih, treskala so vrata, nekaj časa se je celo zdelo, da bo žlahtna odrska muza klonila pred neizprosnostjo stvarnosti. Veliko je bilo na tehtnici, zdaj sem zdaj tja sta se nagibali skodelici. In muza je preživela, teater je ostal. In ostalo je Borštnikovo. S a j drugače tu d i n i mogoče. Saj bi bilo sicer na laž postavljeno vse, kar se je več k o t trideset let rojevalo in rodilo. Zdaj vemo: v ih a rji so potrebni, žarom eti lahko za hip zasenčeni. Čas gre naprej ko t vedno, ko t vedno v oktobru bo mariborska gledališka hiša tu d i letos spet prizorišče znanega, priljubljenega, spoštovanega. Prav tu, na štajerskih tleh, se je Borštnikovo rodilo. Kako neki bi moglo tu u m re ti^ Pa četudi so nekatere gledališke podobe nelepe. Nelepe so nemara predvsem zato, ker je nelep družben odnos do njih. G ledati je treba znati. Največkrat v zrcalo, kdaj tu d i m im o njega. V a k o leto znova se spom nim očarljivih dni začetkov. Vsako leto smo za ta borštnikovski zagon izb ira li in na koncu izbrali enake besede, jesen, mošt, kostanji, potem pa tis ti zvok fanfar z balkona teatrske hiše. Mogoče je slišati dolgočasno, morda se ponavlja. A m pak - saj se čas vedno v rti in se nič ne pritožujem o. Zakaj potem ne bi b ili teh lepih besed o jeseni, kostanjih in vedno znova mladem Borštnikovem spet in spet veseli1?V Z . e vsa ta leta govorim in pišem: pomembno je, da je gledališče, kakršnokoli že je, vendarle zmeraj odrski odsev življenja. Mogoče bi se m orali n a u čiti prav s tem stavkom bolj življenjsko in manj teatrsko poigravati. d ire k to ric a BS

O lg a J a n č a r

l


31. B *R Š T N Ik«V « SREČANJE - BS 9* OD 18. DO 28. OKTOBRA

3


N 1900

P 19.30

ed elja ,

20.

oktobra

Franz Kafko: AMERIKA Drama S N G Maribor

etek , is . o k t o b r a

Režija: Janusz Kica Pokrovitelj predstave Henkel Zlatorog

SLAVNOSTNA OTVORITEV 31. BORŠTNIKOVEGA

V Stari dvorani

SREČANJA Pred SNG M a rib o r

SPREMLJEVALNI PROGRAM: 11.00 B. Štampe-Žmavc: URE KRAUA MINA

20.00 KNOW YOUR ENEMY!

V Lutkovnem gledališču M a rib o r

Gledališče G lej in Betontanc. v koprodukciji s Cankarjevim domom

2 0 0 0 Fran Milčinski: BUTALCI

Režija: M atjaž Pograjc

Priedba, režija in izvedba: Marijan Hinteregger

V Veliki dvorani

No M alem odru

Slavnostni govornik p re d predstavo: župan mesta 22.00 Sofoklej: A N TIG O N A

M aribor dr. Alojz Križman

Akademski studio AGRFT Ljubljana in Lutkovno gledališče Ljubljana

22.00 PRIJATELJSKO SREČANJE N astopa Alenka G o d e c s triom

Režija: Jernej Lorenci

V Kazinski dvorani

Na Velikem odru

ONEDEUEK, 21. OKTOBRA 1900

Ivan Cankar: HLAPCI S N G Drama Ljubljana Režija: M ile Korun V Stari dvorani

SPREMUEVALNI PROGRAM:

OBOTA, 19. OKTOBRA

11.00 PO G O VO R O TEKMOVALNI PREDSTAVI 1900

Pogovor vodi: M a te j B o g a ta j na M alem odru

Franz Kafka: AMERIKA Dramo S N G Maribor 1200

Režija: Janusz Kica

Fran Milčinski: BUTALCI Priedba. režija in izvedba: M arijan Hinteregger

V Stari dvorani

Na Srednji ekonomski šoli M a rib o r SPREMLJEVALNI PROGRAM: 1300

11.00 PO G O VO R O TEKMOVALNI PREDSTAVI

Fran Milčinski: BUTALCI Priedba, režija in izvedba: M arijan Hinteregger

Pogovor vodi: M a te j B o g a ta j na M alem odru

Na Srednji ekonomski šoli M aribor 20.00 Disco KARAMAZOVI 20.0 0 Večer šansonov z VITO MAVRIČ

Jani Kovačič

M ilan Ferlež - kitara, H ugo Šekoranja - saksofon

N a M alem odru

Na M alem odru M O DA NA BS: 22.00 Lorenzo da Ponte - W. A. Mozart - A. Rozman-

22.00 M O N CHERI & MADAME

Roza: DO N JUAN ali KAZNOVANI RAZBRZDANEC

V Kazinski dvorani

Konj, g le d ališče lutk Ljubljana Režija: Jan Zakonjšek Na Velikem odru

M O DA NA BS: 21.00

PREDSTAVITEV NAKITA ZLATARSKE HIŠE KAČI NAR I V Kazinski dvorani

4


S 1900

reda,

23.

oktobra

Harold Pinter: PREVARA Prešernovo gledališče Kranj Režijo: Zvone Šedlbauer Pokrovitelj predstave Zavarovalnica Maribor V Stari dvorani

SPREMLJEVALNI PROGRAM: 11.00 PO G OVOR O TEKMOVALNI PREDSTAVI Pogovor vodi: M atej B o g a ta j na M alem odru

T

orek,

22.

o kto bra

22 0 0 Gojmir Lešnjak - Goje: D O M O V IN A , LJUBEZEN MOJA

19.00

Ivon Conkor: HLAPCI

Nastopajo: Gojmir Lešnjak - Goje in D’Hamrs

SNG Dromo Ljubljono

Režija: Boris Kobal

Režijo: Mile Korun

V Veliki dvorani

Pokrovitelj predstave ČGP Večer V Stori dvorani

20.00 Koncert ALENKA PINTERIČ Na M alem odru

SPREMLJEVALNI PROGRAM: 11.00

Pogovor o problem atiki o bstoja 5SG TRST Pogovor vodi: Vasja Predan Na M alem odru

1300

Fran Milčinski: BUTALCI Priedba, režija in izvedba: Marijan Hinteregger

Č

Na Srednji ekonomski šoli M aribor

1900

NEW STRINGS

1900

N a M alem odru

etrtek ,

24.

okto bra

SILENCE SILENCE SILENCE Slovensko mladinsko gledališče Ljubljano Režija: Vito Taufer

19.00

David Mamet: OLEANNA

V Stari dvorani

SNG Drama Ljubljana Režija: M atjaž Zupančič

SPREMUEVALNI PROGRAM:

Na Velikem odru

11.00 PO G O VO R O TEKMOVALNI PREDSTAVI Pogovor vodi: M atej B o g a ta j na M alem odru

22.00 Lojze Kovačič: ZGODBE S PANJSKIH KONČNIC Lutkovno gledališče Jože Pengov Ljubljana

19.00

AUTODAFE - Večer šansonov in poezije

Na M alem odru

Na M alem odru

JAZZ NA BS:

JAZZ NA BS:

2 2 0 0 FEING TRIO

22 0 0 DANCE PARTY

V Satchmo klubu

V Satchmo klubu

M O DA NA BS: 21.00

LA MIRIAM V Kazinski dvorani

5


P e te k , 25. OKTOBRA SPREMLJEVALNI PROGRAM: 11.00

PO G O VO R O TEKMOVALNI PREDSTAVI Pogovor vodi: M atej B o g o to j no M olem odru

13.00

Tiskovno konferenco o b izidu zgoščenk. PIKAPOLONICA - V la d o Kreslin, MENTOL B O M B O N - Zoron Predin in FAUST TV - Skakafci Na M alem odru

1900

W. Reich: G O V O R MALEMU ČLOVEKU Nastopa: Vlado Novak Režijo: Samo Strelec Na M olem odru

2100

Koncert »PIKAPOLONICA« Vlado Kreslin in Beltinsko banda V Veliki dvorani

S o b o t a , 26. o k t o b r a 2 4 0 0 Andrej Rozman - Roza: ARABELLA Cofe teate r Ljubljana

SPREMLJEVALNI PROGRAM:

Režijo: M otjož Pograjc

22.00

19 0 0

Uršula Cetinski: ALMA

V Stori dvorani

Nastopa: Polona Vetrih

JAZZ NA BS:

Režijo Uršulo Cetinski Na V e lik e m o d r u

THE CRONIC S V Satchmo klubu

1900

MARDJANGO Koncert ciganske glasbe N o M olem odru

2100

Koncert MENTOL B O M B O N Zoran Predin in Sukar z gostom Robertom Magnificom V Veliki dvorom

M O DA NA BS: 22.0 0

ALEGRIA V Kazinski dvorani

6


ONEDEUEK, 28. OKTOBRA DAN SLOVENSKEGA IGRALCA

19.00

Marko Vezovišek: FAUST TV O p ero in bolet S N G Maribor in Slovensko ljudsko gledališče Celje

N

edelja ,

27.

Pokrovitelj predstave Dravsko tiskoma

o kto bra

Režija: M arko Vezovišek 19.00

Ivan M rak - Damir Zlatar Frey: BEG IZ PEKLA SLAVNOSTNA PODELITEV BORŠTNIKOVIH

Koreodromo Ljubljano

NAGRAD

Režija: Damir Zlatar Frey

Režija: M arko Vezovišek

V Stari dvorani

V Veliki dvorani 2100

Philip Ridley: DISNEY RAZPARAČ 22.30

S N G Drama Ljubljano

PRIJATELJSKO SREČANJE N a sto p a skupina SOUL FINGERS

Režija: Bojan Jablanovec

V Kazinski dvorani

Na Velikem odru

SPREMLJEVALNI PROGRAM:

2 4 0 0 Ivan M rak - Damir Zlatar Frey: BEG IZ PEKLA

11.00 P O G O V O R O TEKMOVALNI PREDSTAVI

Koreodromo Ljubljano

Pogovor vodi: M a te j B o g a ta j na M alem odru

Režijo: Damir Z latar Frey V Stari dvorani 8.00

BORŠTNIK TENIS OPEN Na igrišču TK Branik

SPREMLJEVALNI PROGRAM: 11.00 PO G O V O R O TEKMOVALNI PREDSTAVI Pogovor vodi: M a te j B o g a ta j na M alem odru

20.00 VELIKI TESTAMENT Avtorski projekt Sonje Blaž VSE TEKMOVALNE PREDSTAVF SO PODČRTAN F l

Pokrovitelj p re d sta ve Telekom Slovenije Na M alem odru

JAZZ NA BS: 22.00 SOUL FINGERS V Satchmo klubu

M O D A NA BS: 16.00

UNLIMITED V Kazinski dvorani

7


P«R«CIL« IN PREDL««I SELEKTORJA 31. BS

I V lin u la sezona je ponudila slovenskemu gledališkemu občinstvu v p ro dukciji devetih (vključno s 1. januarja 1996 ponovno profesionaliziranim Gledališčem Ptuj) p oklicnih repertoarnih gledališč (s statusom javnega zavoda ozirom a stalnega gledališča v sosednji Ita liji) 49 prem iernih u prizoritev (kar je le nekoliko manj k o t v prejšnji sezoni, ko jih je nastalo v is ti p ro dukciji 51). M ed n jim i je bilo na repertoarjih le 11 premier dram dom ačih avtorjev in med n jim i le šest k rs tn ih u p rizo rite v (Evald Flisar, Tone K untner - Ivan Cankar, E m il H rv a tin , V ito Taufer, Ivo Svetina, M a tija Logar), kar je manj ko t v prejšnji sezoni (ko je bilo kar 21 dom ačih premier in med n jim i kar 16 k rs tn ih uprizoritev). č ko t v prejšnji sezoni je bilo v tej ponudbi slovenskih praizvedb tu jih dram skih besedil - 20 (v prejšnji sezoni le 15), s ka te rim i so um etniška vodstva zapolnila vrzeli v našem poznavanju svetovne klasike (npr.: A jshil, Sedmerica p ro ti Tebam; Sofoklej, Filoktet), manj znanih lite ra tu r (npr.: G udm undsdottir, Jaz sem maestro; Cossa, Nona), a tu d i sledila a ktu a ln i tu ji dramski p rodukciji (npr.: M am et, Oleanna; Ridley, D isney Razparač; ipd.). Poleg om enjenih praizvedb so gotovo pomembno prispevala k o dp rto sti slovenskega gledališkega prostora gostovanja tu jih režiserjev in ostalih ustvarjalcev na naših odrih (Paolo Magelli, Ernst M . Binder, H allm ar Sigurdsson, Janusz Kica, Ivica Kunčevič, Vida O gnjenovič in Osvaldo Bonet). Prav številne praizvedbe sodobnih tu jih dram skih besedil in gostovanja tu jih gledaliških ustvarjalcev na naših odrih (tu d i v okviru gostovanjske ponudbe Cankarjevega doma in festivala Exodos) po eni strani in obenem vse številnejša in reprezentativnejša gostovanja naših gledališč na tu je m omogočajo sklep, da je aktualno slovensko gledališko ustvarjanje razmeroma o dp rt in u čin kovit prevodnik a ktu a ln ih u m e tn iških procesov med svetom in dom om ter vse bolj navzoče in vse prepoznavnejše v mednarodnem k u ltu rn e m dogajanju. V

Č e p r a v je produkcija t. i. n einstitu cio na ln ih profesionalnih nosilcev odrskega dogajanja nekoliko manj pregledna, je bilo mogoče zabeležiti iz tega vira še dodatnih 23 premier (v prejšnji sezoni jih je bilo 18), med k a te rim i je bilo kar 17 dom ačih del in med n jim i kar 14 krstn ih izvedb (M a tja ž Pograjc, Uršula Cetinski, M arko Košnik V ira n t, M arko Peljhan, Iz to k Lovrič, Tomaž Štrucl, Aleksander Jurc - M ojca T iirk , dr. M a tja ž Kmecl, Andrej Rozman - Roza, Barbara Novakovič, Pepi Sekulič, Vlado Repnik, Go j m ir Lešnjak - Goje). Kot lahko opazimo, je nastala v tej p rodukciji večina avtorskih projektov odrskih ustvarjalcev mlajše in najmlajše generacije. S v e t Borštnikovega srečanja me je 19. decembra 1995 iz v o lil za selektorja in m i naložil za osnovno nalogo oblikovanje tekmovalnega repertoarja (ob m ožnosti sodelovanja pri oblikovanju gledališkega dela spremljevalnega programa). V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da gre za nacionalni festival dramskega gledališča, ki naj po eni strani v svojem osrednjem tekm ovalnem delu omogoči predstavitev ter preverjanje najopaznejših in n ajvzne m irljive jših u prizoritev osrednjega toka pretekle sezone, po drugi pa naj že v tem kontekstu skuša p o n u d iti tu d i nekatere estetske in poetološke alternative, k i utegnejo z obrobja v p liv a ti na osrednji tok, ali se v prihodnosti celo prebiti v njegovo središče. Prav tako je bilo posebej poudarjeno, naj BS k lju b svoji tra d iciji in že dovolj samoum evni repertoarni podobi ohranja in neguje svojo kakovostno in količinsko odprtost ter prilagodljivost. K i j u b nekoliko poznemu im enovanju in ra zličnim drugim oviram m i je uspelo vid e ti iz že omenjene ponudbe m inule sezone 57 uprizoritev. V splošnem je mogoče zapisati, da je slovensko gledališče tu d i v tej sezoni v ve liki večini izpričalo svojo estetsko odprtost in pluralnost, in sicer tako v iz b iri tu jih in dom ačih dram skih besedil, kakor tu d i v zaupanju ustvarjalcem različnih generacij in estetskih usmeritev. Najopaznejše in najvznem irljivejše so m i bile tiste uprizoritve, pri katerih je bilo relevantno dramsko izhodišče nadgrajeno s prepoznavno in odrsko u čin kovito režiserjevo izbiro izraznih sredstev odrskega spektakla ter pri katerih se je igra posameznega igralca in /a li igralskega ansambla v celoti ponovno potrdila kot ključna prvina njihovega najneposrednejšega stika z gledalcem ozirom a avditorijem . Ob


u prizoritvah t. i. neliterarnega gledališča m i je bila posebe] pomembna učinkovitost kom unikacije z a vditorijem in potencialnim i v p liv i prikazanih izraznih p rvin in nadaljnjo prenovo prakse našega dramskega teatra. "V

tekm ovalni repertoar 31. Borštnikovega srečanja predlagam naslednjih osem uprizoritev

(razvrščenih po d atum ih premier): 1. Ivan Cankar, H lapci v režiji M ile ta Koruna in u p riz o ritv i SNG Drame iz Ljubljane; 2. Know your Enemy! v režiji M atjaža Pograjca in u p riz o ritv i Gledališča Glej in Betontanc ter v koprodukciji Cankarjevega doma iz Ljubljane; 3. Franz Kafka - Željka Udovičič, Amerika v režiji Janusza Kice in u p riz o ritv i Drame SNG iz Maribora; 4. Harold Pinter, Prevara v režiji Zvoneta Šedlbauerja in u p riz o ritv i Prešernovega gledališča iz Kranja; 5. Silence Silence Silence v režiji V ita Tauferja in u p riz o ritv i Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane; 6. Ivo Svetina, Babilon v režiji Tomaža Pandurja in u p riz o ritv i Drame SNG iz Maribora;

7. Ivan M ra k - D a m ir Zlatar Frey, Beg iz pekla v režiji D am irja Zlatarja Freya in u p riz o ritv i Koreodrame iz Ljubljane; 8. Philip Ridley, Disney Razparač v režiji Bojana Jablanovca in u p riz o ritv i SNG Drame iz Ljubljane. \ Z spremljevalni program predlagam naslednje uprizoritve: 1. za zaključni večer z razglasitvijo nagrajencev in podelitvijo nagrad BS predlagam letošnjo u prizoritev veseloigre dr. Bratka Krefta K ranjski komedijanti v režiji Zvoneta Šedlbauerja in izvedbi Slovenskega gledališča iz Trsta. Z njo bi nadaljevali lansko prakso, ko smo ob tej priložnosti lahko videli sodobno interpretacijo Linhartovega M atička in se tako spom nili začetkov slovenskega

dramskega in odrskega ustvarjanja. 2. za seznanitev z dovolj ko m u n ika tiv n im i, a izredno redkim i poskusi glasbenega teatra pri nas: Faust T V avtorja in režiserja M arka Vezoviška v izvedbi Opere in baleta SNG iz M aribora in koprodukciji SLG iz Celja, Arabella Andreja Rozmana - Roze v režiji M atjaža Pograjca in produkciji Cafe teatra iz Ljubljane in Domovino, ljubezen mojo G ojm irja Lešnjaka - Gojca v režiji Borisa Kobala in izvedbi avtorja in D'H am rs. 3. za seznanitev z najvidnejšim i dosežki slovenskih študentov dramske igre: Sofoklejevo Antigono v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Akademijskega studia AGRFT iz Ljubljane in A nouilhovo Antigono v režiji Kamenkoviča in Tarasenka in izvedbi slovenskih študentov zaključnega letnika Ruske akademije za gledališke um etnosti iz Moskve. 4. za seznanitev z najpom em bnejšim i dosežki naših lu tkarjev za odrasle: Lojze Kovačič, Zgodbe s panjskih končnic v režiji Saša Jovanoviča in v izvedbi Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Ljubljane ter Lorenzo de Ponte - W. A. M o za rt - Andrej Rozman - Roza, Don Juan a li Kaznovani razbrzdanec v režiji Jana Zakonjška v izvedbi Konja, gledališča lu tk iz Ljubljane. \_Jp n zon tve , k i sem jih izbral, in številni n jih o v i odrski ustvarjalci, k i so (tudi) v n jih pokazali svojo um etniško prepoznavnost in žlahtnost, me ob zaključku dovolj dolgotrajnega premišljevanja in tehtanja argum entov navdajajo z dovolj utem eljenim upanjem, da bo 31. Borštnikovo srečanje s predloženim programom zmoglo o dm eriti u trip najaktualnejšim in najvznem irljivejšim dogajanjem v slovenskem teatru in obenem u je ti v svoj časovno in finančno omejen obseg najvrednejši del njegovega bogastva. V Celju, 25. ju n ija 1996. Slavko Pezdir


S po što va n a gospa Olga Jančar, direktorica Borštnikovega srečanja

C jle d e na novonastalo situacijo, ki se odraža v kadrovskem osipu repertoarnih igralcev v D ra m i SNG M aribor, k i jim je z 31. 8. 1996 poteklo redno delovno razmerje v D ra m i SNG M aribor, vam m oram žal sporočiti, da ne razpolagamo z vsemi p otre b nim i zagotovili s strani teh igralcev, za nadaljnje sodelovanje pri u p riz o ritv i Babilon avtorja Iva Svetina, v re žiji Tomaža Pandurja. l o je samo eden od razlogov, k i nam onemogočajo redno odigravanje omenjene u prizoritve. V sredstvih javnega obveščanja je bilo zaslediti izjavo Tomaža Pandurja, da se u p riz o ritv i takorekoč odpoveduje. Sedanje vodstvo Drame SNG M a rib o r je že v mesecu ju liju storilo vse, da bi zagotovilo pristanek za sodelovanje odhajajočih k lju č n ih igralcev v Babilonu ne samo v tekm ovalnem delu Borštnikovega srečanja, ampak že za sodelovanje na gledališkem festivalu v Ludwigsburgu v p rvi dekadi septembra 96. Potek dogodkov, k i smo jim priča dandanes, potrjuje naša predvidevanja, da nekaterih k lju č n ih u m e tn iških sodelavcev pri u p riz o ritv i Babilona ne bo mogoče p rid o b iti za sodelovanje. jN /lo r d a je potrebno ob koncu o po zo riti še na dejstvo (seveda ni nujno, da bi m oralo b iti odločujoče), da bi v danih okoliščinah pomenila ena ponovitev u prizoritve Babilon strošek v višin i najm anj 15.000 D E M , pri čemer gre predvsem za neposredne stroške in za predvidene avtorske honorarje. V katastrofalni finančni situaciji, ko delamo nove u prizoritve brez m in im a ln ih sredstev, ko črpamo kostum e iz fundusa, ko nam pri izdelavi scene prijazno pomagajo z m a jh n im i prispevki v m aterialu sponzorji, ko u m etniški sodelavci naklonjeno našemu gledališču delajo brez ustreznega plačila, bi b il pristanek na zgoraj om enjeni strošek v popolnem neskladju z dobrim okusom. M nenja smo, da bi bilo bolje pokazati na vzroke (ti vzro ki im ajo imena in priim ke) za finančno stanje, ko t pa da se zavaja javnost o storjeni k riv ic i izgnanim in pregnanim. Z le p im i pozdravi! M aribor, 10. 9. 1996

v. d. ravnatelja Drame SN G V lad o N o v a k

10


TEkM «VA LN E P R E D S T A V E

11


kNCW Y«UR ENEMY!

GLEDALIŠČE

G leJ T H E AT RE

GLEDALIŠČE GLEJ

■3NV1N0139

BETONTANC koprodukcijo CANKARJEV D O M LJUBLJANA

režijo M atjaž Pograjc glasba M itja Vrhovnik-Smrekar kostumograf Uroš Belantič scenografija Betontanc & Tomaž Štrucl oblikovanje luči Piškotdesign celostna podoba Iztok Lovrič razsvetljava Tomaž Štrucl fotografija D iego A. Gomez, Tina Ruisinger vodja predstave Andrej M eljo tehnik Tomaž Trontelj

N astopajo Alma B lagda nič Igor D ragar Janjo Majzelj Ivan Peternelj Blažka M ueller Branko Potočan M ate j Recer

1Z

:A

b

5 N

E

I BETONTANCI


a, njega sem ubil, nje pa ne. Kam je odšla^ Tega pa ne vem. Ne rečem, da ni prašiča in da bi jo... Vendar je nisem. Pravijo, da m oramo o tistem , o čemer ne moremo govoriti, g o vo riti vedno znova... in ko vam to pripovedujem sem brez dvoma vid e ti bolj okruten človek, kakor pa ste vi. A m pak tako je zato, ker vi niste videli njenega obraza. Se posebno ne žara njenih oči v tistem trenutku, ko sem ju našel skupaj. To n i bila samo pohota, ko t si nemara m islite, ne. To je bilo nekaj, kar ne poznam in zato me je bilo strah in nisem vedel ne kod ne kam. Bežal sem stran, pa se m i je zdelo, da so name z neba padle vse ženske tega sveta in želel sem si, da bi m i izpraskale oči, da ne bi več ugledal njenega žara, ki je sijal po njem. To je vsa moja izpoved. Vem, da bo moja glava tako ali tako visela in zato m i ne oproščajte ničesar, ker m i n i žal, za kar sem storil.

13


Franz Kafko

A M ER IK A

IHWIA DRAMA SNG MARIBOR

režiser Janusz Kico dramaturginja in avtorica dramatizacije Željka Udovičič scenograf in kostumograf Jurgen Lancier asistentka režije Branka Niki Klam pfer asistentka kostumografa M a rta Frelih lektorica Lidija Simonič oblikovanje luči Franci Safran prevod dramatizacije Livia Pandur in Staš Ravter borilne veščine Boris Sef producentka Lidija Klenovšek asistent produkcije Lane Sokolovski šepetalka Lidijo Simonič inspicient A ndrej Rajh

N

asto pajo

Karl Rossmann Brane Šturbej Delamarche Iztok Bevk Robinson Primož Ekart Stric, N adnatakar, Policoj, O če Peter Ternovšek Kapitan, G reen, Glavni portir V la d o Novak Kurjač, Pollunder, Študent Alojz Svete Klara Alenka Tetičkovič Nadzornica, M ati, Lastnica prenočišča Anica Sivec Tereza Irena M ihelič Schubal, Služabnik Ivo Leskovec Fanny Sonjo Blaž Bruneldo Alenka Cilenšek Mack, Liftboy Blaž Štrukelj Agitator, Glavni blagajnik Ivica Knez Služkinja N ataša Sirk Liftboyi Zvonko Funda, Franci G abrovšek, Uroš Kus Otrok Tim Miloševič

14


K o je šestnajstletni Karl Rossmann, k i so ga njegovi ubogi starši poslali v Am eriko, ker ga je neka hišna zapeljala in dobila otroka z n jim , z ladjo, ki je vozila že počasi, p rip lu l v newyorško pristanišče, je uzrl kip boginje svobode, k i ga je že dolgo opazoval, kakor v mahoma močnejši sončni luči. Njena roka z mečem se je kakor znova vzdignila in okoli njene postave so pihljale svobodne sapice. „”T a k o visoko!" si je rekel, in ker ni prav nič pom islil, da bi odšel, ga je zmeraj bolj naraščajoča množica nosačev, ki so h o d ili m im o njega, polagoma potisnila prav do ograje na krovu. („Amerika", odlomek)

D


Ivan Cankar

HLAPCI

SNG DRAMA LJUBLJANA režiser in dramaturg M ile Korun scenografka in kostumografka Janja Korun koreografka Tanja Zgonc oblikovalec luči M ilan P odlogar glasbeni vodja Brane Demšar

glasba Viktor Parma, G o d a ln i kvartet (1992) v izvedbi Slovenskega g o d a ln e g a kvarteta

vodja predstave Iztok Vodnjal šepetalka Lučka Simonič lučni vodja M e to d Novak tonski vodja M arjan Benedičič rekviziter Bojan Kukovič frizerki M ih a e la Majcen, M a jo Brzin maskerja in lasuljarja Tomo Brzin, Zoran Lemajič garderoberji Friderik Novak, Koti Ulčor, Anica Kačič, M ilena Robar organizator tehnične službe Edo Kocmur

N

asto pajo

Župnik Polde Bibič Nadučitelj M atjaž Tribušon Jerman G re g o r Bakovič Komar Jernej Šugman Hvastja Bojan Emeršič Lojzka Sašo Mihelčič (AGRFT) Geni N a ta ša Ralijan Minka Polona Juh Zdravnik Tone G o g a la /A n d re j N ahtigal Poštar Vojko Z id a r/A n d re j N a h tigal Zupan Brane G ru b a r Anka, županova hči N ataša M atjašec k g Študent G o ra z d Logar k.g. Krčmar Boris Juh

\f

Natakarica Neža Simčič manjših vlogah sodelujejo

Jermanovo moti M ojca Ribič

M arija Benko. Silva Čušin, Lenko Ferenčak,

Kolander, kovač M o tijo Rozman

B a rb ara Levstik, Katja Levstik, Jerica Mrzel,

Kolandrovo ženo M a ja Končar

Saša Pavček, Nežo Simčič, A lenka Vipotnik,

Pisek, pijanec M arko O korn

M e ta Vranič, Valter Dragan, Tone Homor,

Nace, kmet Zvone H ribar

Andrej N ah tigal, G o ra z d Jakomini k.g„

Kmetica M e to d a Zorčič

G o ra z d L ogar k g.

Delavca M arjan Hlastec, Vojko Z idar

16


20. 2. 1995 ...R a z la g a m sebi in Janezu, kako m islim , da se svet s padcem berlinskega zidu ni ustavil, n iti pom aknil kam nazaj. - Ideja, k i jo tako ali drugače zagovarja Cankar, je tu. V lik ih in zgodbi Hlapcev. V dialogih. Ne bi je rad spreminjal. Več, želel bi jo o h ra n iti v vsej njeni nedolžnosti, pa pri tem ne pozabiti na berlinski zid in propad kom unizm a in tako naprej.

12. 7. 1995 N o č in dan prem išljujem o Jermanu. Kakšen in kaj oziroma Kakor da pozabil. Kar Kafka... Vse

kdo je£ sem vse, kar sem napletel okoli njega odšlo je nekam. Tantadruj, m izantrop, se m i zdi nedognano, komaj začeto,

nedorečeno. Jeseni bo še veliko dela. (M ile Korun: Rojevanje predstave, odlomek)

17


Harold Pinter

PREVARA Betrayal

p r v i p riz o r 1995 - p o m la d

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

d ru g i p riz o r 1995 - kasneje tr e tji p riz o r 1993 - z im a č e trti p riz o r 1992 - jesen p e ti p riz o r 1991 - poletje šesti p riz o r 1991 - kasneje sedm i p riz o r 1991 - še kasneje osm i p riz o r 1989 - poletje

prevod Dušan Tomše

d eveti p riz o r 1986 - z im a

jezikovna redakcija R udenko N a b e rg o j, Zvone Š e d lb a u e r režija Zvone Š e d lb a u e r scenografija in kostumografija Š pela Puc glasba Žare Prinčič lektura Rudenko N a b e rg o j

inspicient R obert Kavčič tonski mojster M arko Koren šepetalka M ila d a Varacha garderoba Bojano Uzar razsvetljava D rago Cerkovnik frizer M a te j Pajntar scenski tehniki Janez Plevnik, R obert Rajgelj, Simon Morkelj

N

asto pajo

Ema B ernarda O m an Jerry Peter Boštjančič Robert V la d o Novok N atakar Povle Rakovec

18


. D v a človeka v sobi - nenehno se ukvarjam s to predstavo o dveh ljudeh v sobi. Zastor na odru se razgrne in pred mano se postavlja odločilno vprašanje: kaj se bo zgodilo tema dvema^- Kdo bo odprl vrata in v s to p ili Zunaj je neznan in tu j svet. Prepričan sem, da je v vsakem človeku nekaj tega strahu pred tem, kaj mu lahko prinese. (H a r o ld P inter)

- M a r t in Esslin je v zvezi s „ P re v a ro " go vo ril o „ zm o tljiv o s ti spom ina".

Im a m čuden spomin. Večkrat im am občutek, kot da zrem v nekakšno meglo in stvari vstajajo iz te megle. M oram se p risiliti, da jih obudim iz spomina. Naravnost g rozljivo je, da sem pozabil marsikaj, kar m i je v nekem tre n u tku veliko pomenilo. -

So vaša dela povezana z vašim življen jem bolj, kot je na splošno znano £

Povezana so celo bolj, kot bi sam vedel povedati. Vem, da so te osebe del mojega življenja. Nisem jih poznal, a zdaj jih poznam. Eksistirajo (Iz pogovora s H a ro ld o m P in te r je m )

19


SILENCE SILENCE SILENCE

SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE

zamisel in izpeljava Vito Taufer

govorica telesa M arko Mlačnik govorica tišine M arinka Poštrak govorica prostora Rae Smith prikrivanje golote Alan H ranitelj glasba Peter Penko, W.A. M ozort pianist Bojan G orišek oblikovanje teme Benjamin O rm erod, M atjaž Brišar oblikovanje maske B a rbara Pavlin

P

oblikovanje zvoka in montaža Silvo Zupančič

ERSONAE

vodja predstave Janez Pavlovčič

SILENTIUM

luč Tine Bolho

AGENTES

asistenti Ivan Konda. Nina Goršič, A leksandra Šoronjič

Janja Majzelj Janez Škof Uroš Maček N ataša Sultanov Ravil Sultanov R obert Prebil

10


tiš in a : angel je šel skozi ta hip, ogromen kot življenje stoterih sonc in tišina ki se skriva v znam enjih, tišina, k i izgovori brez govorjenja; ne reče n ič i, niso nič človeški k r ik ii se ne dogaja nič, kadar poteka časi (Octavio Paz)


Po himnični tragediji Ivana Mraka

BEG IZ P E kLA Damir Zlatar Frey

KOREODRAMA LJUBLJANA K O P R O D U K C IJ A

FE S TIV A L

L JU B L JA N A

avtor uprizoritve Damir Z latar Frey scenografija (p o ideji avtorja) Andrej Stražišar kostumografija (p o ideji avtorja) Jerneja Jambrek dramaturgija Radivoj Podbršček jezikovno svetovanje B o g d a n a Herman glasba Arvo Part, Vincenzo Bellini oblikovanje luči Andrej H ajdinjak fotografija G o ra n Bertok

PR O D UC ENTSKA EKIPA:

producent Damir Domitrovič Kos poslovna tajnica Ksenija Kaučič

vodja predstave Mirča Jenča tehnični vodja M arko Knez tonski mojster Franci Rainer lučni mojster Danilo Pečar izdelava scene Igor K elenberger, Jože Zajc, Roman Kalan, Aleksander Kmetec barvanje scene M a ja Pavlin, Polona Pavlin odrska delavca Igor K elenberger, Aleksander Kmetec šiviljska dela M arica Hibšer, Enisa Alukic, Jožica Plut frizerka Jano Recek garderoberke Enisa Alukič, Slavica Dragojevič

N

asto pajo

Paul Verlaine Pavle Ravnohrib Arthur Rimbaud Uroš Smolej Germ ain Nouveau Janko Petrovec Kardinal Janez Eržen G ospa Rimbaud Jadranka Tomažič N ina Skrbinšek G ospa Verlaine Iva Zupančič Larve Berta Bojetu Stanislava Bonisegna M ilena Grm M ojca Partljič Vera Per Nina Skrbinšek Jadranka Tomažič Ivo Zupančič Jette O stan Vejrup

22


London, petek popoldne (4. ju lij 1873) V erlainu! V n i se, v rn i se, dragi prijatelj, edini prijatelj, v rn i se. O blju bljam ti, da bom dober. Če sem bil zlovoljen s teboj, je bila to le šala, k i je zrastla iz moje trm oglavosti. Kesam se močneje, kot t i to lahko povem. V rn i se, vse bo pozabljeno. Kakšna škoda, da si verjel tej šali. Dva dni že jočem. V rn i se. Bodi pogumen, dragi prijatelj. N ič n i izgubljeno. Samo potovanje moraš ponoviti. Pogumno bova zaživela tukaj, strpno. Ah! m ilo te prosim. To je tu d i sicer v tvoje dobro. V rn i se, vse svoje stvari boš našel. Upam, da t i dobro veš, da ni bilo v m o jih besedah nič resničnega. Grozen trenutek! In ti, ko sem t i nam ignil, da zapusti ladjo, zakaj nisi tega storil. Dve le ti sva živela skupaj, da bi se potem to zgodilo! Kaj boš s to rili Če se nočeš v rn iti sem, hočeš, da te poiščem, kjer že si<i

Ja, sam sem kriv. O h! ne boš me pozabil, povej £ Ne, t i me ne moreš pozabiti. Jaz, jaz te im am še vedno tu. Povej, odgovori tvojem u prijatelju, ali naj midva ne živiva več skupaj <?■ P ogum en bodi. O dgovori m i hitro. Ne morem več ostati dolgo tukaj. Poslušaj samo svoje dobro srce. H itro , povej m i, ali naj se t i pridružim . Tvoj za vse življenje. Rimbaud

23


Philip Ridley

DISNEY RASP A R A « The Pitchfork Disney

SNG ORAMA UUBUANA

prevajalec Zdravko Dušo režiser Bojan Jablanovec dramaturginja D iana Koloini scenograf Jože Logar kostumografka M e ta Sever lektor Arko skladatelj-" M a rio M o ro lt oblikovalec giba Brone Završan asistentka dramaturgije Sašo H e lbel (AGRFT) * Po zamisli B Ja b la novca je M M o ro lt u p o ra b il več znanih skladb

vodja predstave in tonski vodja G ojm ir Ferenčič šepetalka D avorina Cebohin postavljalec luči Milan P odlogar lučni vodja V lo d o G lo v a n rekviziter Bojan Kukovič frizerki M ih a e la Majcen, M a jo Brzin masker in lasuljar Zoran Lemajič garderoberji Friderik Novak, Kati Ulčar, Anica Kačič, M ilena Robar odrska mojstra Tone Kuzmo, Jože Udovč organizator tehnične službe Edo Kocmur tehnični vodja Boro Rotovnik

N astopajo Presley Stray Jernej Šugman H aley Stray Petra G ovc k.g. Cosmo Disney Bojan Emeršič Razparač G o ra z d L o gar k.g.

24


S tra h o v i so osebne j ši, ko t je kazalo dovolj smo si sami: čas naredi ostalo. Elizabeth Jennings

Iz je m n a groza nam vrne naše otroške kretnje. Chazal

nerazumnem trp lje n ju ljudje spoznajo strah in strah je najbolj božansko čustvo. Je božja prilika in začetek modrosti. Polbogove častimo z vin o m in cvetjem. Pravi bogovi terjajo kri. Zora Neale Hurston 25


IZ SPREMLJEVALNEGA PRGCRAMA

Ib


Lojze Kovačič

zgo dbe

5 PANJSKIM KONCNIC LUTKOVNO GLEDALIŠČE JOŽE PENGOV UUBUANA

režiser Sašo Jovanovič likovno zasnova in poslikava lutk Daniel Demšar izdelava lutk in tehnologija Ivica Bilek lektorica Eva Blumaver glasba D rago Ivanuša izdelava glasbil Ž iga Lebar izvedbo kostumov za lutke H elena S obar - Zajc izvedba scene Zdenko M ajaron, Ivica Bilek, Daniel Demšar

N astopajo M atevž G re g o rič R enata Kalem ba Tina O m an N enad Tokalič - Nešo

11


Lorenzo do Ponte - W.A. Mozart

D0N JUAN A i l k A Z N f V A N I RAZBRZDANEC KONJ, GLEDALIŠČE LUTK KUD FRANCE PREŠEREN UUBUANA

libreto napisal Lorenzo d o Ponte prevedel in priredil Jon Zakonjšek pesmi spisal Andrej Rozman režiral Jan Zakonjšek lutke in sceno oblikoval Silvan Omerzu glasbo po W.A. M ozartu zložil Erno S ebastian na harm oniki jo izvaja Damjan Vahtar d ram aturgija B arbara O rel lektoriranje M etka Z obec teh n ika D rogo Milinovič izdelava lutk in scene Silvan Omerzu, Ž igo Lebar, M a te jo Kozina, Velimir Škafar

N astopajo Don Juan Boštjan Sever Leporello, Don O tta v io , Kom endnik, Kip Brane Vižintin Donna Anna, Donna Elvira Ano Vipotnik

18


A N TIC 0N A (po Sofoklejevi tragediji)

AKADEMIJSKI S T U D IO AGRFT

režija Jernej Lorenci dram aturgijo Tino Kosi asistent režije in producent Peter Srpčič scenografija Brone Hojnik, Jernej Lorenci, Ksenija Čerče kostum ografija Ksenija Čerče avtor glasbe in sooblikovalec stajank D rago Ivanuša lektor prof, Jože Faganel

N astopajo A ntigono Saša M ihelač Ism ena Nina Valič Kreon N enad Tokalič - Nešo Stražar Uroš Furst H aim on Simon Serbinek Terezias M iho Nemec G lasnik M arko M andič Evridika B arbara Zefran Paž Aljošo Koltak Zbor M aša Derganc, Primož Pirnat, Daša Doberšek, Nevo Jona Flajs, B arbara Žefran, Rafael Vončino M iho Nemec, Uroš Furst, M arko Mandič, Simon Šerbinek, Nina Valič, Aljošo Koltak

2?


Marko Vezovišek

FAUST T V F

aust, TV, sex, drugs & ro c k 'n 'ro ll ro c k 'n 'ro ll opera na 31 kanalih z eno predigro, eno uverturo in enim epilogom brez odmora

OPERA IN BALET SNG MARIBOR SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE

avtor glasbe in besedila M orko Vezovišek režija M orko Vezovišek scena in kostumi M irjana Koren aranžm a zbora Simon Robinson in M arko Vezovišek zborovodja R obert Mracsek koreografija Minka Veselič - Kološa, Snježana Premuš asistent koreografije Nikolaj Silnikov aranžm a playb acka Skakafci (M arko Vezovišek, Danilo Ženko, Boris Bobek, Jure'Ivanušič, Nino Mureškič)

asistentka režije O lja Ilič oblikovalec luči Franci Rampre ton G o ra z d Vever

N I,ASTOPAJO M o fo Davor H e rg a Sico M arko Vezovišek Kido, d ekle v diskoteki Alenka Tetičkovič Smrt - Bela d am a na koncu tun e la Alenka Pinterič R enato M o d e ra to Davor H erga Henrik Faust, študent medicine in glasbenik V la d o Kreslin dr Henrik Faust, glasbenik in p ato lo g V la d o Kreslin Risto M efisto Jure Ivanušič Aleluja Singer Alenka Pinterič Slikar Vojko Pogačar Plesalka v invalidskem vozičku Alenka Ribič M a rta , ženska z jajci M orko Vezovišek M arjetka Alenka Tetičkovič dr. H ackethal M arko Vezovišek N ataša, glas v offu Ksenja Jus Plesalci Pia Mlekuš, A g la ja Falcieri, G a lin a Čajka, Aleš Tkalec, Vasilij Kuzkin, V o lo d ja Kuzkin, M arko U nterajter

Cerkveni zbor Z bor O p e re in b a le ta SNG M a rib o r Faust TV Big Band Skakafci (Boris Bobek - kitara, Nino Mureškič - tolkala)

30


Gojmir Lešnjak - Goje

D *M «V IN A , LJUBEZEN M«J

režija Boris Kobal kostum ografija Zvonko Makuc scensko-likovna podobo predstave Boris Benčič budno oko in božja šiba Zijah Sokolovič zvok Bruno Tratnik mojster luči R affaele Cavarra fo to g ra f Jaka Jeraša direktor produkcije Bato M. Djukanovic producent M atjaž Ž b o n ta r

N astopajo Rudi G ojm ir Lešnjak Trio d angel's:

Angelca 1 Borbi Cerar Angelca 2 luna Ornik Angelca 3 Metko Trdin Kvintet d ho mr's

v v v v

vlogi vlogi vlogi vlogi

basista G o ro st Radojevič kitarista Arm ando Sturman bobnarja Ajk Sirca saksofonista Kristijan K alaba

31


Andrej Rozman - Roza

ARABELLA T E A T E R KAFE TEATER

Odrsko uprizoritev: A rabella Praizvedba v cofe teatru Avtor besedilo: Andrej Rozman-Roza Režijo: M atjaž Pograjc

Koreografija: M ojca H orvat Scenografijo: Andrej Stražišar Kostumografijo: Alan Hranitelj Izdelavo scenskih elementov: Anton Mehle, Tone Strle Slikarji: Andrej Hirci, B arbaro Gosar, M iha Rudi Izdelava kostumov: M ura Design, Marica Hubscher, L a b o d Style, N a d a Slatner

N

Lučno oblikovanje: Andrej H ajdinjak

Arabella - Ivo G o d n ič

asto pajo

Tonski mojster: Milan G ru b e r

Dolfi - Janez Škof

Vodja predstave: Toni Starc

M argareta - Vita Mavrič

G arderoberka: M a te ja B enedetti, Tina Kolenik

Songi: Miša Cermak

Oblikovanje maske: Alan Hranitelj

Plesalci:

Maskerka: G a b rije la Fleischman

Nina F a jd ig a

Rekviziter: Tomo Koželj

G re g o r Luštek Boštjan Pavček Katja Šantl Glasbeniki: Miran Juvan - klavir Jože Hauko - bas O tm a r Senegačnik trom bon

32


BORŠTNIKOV PRSTAN 9 * I vanka M

ežan

slovenski teater jo je prinesel veseli veter; Filip Kalan jo opisuje kot „dekle z naravno nobleso, v ig ri še nekoliko zadržano, še ujeto v govornem recitativu, vsekakor m ikavno v svetlem baročnem kostum u". T a opis ohranja enega p rvih likov, k i jih je oblikovala Ivanka M ežan - Angeliko v M olierovem „N am išljenem bolniku", ob Sternfeldovki v L in h a rto vi „Z upanovi M ic k i" kom ično vlogo, k i jo je igrala na osvobojenem ozem lju. " V šibki in k rh k i m ladenki sta n otranjo moč in sugestivnost prepoznala njena prva učitelja, režiser Bojan Stupica s svojim n e z m o tljiv im občutkom za teater in študiozni, natančni Branko Gavella. Pino M la ka r je ko t profesor za odrski gib s posebno zahtevnostjo razvijal telesno izraznost nadarjene igralke. " V igralski ansambel Drame Slovenskega narodnega gledališča jo je na sebi lasten, skrivnostno posvetitveni način sprejela Nablocka. Med damo iz Astrahana in krhko igralko, k i je izšla iz partizanske igralske skupine, se je za vse čase stkalo prijateljstvo. Velika Nablocka je spremljala njen razvoj in ji vlivala poguma. „Samogriz" je beseda, k i jo je Nablocka izum ila, da bi poimenovala sam okritično, do sebe zahtevno Ivanko Mežan: „M o je m u dragemu samogrizu, neusmiljenemu k ritik u ..., dosti s samogrizom, več samozavesti - tvoja stara Nablocka." R a z lo g o v za samozavest je bilo sicer več kot dovolj. Njena O felija v Gavellovi u p riz o ritv i Shakespearovega „H am leta" je bila nagrajena z zvezno nagrado. S šte viln im i ra zličn im i vlogam i je vedno znova zbujala pozornost kritiko v. Strogi V la d im ir Kralj, k i je le izjem om a ocenil manjše vloge, je o njeni ciganki v M o lie ro vi „Izsilje n i že n itvi" zapisal, da bi nad njo im el dopadenje sam Jean Baptiste Poquelin, avtor številnih ko m ičn ih baletov. Franu A lbrehtu je kot Nevesta v Lorcovi „Svatbi k rv i" razodela „dragoceno um etniško silo". Josip V idm ar je interpretacijo Lužance v Cankarjevem „K ra lju na Betajnovi" ocenil kot sugestivno, več: pretresljivo. Javoršek je za njeno D o m in ik o v Remčevi igri „Delavnica oblakov" dejal, „da bi D o m in ika ne bila tako pretresljiva, če bi jo oblikovala manj subtilna igralka". Za vlogo D o m in ike je Ivanka Mežan prejela S terijino nagrado, B orštnikovo srečanje je nagradilo njeno enkratno sugestivno interpretacijo Sgriccie v Pirandellovih „V elikanih z gore".

34


G le d a liš k a pot Ivanke Mežan je na nek način netipična, izjemna. Zahtevne preizkušnje je doživljala kot soigralka svojim nekdanjim pedagogom Nablocki, M a n ji Ven. S Stanetom Severjem sta v A nouilhovem „O rn iflu “ oblikovala nepozaben tandem. Kot Beatie B ryant v Weskerjevih „Koreninah“ je v realistično utemeljeno m ojstrstvo starejših soigralcev „ vnesla vzdušje mladostne svežine in in tim n e sproščenosti". (Vasja Predan). Njena igralska pot je zato na poseben način vpeta v slovensko gledališko tradicijo in tvornost. iN e n a d o m e s tljiv delež je oblikovala v antologijski K orunovi u p riz o ritv i Aishilove „Oresteje". Zaupana ji je bila „ena n a jte žjih vlog, vloga Kasandre, z izjem om a za htevnim i prehodi iz budnosti v trans in prebujanji iz transa v budnost" (J. Vidm ar). S pomočjo televizijskega zapisa je v tej povsem izjem no odigrani vlogi še danes mogoče vid e ti tem eljno igralsko kreacijo, ki je v Korunovi u p riz o ritv i ustvarila iskano sintezo obrednega in eksistencialno zavezujočega interpretiranja antične tragedije. Na izviren način je Ivanka M ežan v vlogi Ciganke prepletla krstno u prizoritev Šeligove „Svatbe", ko je z ekstatičnim plesom, s tem no zarotitveno govorico in z baladno izpovedjo tragedije svojega rodu dobesedno uročila prostor igre, njene akterje in gledalce. J N e ra z u m n a in neopravičljiva pragm atičnost je Ivanko M ežan odrinila iz gledališča, v katerem je ustvarjala p olnih trideset let. Ko se je v „S vatbi" vrnila na slovenski gledališki oder, je dokazala, da je njena igra resnično ustvarjalna, polna presenečenj. N iz izje m n ih kreacij nam govori o um etnici, k i je o igralskem m ojstrstvu povedala vse, še vedno pa n i povedala vsega o sebi. Prav zato je igralko Ivanko M ežan vredno znova in znova odkrivati. Toliko krhko ženskega in sugestivno temperamentnega ž ivi v njem nenehni o dprtosti do sveta, to lik o je v njej neizmerne teže vedenja, da se zdi kot dragulj, k i je izm erjen in iztehtan, a v soju odrskih lu či vedno na novo zablesti. J e rn e j N o v a k

35


NAGRADE BS 95 STROKOVNA 2IRIJA 30. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA V SESTAVI: VASJA PREDAN (PREDSEDNIK). ALEŠ BERGER IN MATEJ BOGATAJ Sl JE OGLEDALA SEDEM TEKMOVALNIH PREDSTAV IN SE O VSAKI SPROTI KARSEDA TEMELJITO PO G O VO R ILA. PO ZADNJI TEKMOVALNI PREDSTAVI JE S O G LA S N O ODLOČILA. DA:

V

e l ik o n a g r a d o

Bo r š t n ik o v e g a

sr ečanja

PREJME PREDSTAVA SN G DRAME LJUBLJANA GRMAČE DANETA ZAJCA V REŽIJI MILETA KORUNA.

B

o r š t n i k o v o n a g r a d o p r e j m e p r e d s t a v a lepa v i d a

,

AVTORSKI PROJEKT DAMIRJA ZLATARJA FREYA. V IZVEDBI KOREODRAME LJUBLJANA IN SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA.

B

o r š t n i k o v o n a g r a d o p r e j m e i v o b a n z a v l o g o p o l o n ij a

V PREDSTAVI HAMLET DRAME SN G LJUBLJANA.

B

o r š t n i k o v o n a g r a d o p r e j m e b o j a n j a b l a n o v e c z a r e ž ij o

PREDSTAVE LJUBEZEN DOBREGA M O Ž A V IZVEDBI PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA.

B

o r š t n i k o v o n a g r a d o p r e j m e b in e m a t o h z a v l o g o h a c k e r j a

V PREDSTAVI LJUBEZEN DOBREGA M O Ž A PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA.

B

v

o r š t n ik o v o n a g r a d o p r e jm e jer nej

Šu g m a n

za v l o g o ham leta

IZVEDBI

S N G DRAME LJUBLJANA.

B

o r š t n i k o v o n a g r a d o z a m l a d e g a ig r a l c a p r e j m e n a t a š a r a l ij a n

ZA V L O G O POLONE V PREDSTAVI GRMAČE S N G DRAME LJUBLJANA.

VASJA PREDAN. PREDSEDNIK ALEŠ BERGER MATEJ BOGATAJ MARIBOR, 28. 10. 1995

N

a g r a d a o b č in s t v a

KOMISIJA ZA PREŠTEVANJE GLASOVNIC OBČINSTVA JE UGO TO VILA, DA JE NAJVEČ G LASO V (86.7% ) DOBIL PETER BOŠTJANČIČ ZA V L O G O SHYLOCKA V PREDSTAVI BENEŠKI TRGOVEC V IZVEDBI SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CEUE.


B«RŠTNIK«VA Z N A Č K A

Komisja zo p o d e lite v zlote značke Borštnikovega srečanja O lg o Jančar, Rudi Šeligo in Tone Partljič je o b tridesetletnici srečanj sklenilo modificirati ustaljeni d o g o v o r ,o p o d e litvi značk in nom esto letošnjih značk p o d e lju je tri p o sebn e ju b ile jn e n a g ra d e trem slovenskim gledališkim ustvarjalcem za njihov nenadom estljivi d e le ž pri razvoju Borštnikovega srečanja.

In sicer:

F r a n u ŽIŽKU, ki je v zgodnjih šestdesetih letih oblikoval id e jo o srečevanju dramskih g le d ališč v Mariboru, jo razvil v okviru mariborske jesenske kulturne revije, organiziral kot te d e n dramskih g le d ališč in s tem položil tem elje današnjem u Borštnikovemu srečanju.

B r ANKU GOMBAČU, ki je nekdanji te d e n spremenil in razširil v tekm ovalno Borštnikovo srečanje, tekm ovalne p re d sta ve o b o g a til s skoraj n e p re g le d n o množico sprem ljevalnih prireditev, ta k o d a je Borštnikovo srečanje p ostalo nekakšno g le d ališko g ib a n je ; omislil si je Borštnikov prstan in n a g ra d e te r prireditev spremenil v osrednji gledališki d o g o d e k .

Doktorju B r ATKU KREFTU, ki je skoraj d ve desetletji p re dsedoval Borštnikovemu srečanju, mu vtisnil s svojimi nastopnimi, otvoritvenimi in sklepnimi govori literarno slikovitost, utem eljitev d o bitnikov prstana p a dvignil na roven teatrološke onalize.

Noj b o d o letošnje ju b ile jn e n a g ra d e zahvala vsem trem za d e lo in p o svoje priznanje vsem, ki so jih pritegnili k delu.

37


BS SE JIH SPOMINJA

dr. B ratko K re ft; predsednik BS

1971-1986, 190 5 -1 9 9 6


M h

A n ic a Veble, ig ra lka , 1947-19 96 Jože Babič, režiser, 1 9 1 7 - 1996


UTRINKI S 30. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

N enni Delmestre D alibor Foretič M ilk a Podrug - Kokotovič

Tone Partljič Olga Jančar Rudi Šeligo

Nataša Ralijan, Jernej Šugman, D a m ir Z la ta r Frey, D a m ir Domitrovič - Kos, M ile n a M u h ič

40


UTRINKI S 30. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA Rudi Šeligo Branko Gombač Fran Žižek

Rudi Šeligo Vlado Novak

Srečanje z Amerikanci

41


UTRINKI S 30. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

Janez Janša Ivanka Mežan Angelca Jenčič Janko BORUT PECAH

Rudi Šeligo

Srečanje s Tamaro Burmicky

- Tayo

Štefka Drolc Tomaž Toporišič

42


UTRINKI S 30. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

Pogovor p>o predstavi Oleanna Scena Thatra iz Washingtona O d leve: Nadine Brewer, M a rko Vezovišek, Robert M cN am ara

Peter Boštjančič, Rudi Šeligo

J u rij Souček

43


UTRINKI S 30. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

Dr. Alojz Križm an

Dr. Alojz Križman, Olga Jančar

44


UTRINKI S SLAVNOSTNE SEJE SVETA BS 1996

Olga Jančar, R udi Šeligo

■S'JMHO iM £ m

Slavnostni podpis pogodbe Krešimir Cabrian, Olga Jančar

Branko M arinič, Vilijem Pozeb, Tomaž Cernčič, Jože Dremelj, Brane Šturbej, Ivo Ban

45


V '


Glavni pokrovitelj

v r r r r r rr f f r n r r r

m

U D O B N E N A S T A N IT V E N E ZM OG LJIVOSTI E L I T N A R E S T A V R A C IJ A , A P E R I T I V BAR - POSLOVNI KLUB - U M E T N IŠ K A G A LE R IJA

- B A Z E N I S T E R M A L N O VODO - W H I RLPOOLI F I N S K E SA V N E, T U R Š K A K O P E L - F IT N E S S C EN TER , MASAŽE

Kra m id i Heroja Šlandra 10, 2000 Maribor, Slovenija, T el.:+ 3 8 6 /6 2 / 25 971, F ax :+ 3 8 6 /6 2 / 25 984

T el.:+ 38 6/62 /


174-1934, sl.general in pesnik

Sopokrovitelj

čas t n ik s težo

VEČER


Sopokrovitelj

i

i

KnjigoTisk orserni kartonažna dela p

m

*

DIW VSKR TISKIM NR d . d . /1/1nm aon

D.D.

POBRCŠKfl CCSTR SO

2 0 0 0 MARIBOR

SLOVCNIJR

T € L € F O N : H. C. ( 0 6 2 ) 3 4 - 6 6 2 . 3 4 -6 4 1 . 31-891. 3 0 5 - 8 6 6 , F A X : ( 0 6 2 ) 3 8 -1 8 3 , Ž IR O R A Č U N PRI A P P M A R IB O R 5 1 8 0 0 -6 0 1 -1 1 6 8 8


m

m

m

§

I

Pri svojem delu smo spoznali, kako blizu sta si zagnanost in uspeh. Vemo pa tudi, da je pot do uspeha naporna polna vzponov in padcev.

Neomajno verjamemo, da je mariborsko gledališče pred ponovnim razcvetom, Borštnikovo srečanje pa pred novimi izzivi. Zato smo z veseljem tudi letos sopokrovitelj 31. srečanja slovenskih gledališč. A V •M

K

Henkel

>

O u

M O a o

^Zlatorog Skupaj na poti do uspeha.


Sopokrovitelj

KastnerssOhler Š P OR T N A IN D U S T R IJ S K A

U L IC A

5,

HI ŠA 62000

M A R IB O R .


S o p o k r o v ite lj

â&#x20AC;˘ s

O


Z VAMI IN ZA VAS 365 DNI V LETU!

Sopokrovitelj

H itre, dostopne in zanesljive storitve v 537 poštnih enotah!

^

Vplačila in izplačila s tekočih računov in hranilnih knjižic PBS in drugih slovenskih bank (Nova LB Ljubljana, Nova KB Maribor, SKB, A Banka, SB Koper, Banka Celje, Dolenjska banka N M , Krekova banka M aribor in druge) brez provizije.

UJ Vplačila s položnicam i, vplačila računov za ELEKTRO, RTV, TELEKOM

>

o

0 M enjalniške storitve

( /) °

Filatelistična okenca

B R E Z J E MARIJA

PO M AG A J

>&j o

Dobrodošli v prijaznih prostorih naših pošt!

c . S o p H

< 7 POŠTA SLOVENIJE

g


Sopokrovitelj

Ž iv lje n je je kot sestavljanka. D a n za dnem jo p o trp e žljivo gradite, en sam trenutek p a lahko u n ič i ves vaš tru d in jo sesuje. Zato p o tre b u je človek pravega p rija te lja . P rija te lja , n a katerega se lahko zanese ka d a rko li in kjerko li, k i je nevsiljivo ob njem 2 4 u r na dan, 3 6 5 d n i v letu, dom a, n a p o ti, v tu jin i, p r i delu, športu, za b avi..., k i m u svetuje in pom aga, k i predvideva. S kratka p rija te lja , k i p o skrb i, d a ž iv lje n je g re n a p re j.

IN MI

V ZAVAROVALNICI MARIBOR POSKRBETI ZA SVOJE

d

d

ZAVAROVALNICA M A R I B O R ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI


POKROVITELJ DVEH NAGRAD Z UMETNIŠKIMA SLIKAMA

6

A L E RIJ A l

POKROVITELJ BORŠTNIKOVEGA PRSTANA

H IE ST

ž

la

ia

r - Z

/ f i'l\

GALERIJA HEST, EMIL ŠARKANJ, VOJAŠNIŠKA 10, MARIBOR, LENT, TELEFON: 062/20-676 GALERIJA HEST—LJUBLJANA NOVI TRG 6, LJUBLJANA (VHOD IZ ČEVLJARSKE ULICE)

LINA KAČINARI Vetrinjska 8 tel. 062 26 838

MIKEL KAČINARI Vetrinjska 17 tel. 062 24 177


To, kar podpiramo, je

-, ,V ^ » <k *

Na slovenskih odrskih deskah vsako leto zaživi več kot 40 novih pred­ stav. Predstavitve najboljših omogoča slovenska naftna družba. Odri živijo. Na poletnih srečanjih, v starih mestnih jedrih, gledaliških-festivalih. Tudi v dvoranah, v katerih gostujejo najboljši tuji umetniki. Tudi drugod, kjer umetnost začini življenje.

vs ». V 'i

PETRO L Slovenska naftna družba


\

1

Nova Kreditna banka Maribor je banka s telovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z vet kot 600 bankami, kreditiranje> investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka.

Oblikovanje: KRM

tržno komuniciranje: E m ilL A K IČ : Foto: Agencija Buenos Dias M a rib o r

A to ni vse Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebuje|0. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami.

:g: •: :

dobri prijatelji!

" 'š ^ N o v a K B M


< a * j&

&

B

€ J L r d.o .o .

- avtobusni prevozi z visoko turističnimi avtobusi - organizacija turističnih aranžm ajev doma in v tujini - predstavništvo v Sloveniji belgijskega proizvajalca avtobusov

yAMlt0 °L

O b nakupu novega avtobusa uredimo najugodnejše kredite: obresti 7 % letno, polog plačila 15 %, doba odplačila 5 let - zelo široka ponudba rabljenih avtobusov vseh proizvajalcev in modelov

K A K O PR E U D A RN O , V A RN O IN D O N O SN O N A L O Ž IT I D E N A R ? Naša posebna ponudba za vas: P O S T A N IT E L A S T N IK N E P R E M IČ N IN E

V N E M Č IJ I !

Poiščemo vam najstabilnejše temelje za vaše premoženje - investirajte v skrbno izbrane neprem ičnine vseh vrst in po vaši že lji kjerkoli na ozemlju Nemčije.

N A Š S E R V IS P O N U D B E : - svetovanje na podlagi tržnih analiz in 4 - letnih izkušenj - organiziram o oglede nepremičnin - na nemškem notariatu uredimo lastniški vpis v zemljiško knjigo in vse potrebne pogodbe - uredim o garancije za min. mesečne najemnine, protipožarno zavarovanje... N A L O Ž B A K A P IT A L A V O B L IK I N E P R E M IČ N IN E V N E M Č IJ I V A M Z A G O T A V U A N A J V IŠ J O S T O P N J O V A R N O S T I I N H K R A T I Z A N I M I V O D O N O S N O S T ( L E T N O N A D 10 % ) Stopite z nam i na V A R N O in odločno p o t v Evropo! Veseli bomo vašega obiska. Pisarniški prostori: Partizanska 3 -5 /II, M a rib o r delovni čas: od 8 do 17 ure, v soboto od 8 do 12 ure tel.: (062) 227-835, fax: (062) 223-393


CM .Q

O ) 0>

O

(O

(O

o>

LL

CO

> o

<

7


Podjetje za inženiring, gradbeništvo in trgovino

V E LIK A IZ B IR A IT A L IJ A N S K IH K U H IN J , O TROŠKEGA P O H IŠ T V A I N B E L E T E H N IK E M I E LE , C A N D Y I N B L A N C O ZA VAS P O S L U JE M O V S A L O N U D O L C E VITA, Vetrinjska 14 in Meljska c. 36 v M ariboru tel. 225 - 735, 225 - 701

T in T d.o.o. podjetje za trgovino in storitve

ToP transport in

Andrej

organizacija prevozov

SIM O N IČ

VODOVODNE INSTALACIJE * OGREVANJE VSE ZA ŠOLO * FOTOKOPIJE V VILI MAGDALENI, JEZDARSKA 22, USTREŽEMO VAŠIM ŽELJAM SLO 62000 Maribor, Tržaška c. 53 Tel./fax: (062) 303-990, tel.: (062) 303-488 Komerciala: 62000 Maribor, Gosposvetka c. 35 Tel./fax: (062) 23-048

Obiščite nas!


Ko začno ljudje M e d n a ro d n o fa rm a c e v ts k o p o d je tje , ki p ro iz v a ja in p ro d a ja p ro iz v o d e v skla d u z

razmišljati o zdravju, m e d n a ro d n im i s ta n d a rd i z a g o ta v lja n ja kv a lite te , k o t so p re d p is i A m e riš k e g a u ra d a

pomislijo na nas.

v m

J

z a h ra n o in z d r a v ila (FD A) in p re d p is i E vropske u n ije (EU).

Zdravila

za

humano

Farmacevtske Bi o si n t e t i čn i

«1

OTC

zdravila,

dietetični

Veterinarski Kozmetični Zdraviliške

K

____________

(

uporabo

surovine proizvodi in

zeliščni

izdelki usluge

KRKK

prihodnost

KRKA,

p . o.,

Novo

mesto,

Slovenija, telefon:

OPTIKA po 62000 Maribor, Jurčičeva 6 Telefon: 062/227-525

Poslovalnice: Maribor I, Jurčičeva 6 Maribor H, Trg revolucije 6 Ljubljana, Wollova 3 Kranj, Bleiwaisova 18 Ptuj, Slomškova 24 Trbovlje, Trg revolucije 28d Koper, Kidričeva 12 Postojna, Tržaška 8 Nova Gorica, Kidričeva 20 Novo Mesto, Novi trg

062/211-123 062/36-078 061/217 323 064/212 196 062/77:-598 0601/21-253 066/21-733 067/22-137 065/21-337 068/23-110

(068)

proizvodi

proizvodi

312

že danes.

111, t e l e f a k s :

(068)

323

152


p r o r e k la m < czurcD /D /akaty S L O V E N S K A T E L. R E .

5 4 ,

1 0 0 0

0 6 1 / 1 3 3 - 8 2 2 2 , M A R IB O R

w

L J U B L J A N A

F A X

0 6 1 / 1 3 3 - 8 2 5 5

0 6 2 / 2 2 7 - 2 6 1

/.E D IN A LEDINA - PREVOZ LEDINA' MARIBOR - Lackova 43b Tel.:062/635-635, 635-636, Mob. 0609/ 610-468, 0609/610-111

• PREVOZI • • ZEMEUSKA DELA • GRADBENA MEHANIZACIJA • • NIZKE GRADNJE • • UREDITEV O K O U A • # ASFALTI #


Mon Cheri & Madame E K S K L U Z IV N A O T R O Š K A IN Ž E N S K A M O D N A O B L A Č IL A

1 ESCADA

M IN IM A N

Cacharel JEAN BOURGET U B A K

JOOP! M C M

P h ilip p e M atig n o n

Veselimo se vašega obiska M ODNI SALON Mon Cheri & Madame PARTIZANSKA CESTA 22, MARIBOR (NASPROTI HOTELA PIRAMIDA) TEL. & FAX 062-225 029

□RAZGORŠEK O B L A Z I N J E N O

P O H I Š T V O

M A R IB O R , M ELJSK I D O L 1, ® 0 6 2 222 235, FAKS 222 440, PR O D A JN I SALO N, G R A JS K A UL. 7, s 0 6 2 224 223

Če kupujete, če šele izbirate ali če samo razmišljate o nakupu oblazinjenega pohištva, vam predlagamo, da se oglasite pri nas. Izdelujemo dobro oblikovano oblazinjeno pohištvo in izbirate lahko med več kot 100 vrstami tkanin, različnih v barvnih tonih in vzorcih: enobarvnih, črtastih, rožastih, fantazijskih in tako dalje... za vaše oblazinjeno pohištvo. Če želite, se lahko posvetujete z našim arhitektom za notranjo opremo. Na svidenje.


UNLIMITED (Oj) J

e a im s

D

V

e p a r t m e n t

WORLD HAS MANY L I M I T S ,

BE U N L IM IT E D

ORIGINAL UNLIMITED STORE Vogal Gosposke in Slovenske ulice v Mariboru tel. 062/221-289

Turistična Agencija Gruber Ne p otrebujem o reklam e, želim o vas le obvestiti: NUDIMO VAM: • BIFOKAL • MULTIFOKAL Z GARANCIJO • FOTOSENZIBILNA STEKLA • MEHKE KONTAKTNE LECE • OČALA VSEH VRST • OČALA NA RECEPT

Gregorčičeva 33 62000 Maribor Tel: 0 6 2 / 2 7 200, 23 141 Telefax 0 6 2 / 2 1 2 512

® ! U E )E i 3

?

večna strast potovanja.

VSAKO SREDO POPOLDAN OKULISTIČNI PREGLEDI

VSE USLUGE OPRAVLJAMO KVALITETNO IN HITRO

DOTO? DA°NS L eJoEoMO, 2.00 POPOLDAN 16.00-18.00 V SOBOTO 8 .0 0 -1 2 .0 0

1

-

-

-

OPTIKA ZVONKO ZVONKOPIRTUŠEK 6 2 0 0 0 M A R IB O R , G O S P E J N A 11 TE LE FO N V S L U Ž B I 0 6 2 2 8 -2 8 9


DESIGNHAUS d.o.o.

v a* irv <^a*ri

Z

DESIGNHAUS d.o.o., Slovenska 33, 2000 Maribor

A V II? I= X U S A A U T H O R IZ E D DEALER

U S A SHOP JURČIČEVA PASAŽA 6, MARIBOR M LINSKA 22, MARIBOR TRSTENJAKOVA 5, PTUJ USNJENE PILOTSKE JAKNE, MOTORISTIČNE USNJENE JAKNE, PILOTSKI BOMBERJI, MIKICE AVIREX, JEANS HLAČE IN SRAJCE AVIREX ...

IT A L Y

MADE IN

Prešernova 3, 6 2 0 0 0 Maribor, SLOVENIJA

ITALY


"We w ill devote our hurnin resources and technology to cntato tuiprnot products umi sontcos. thereby contributing to u better globni society."

/

..IN T R A D E Mlinska 22. 62000 Maribor

VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA d ,,.

GENERALNI ZASTOPNIK ZA SAMSUNG

TEL 162 22 66 00 TEL062 22 42 80 FAX: 062 22 66 13

CESTA V R O G O Z O 7 2 2 0 4 MIKLAVŽ Telefon: ( 0 6 2 ) 6 9 1 -1 0 2 Fax: ( 0 6 2 ) 6 9 1 -7 8 2 M o b ite l: ( 0 6 0 9 ) 6 4 4 -8 2 8

Aleksandra & Mario RAŠKAJ

MARKET

DAJ DAM

GRADIS NOVA


POPUST

POPUST 5

DRAVSKA 8 62000 MARIBOR TELEFON: 061/221-200

-1 0

%

%

Ekskluzivna ženska moda

Salon čevljev

Gosposka 8-10, Maribor Tel: 062/225-091 int. 26, 302-363 MOBITEL: 0609/616-840

Dravska 10 - Lent 2000 MARIBOR Tel: 062/24-535

SE PRIPOROČAMO!

MALOPRODAJA /JV VELEPRODAJA

©

OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MARIBOR Titova c. 63, 2000 MARIBOR ® 062/32-277, 33-979 fax 062/34-058 Območna obrtna zbornica Maribor je strokovna in stanovska organizacija, ki deluje na območju občin Maribor, Duplek, Rače-Fram in Starše. V zbornico se obvezno združuje 3.335 fizičnih oseb (s.p.) in 407 pravnih oseb, ki opravljajo obrtno de­ javnost. Območna obrtna zbornica Maribor opravlja naslednje dejavnosti: — izdaja obrtnih dovoljenj, — vodenje obrtnega registra, — nudenje splošnih informacij in specializiranih svetovanj, — obveščanje članov, — izdaja glasila Naš poročevalec, — organiziranje poslovnih srečanj, poslovne borze za člane, — skrbi za promocijo zbornice in njenih članov, — organizira razne družabne in športne prireditve za člane zbornice, — skrbi za različne oblike izobraževanja članov zbornice. V okviru Območne obrtne zbornice Maribor so člani posameznih dejavnosti organizirani v 16 strokovnih sekcij.

SUUCltChl NAŠE GESLO N I VEČ: KO LIKO J E URA? TEMVEČ: KO LIKO JE

swcitch

Z a sto p stvo in p ro d a ja : SPED IM EX d.o.o. M lin s k a 2 2 /1 T e l/F a x : 0 6 2 /2 2 3 -7 4 3 sw citch

i s w a tc h #

sw a tch


euro design GLEDALIŠKA KAVARNA M ARIBOR „Zupan SN G “ je odprta vsak dan od 8. do 2. ure Slovenska 27, 62000 Maribor Tel/Fax 062 223-720

Mlinska 30 Tel./Fax: 062/22 34 53 62000 MARIBOR — SLO Nudim o o b la čila iz Francije, M u ra — design, usnjeni čevlji iz Ita lije , no g avice Filodow bižu terijo

PIRAT UL. KRAUEVIČA MARKA MARIBOR

T e l.: 0 6 2 / 221-627 IZDELAVA ZASTAV. TRANSPARENTOV, REKLAMNIH TABEL TER OSTALI TISK NA TEKSTILU IN PAPIRJU


KOMUNALNO PODJETJE „NIGRAD“ p.o. M ARIBO R, STRM A ULICA 8 E. VZDRŽEVANJE, STRM A ULICA 8, TEL.: (062) 215-351, TELEFAX: (062) 225-515 E.

KANALIZACIJA, TRŽAŠKA CESTA 13, TEL.: (062) 303-411, TELEFAX: (062) 303-516

Komunalno podjetje NIGRAD Maribor je javno podjetje s sedežem v Strmi ul. 8, Maribor in v skladu s predmetom poslovanja ter načelom učinkovitosti opravlja dejavnosti in sicer: — redno vzdrževanje in upravljanje ulic, cest in trgov s pripadajočimi objekti in napravami, — vzdrževanje in upravljanje javne razsvetljave in prometne signalizacije, — vzdrževanje in upravljanje javnih parkirišč, — vzdrževanje in upravljanje kanalizacijskega omrežja, — vodenje katastra javnih prometnih površin in kanalizacijskega omrežja.

Z VRHUNSKIMI ČEVLJI, OBLAČILI IN USNJENO GALANTERIJO

S A M O Z A VAS, N E Z A V S E

TRGOVINE: JURČIČEVA 6 - PASAŽA GRAJSKI TRG 1-2 TELEFON: 062/224-025

VRTNARSTVO

n iq r a d

K9ML RfflCRI MARIBOR LENT ČAMILI N. Dravska 10 Telefon: 062/29-965

ilHARIBOR Florina vzgaja in prodaja v številnih prodajalnah v Mariboru in širši okolici vse vrste cvetja, okrasne sadike ter sadike sadnega drevja. Izvajamo vse vrste cvetnih aranžmajev in parkovnih nasadov. Pripravljam o vse vrste hrane za male živali. V okviru DO je tudi M ariborski akvarij.


B

CA1PE m

m

u

t

i

q

u

e

0

GLEDALIŠKA 29 B Telefon: 062/23-190

M >

o

MARIBOR, SLOVENSKA 33 SMO 20 m OD GLEDALIŠČA

marking :^

;f

0 - '? v ^ y ; r v ii.-.v t •o

,*r. -

SE ODLOČATE ZA NAKUP NOVEGA EKSKLUZIVNEGA STANOVANJA PO UGODNIH CENAH IN V SREDIŠČU MESTA? SG P K onstruktor M aribor in DP M arking M aribor gradita poslovno-stanovanjski objekt na Lentu, v bližini Kocljevega tu rn a, v katerem im ate m ožnost nakupa stanovanja ali lokala, n am en jen eg a mirni dejavnoti (vhod z Lenta).

Inform acije:

MARKING MARIBOR Podjetje za pripravo in vodenje investicij ter tržne gradnje Maribor, Partizanska cesta 47, telefon 0 6 2 /2 2 2 -2 4 2 , 221-203.


THALIA . CAFE .

6 2 0 0 0 M AR IB O R , SLO VEN SK A UL. 3 8 , s 0 6 2 /2 6 -6 3 2 O D P IR A L N I ČAS V ČASU BS

od 8. do 2. ure

D o o iA č e , šC A jeR SK O , ir)

pod

m a r ib o r s k o , o k u s p o ,

P R ije c o o

oBOKi, v S A m e m s R e o iš č u (D a r ib o r a ,

DA PAltCiZAOSKi CeSCi 16, Cel.:062/225-892

/

d E M S d .o.o. ZGORNJA KUNGOTA 38 2201 ZGORNJA KUNGOTA

črda k u Dd a , ko

je čas z a (d a Uco in ko

Bi OČKA) DA Ž lico - ČRDA KUl)DA, ZA KOSilO,

TR G O VIN A IN STORITVE E X P O R T -IM P O R T

ko

Bi DeKAj DooučegA, DeKAi iz

BABičiDegA Lodca iD pečice - črda k u Dd a ,

POSLOVNA ENOTA LIM BUŠ TEL/FAX 062/103-889

ko

Bise RAOi poveselili, PoqovoRili, PRAV PO SCAjeRSKO ZABAVAli

PO SLOVNA ENOTA LJUBLJANA TEL/FAX 061/631-279

d ČRPA K U l)P A je OOPRCA VSAK DAT) OD 9.00 DO

SM O EKSKLUZIVNI UVOZNIK PIVA G O S SE R ZA G O STIN STVO NA PO DR O Č JU CELOTNE SLOVENIJE.

23.oo uR e, v p e te K iD soboco, k o je pod P R ijecD im i K le t n im i o b o k i č a s z a z a b a v o , do 01.00 uR e

VSEM G O S TIN C E M N U D IM O NAJCENEJŠE U VO ŽENO PIVO O D LIČ N E KVALITETE.

V ČUŠU BORŠTNIKOVEGA SREČANJA ODPRTO OD 9.00 do 03.00

PO KLIČITE NAS, Ml VAS NE BOMO RAZOČARALI.

S 062 38-492 do m a « 0 6 2

M e s n ic a L ju b ja n s k a 2 5 , tel.

062 38 328

301 690

Maribor

M e s n ic a Pes n i c a -s a m o p o s tre ž b a, te l.: 0 6 2 6 5 3 2 9 8


V « # **« d .d -

4 u

§

//*

L

«

«

V^c\ V\eO , i o

9

4

V

O

V

" 5'

(g)

pa

z«Te

O M .^ O B

ft

* P


e m

im

r r r ^ t r ! r

ffrr^mrr na

U D O B N E N A S T A N IT V E N E ZM O G L JIV O S T I E L I T N A R E S T A V R A C IJ A , A P E R I T I V BAR - POSLOVNI KLUB - U M E T N IŠ K A G A L E R IJA

- B A Z E N I S T E R M A L N O VODO - V V H IR L P O O L I F IN S K E SAVNE, T U R Š K A KOPEL - F IT N E S S C E N TE R , M ASAŽE

'ir a m id i

v n ia n a '

Heroja Šlandra 10, 2000 Maribor, Slovenija, T e l.:+ 3 8 6 /6 2 / 25 971, F a x :+ 3 8 6 /6 2 / 25 984

T e l.:+ 3 8 6 /6 2 /


1996