Issuu on Google+

TRIDESETO BORŠTNIKOVO SREČANJE


KDO JE KDO NA BS R UDI ŠELIGO PREDSEDNIK SVETA BS • O LG A JANČAR DIREKTORICA BS ‘ M AR KO VEZOVIŠEK POMOČNIK DIREKTORICE BS • TEO PAJNIK UPRAVNIK SNG MARIBOR GOSTITE g BS • T O M A Ž PA N D U R DIREKTOR DRAME SNG • GOSTITELJ BS • D A N IL O ROŠKER DIREKTOR TEHNIKE SNG - GOSTITEg BS • V IL M A ŠTRITOF-ČRETNIK UREDNICA ALMANAHA BS • M IR KO LORENCI UREDNIK BILTENA BS • DEPT. GRAFIČNO OBLIKOVANJE BS SELEKTOR TEKMOVALNEGA PROGRAMA 30. BS ANDREJ INKRET STROKOVNA ŽIRIJA 30. BS ALEŠ BERGER, MATEJ BOGATAJ. VASJA PREDAN ŽIRIJA ZA BORŠTNIKOV PRSTAN RUDI ŠELIGO, ŠTEFKA DROLC, ANDREJ IN KRET ŽIRIJA ZA ZLATE ZNAČKE RUDI ŠELIGO, TO N E PARTLJIČ. O LG A JANČAR ŽIRIJA ZA IZBOR NAJBOgŠE KOMEDIJE BORIS K O BAL. JERNEJ N O V A K . ALEKSANDER ZORN ORGANIZACIJSKI ODBOR 30 BS ERIKA ČIKUTO VIČ FINANČNI VODJA BS • M AJD A TK A VC FINANČNI VODJA BS • D AR KO ŠTAN D EKAR TEHNIČNI VODJA BS ‘ F A N IK A LESJAK PRODUCENTKA BS • FRANCI SAFRAN MOJSTER LUČI • ALE N K A PRAH VODJA PRODAJE VSTOPNIC • VOJKO POGAČAR SVETOVALEC ZA RAZSTAVNO DEJAVNOST • D R AG IC A PETROVIČ, JOŽE VODUŠEK. M IL A N K A BEZJAK. FRANCI RAJH. JASM INA GAŠPARIČ. A LE N K A SMOLE. TA N JA NEMEC. M A R TIN BENKO. SMILJAN KREŽE. BOJAN CERKVENIČ. M ILEN A PUČNIK


'

■■

r

'

r r

I

m

I

KAZALO

2 B E S E D IL O U R E D N IC E

,4T ' * »5 T R ID E S E T E M U BS O B R O B

4

O B FE S T IV A LS K E M JUBILEJU

«

* ‘4* •f .

i)

3 0 BS V Z N A M E N J U 2 0 0 -T E L E T N IC E S M R T I A N T O N A T O M A Ž A L IN H A R T A

( i B E S E D A M A R IB O R S K E G A Ž U P A N A

s * Y »

7 r

P R O G R A M BS 9 5

T / S E LE K TO R JE V P R E D L O G Z A BS '95

«

IH T E K M O V A L N E

i

»/

PREDSTAVE

14 V.

I

I.

HALŠTAT

'•

*At U i

K ) R U S K A MISIJA

IH

BENEŠKI T R G O V E C

20

GRMAČE

552 H A M L E T

V f

24

LJU BEZEN D O B R E G A M O Ž A

2(i 21

LE P A V ID A

R A Z S T A V E N A 3 0. BS

2 ) JAZZ

HO J O A O S ‘ 2 THE

BOSCO E GRUPO

J O H N A B E R C R O M B IE O R G A N T R IO

IV ;«

H7 T A

N A BS

R O Y A YERS U B IQ U IT Y

S P R E M LJE V A LN I P R O G R A M

VESELI D A N , A LI M A T IČ E K SE Ž E N I

HH T U J I

G L E D A L IŠ K I G O STJE N A BS

4(I

N A G R A D E BS 9 4

I Ž B O R Š T N IK O V P R S T A N 9 4 - JURIJ S O U Č E K

IN M E M O R IA M

K ) D O K U M E N T A C IJ A BS


BESEDA UREDNICE

Almanah Borštnikovega srečanja vsako leto izide kot informacija o sodelujočih predstavah, njihovem razporedu, izboru in poteku festivala. Letos ga zaznamenjata dve gledališko pomembni obeležji: tridesetletnica festivala in dvestoletnica smrti Antona Tomaža Linharta. Pričujoča edicija zato nima le spremljevalne funkcije, pač pa je tudi teatrološko bolj ambiciozna. Letos so njena tema prispevki za dokumentacijo BS, ki vsebujejo tako pregjed vseh sodelujočih predstav/gledališč in Borštnikovih nagrad doslej kot bibliografija člankov vseh biltenov in'almanahov in foto album BS. Ker pa je gledališče minljiv fenomen, je mogoče njegovo pojavnost ohraniti le v fragmentih. Ti pa seveda postanejo edine priče o zgodovini gledališča. Prav zaradi dragocewnosti le-teh, neulovljive kompleksnosti gledališke ustva£}alnosti in sorazmerni redkosti pisanja o gledališču upam za almanah BS v prihopdnje, da bo postala vsaka številka tudi teatrološko tematska, pa najsi gre za zgodovino, ali posamezen segment gledališke predstave. VILMA ŠTRITOV ČRETNIK

©

2


TRIDESETEMU BS OB ROB Kje že so časi pred tre m i desetletji, ko se je vse skupaj začelo. Ko so bili tem elji Borštnikovega sicer že postavljeni, a je v vseh takratnih zagnanih sodelavcih tlelo: še bolj bo treba p o p rije ti, še odločneje se vpreči v ta vedno čudni voz gospe Talije, ki naše, človeške usode, na ogled postavlja, ki zna resnico v privide sprem injati, ki nas s prividi na resnico spominja. Z di se mi, k o t da je bilo včeraj, ko sem zašla v ta začaran, a vedno znova očarljiv borštnikovski krog. Danes, po dvajsetih letih sodelovanja, se mi zdi enako. Vse je k o t včeraj, čeprav vsako le to nekaj umre in se nekaj novega rodi. Kaj še dodati ob jubilejnem tridesetem letu? Le zahvalo vsem, ki so Borštnikovem u vsa ta leta stali ob strani, ki so vanj - kljub občasnim dvom om verjeli in še verjamejo. Koga u vrstiti v ta dolgi seznam? Veliko je imen, veliko vseh, ki so sedanjo podobo BS že oblikovali in ki ji bodo z nami v red še naprej vsak po svoje kaj dragocenega dodajali. Pomembno je le, da vedo: gledališče, kakršnokoli že, je vendarle zmeraj odrski odsev življenja. O L G A JA N Č A R


..- '■ /'V ', '

■ &

OB FESTIVALSKEM lU B I Duh časa rohni po gledališču, ro pota z vrati in jih glasno odpira v prepih. Prestavlja kulise - te nadomestke realij gmotnega sveta - maje odrske luči, buta v snope žarom etov, da fokus d rvi čez središče sveta, iz kota v k o t velikega odra. Igralcem narekuje zmeraj nove poudarke besed in gest, režiserjem razkriva neznane pomenske plasti znanih dram skih um etnin in iz gledaliških ravnateljev dela poslušne o tro k e , ko - • i z 1

sestavljajo re p e rto a rje gledališč, misleč, da predstave izbirajo sami. B orštnikovo srečanje je

•X

v tridesetih letih preživelo vse viharje časa, ki

4

se poigrava z vlogo, nalogo in pom enom

\

gledališča. O d zapovedi, da naj gledališče uprizarja zmago historičnega subjekta, klenost A j i razrednega boja in krepi voljo skupinskega gledalca za obvladovanje zgodovine, do

' \*. j v v - ' V

uveljavljanja gledališča k o t hrama posvetitve tega istega gledalca s svojimi intim nim i

. v - * )

.

eksistencialnimi stiskami. Bil pa je tudi čas, predvsem v osemdesetih

letih, ko je slovensko gledališče v modusu političnega gledališča razgrajevalo politične tabuje, razpiralo politični svet in s svojimi sredstvi pripravljalo skupaj s celotno slovensko k u ltu ro pluralno dem okratično urejeno družbo in sam ostojno državo. Danes je videti, k o t da niti država niti družba ne rabita gledališča.Vse, kar je bilo id ejnopo litičn o uporabljenega, naj bi se prelevilo v prim ernejše in za to poklicane institucije; posameznik s svojimi bivanjskimi stiskami pa tako in tako ni pomemben. Država trd i, da je ku ltu ro p o tre b n o prepustiti k u lturnim in celo tržn im mehanizmom.Tudi če vse to drži, pa ni mogoče spregledati dejstva, da se oblikuje novi tip občinstva, ki terja od gledališča več in nekaj drugega, pa čeprav za državo to ni v najožjem krogu pragmatičnih skrbi. V takšnem položaju - ki pa m ore po viziji, ideji in gnanosti pom eniti plodne impulze - se maje gmotna podstat gledališč in Borštnikovega { srečanja. Z a to je mogoče brez prid ržko v trd iti,

^

da brez sponzorjev, predvsem glavnega med njimi, Petrola, Borštnikovega srečanja ne bi ^ m oglo biti. V imenu sveta Borštnikovega srečanja se jim zahvaljujem, prav tako mestni skupščini, slovenskemu m inistrstvu za k u ltu ro in našemu v * gostitelju SNG Maribor. RUDI ŠELIGO PREDSEDNIK SVETA BS

-I

.

^

•'


30. BS V ZNAMENJU 200-TE LETNICE SMRTI ANTONA TOMAŽA LINHARTA

ANŽE se po gosposko, pak prav nerodno priklanja. Ti si lepa kakor roža, dolga kakor smreka, brhka kakor hrast, v tvojih tatinskih očeh en fant noter sedi, kateri v mene venkaj strelja. No, kako ti to dopade? MICKA: Ljubi Anže, pusti te norčije! Nikar me še ti ne jezi! ANŽE: Kako je to? Saj še ni dolgo tega, da si take norčije štimala. JAKA: Anže, ne bodi siten! Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Kaj jo boš zdaj še več jezil? ANŽE: Nič se ne bojte! K M icki. Kajne, Micka, saj nisi huda? MICKA: Če hočeš, da ti bom dobra, tak mi nikar naprej ne meči! ANŽE: Saj nisem tako hudo mislil. Micka, kako ti ta suknja dopade? MICKA: Proč mi jo vrzi, kmetiška je gorši! Ne morem te videti takega. ANŽE: Kaj res, Micka? Ne verjamem, ni mogoče. JAKA: Anž6, če ne boš tiho, ti bom jezik odrezal. ANŽE: Klobuk imam tudi nov; sem dal zanj sedamnajst reparjev. Kako ti dopade, Micka? MICKA: Tudi klobuka na tri dežele nočem. Obdrži ti svojo klofržo, kakor je sama na sebi! ANŽE: Saj hočeš gospoda imeti, kajne? JAKA: Anžž, boš že molčal! ANŽE: No, tak pak ne bom nič več rekel! O DLOM EK IZ KOMEDIJE ..ŽUPANOVA MICKA"

MATIČEK: gleda v tem i za gospo, katero za Nežko drži. in za baronom. Tukaj noter v utico, sta šla, zdaj ju imam! Neumni možje, kateri druge ljudi najemajo, da bi kaj izvedeli, če jih žene ne goljufajo; vendar minejo cela leta, da nič ne zvedo. Od mene bi se učili, od mene! Jaz sem svojo lažnico kmalu prvo noč še pred poroko zalezel. H itro gor in dol hodi. Vsaj vem, pri čem sem — to je dobro, da ne maram veliko zanjo. NEŽKA: se počasi bliža in prav na stran. Tako tedaj misliš? Čakaj, mi boš pokoro delal! MATIČEK: Zdaj bom zažvižgal. Prste v usta vtakne, kakor da bi hotel zažvižgati. NEŽKA: se sili tako govoriti kakor gospa Kdo je? MATIČEK: z jezo. Kdo je? Nekdo, kateri si vošči, da bi ga bila smrt zadavila, preden je bil rojen — NEŽKA: Ha! Matiček je! MATIČEK: jo ogleduje in pravi hitro Vaša gnada! NEŽKA: Tiho govori! MATIČEK: Sam Bog jih je pripeljal! Kaj menijo, kje je njih gospod? NEŽKA: Maram zanj! — Povej mi — MATIČEK: h itro In Nežka, moja nevesta, kaj^enijo, kje je? NEŽKA: Tak vsaj tiho govori! MATIČEK: h itro Moja lepa, zvesta ženica! — Tukaj v to utico sta se zaprla. Ljudi bom poklical, jima bom pustil zagosti in posvetiti. ODLOMEK IZ VESELOIGRE „TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI"


BESEDA MARIBORSKEGA ŽUPA Theasthai - gledati.Vzpostaviti o drski p ro s to r je izgradnja sveta pred našimi očm i. Estetičnost umetniškega ustvarjanja in doživljanja je v njegovi nadčasovnosti. Vendar vsi potre b u je m o op o rn e točke. U m e tn o st ni onstran normalnega obm očja dejavnosti. Če želim o o d e r prenesti med gledalce, potrebu jem o odrsko izvirn o st te r duše, ki naj ne bodo prazne in sive. Edini način, kako vam nekdo lahko pomaga, je, da izziva vaše predstave. M esto je o d p rt p ro s to r duhovnih vre d n o t. Mesto M a rib o r je prostor, v katerem se čas udejanja na d irekten način.Tudi vsa Borštnikova srečanja slovenskih gledališč so v ta p ro s to r vračala energijo in čutnost, vračala človeka. M esto M a rib o r je to srečanje sprejemalo vedno k o t sonce, ki vstopa. Gledališče k o t dogodek smo dojem ali k o t proces, ki nastaja v naši notra njosti in krepi naše skupno civilizacijsko in urbano vsebino. O b Borštnikovem je m esto vedno bilo k o t praznični o ra to rij, želelo je najti samega sebe, želelo je najti svoje vsebinske standarde. Sleherna predstava je bila nenadom estljiv prispevek k prebujanju mesta in človeka v njem. Sleherni gledališki dogodek nam je zastavljal tem eljna življenjska vprašanja. Po predstavah smo se naslednji dan zbujali obdani z veseljem, srečo in ljubeznijo, zavedali smo se samega sebe, svoje biti. Spoznavali smo, da lahko živim o izven hlapčevskega okolja, brez ideoloških om ejitev, ki jih je postavila človeška zaslepljenost. Slovenska gledališča u m etnost je m očneje k o t samovšečna vsakdanjost ponesla ime naše države v širši prostor. Z vrhunskim i gledališkimi stvaritvam i predstavljamo svetu svojo duhovno in estetsko avtonom ijo, svojo izrazno moč, svojo ustvarjalnost, svoj humanistični zanos.To je dejansko naše vsebinsko odpiranje v svet te r naša sam opotrditev. B orštnikovo srečanje slovenskih gledališč je eden najodličnejših ku ltu rn ih dogodkov v slovenskem p ro sto ru , je odsev vsakoletnih dosežkov odrske um etnosti na Slovenskem. Sodobno slovensko gledališče ima s tem svoj dom icil v M ariboru. Slovenski ku ltu rn i javnosti s ponosom in globokim notranjim zadovoljstvom sporočam o, da bo tudi ob letošnjem jubileju m esto M a rib o r s to rilo vse, da bo vredno imena glasnika slovenske gledališke um etnosti. ŽUPAN D R . A LO JZ K R IŽ M A N

6


PROG


T O R E K , 17. O K T O B R A

BS GOSTUJE

19.30

SPREMLJEVALNI PROGRAM

19.00

D R A G O JA N Č A R :

HALŠTAT

D. MAMET: OLEANNA

Slovensko stalno gledališče Trst V VELENJU

Scena T h ea tre W ashington NA MALEM ODRU MINI LUTKOVNI FESTIVAL JAZZ N A BS

21.00

JOAO B O S C O

10.00

MAKAROVIČ:

TAKE ŽIVALSKE

( R IO D E J A N E IR O )

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

V VELIKI DVORANI V ČASU FESTIVALA BOMO N A MARIBORSKIH ŠOLAH PREDVAJALI RADIJSKO IGRO FRANA ZlZKA MARTIN KRPAN - SLOVENSKI SUPERMAN

S.

13.00

P. POLAK: VELIKI KONCERT (CONCERTO GROSSO)

SREDA, 18. O K T O B R A

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

SPREMLJEVALNI PROGRAM

19.00

T H E B E C K E T T T R IO :

18.00

J. GRABOW SKY - D.VRANC:

O H IO IM P R O M P T U

VO LK IN SEDEM KOZLIČKOV

T E X T S F O R N O T H IN G # 1 0

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

FO O TFALLS M O L L O Y (O D L O M E K IZ N O V E L E ) CATA STRO PH E

PETEK, 20. O K T O B R A

Scena T h ea tre W ashington

S L A V N O S T N A O T V O R IT E V 30.

N A MALEM ODRU

B O R Š T N IK O V E G A S R E Č A N J A JAZZ N A BS

21.00

J O H N A B E R C R O M B IE O R G A N T R IO (B O S T O N , N E W Y O R K )

18.00

V VELIKI DVORANI

V A R IE T E GLEDALIŠČE A N E M O N R O N A PLOŠČADI PRED SNG MARIBOR

MINI LUTKOVNI FESTIVAL

9.30

J. SYNKOVA: M A LA Č A R O V N IC A

19.30

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

N A S T O P D O B IT N I K A B O R Š T N IK O V E G A P R S T A N A JU R IJA S O U Č K A NA BALKONU SNG MARIBOR

11.30

J. ROČ: U G A N K E Z A N K E ... ?

OGNJEMET

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

18.00

D. ČEH:

20.00

D R A G O JAN Č AR :

HALŠTAT

PEPELKA V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

SLOVENSKO S TA LN O GLEDALŠČETRST REŽIJA: BORIS KOBAL

Č E T R T E K , 19. O K T O B R A

SLAVNOSTI G O V O R N IK PRED PREDSTAVO:

SPREMLJEVALNI PROGRAM

17.00

MINISTER Z A KU LTU R O SERGIJ PELHAN

20 - LE T N IC A UNIVERZE M ARIBOR

V VELIKI DVORANI

IN PODELITEV PERLACHOVIH N A G R A D - S LA V N O S T N A AKAD EM IJA V VELIKI DVORANI

22.30

PRIJATELJSKO SREČANJE G ENERALNI S P O N Z O R PETROL

19.00

NASTOPA D A M JA N A GOLAVŠEK S TR IO M

O .E SK IN :

V KAZINSKI DVORANI

DUET Scena T h ea tre W ashington N A MALEM ODRU

MINI LUTKOVNI FESTIVAL

9.00 19.00

J. KOLARIČ:

P. T U R R IN I: K R Č M A R IC A

TRI LU TKO VN E Z G O D B E

Gledališče Z A T O Ptuj

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

(O G O B A H , S T O N O G I IN PLEVELU)

V MINORITIH JAZZ NA BS

2 1.00

8

11.30

J. M ALIK:

R O Y A Y E R S U B I Q U I T Y (NEWYORK)

Ž O G IC A M A R O G IC A

V VELIKI DVORANI

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU


16.30

B. GREGORIČ:

Lutkovno gledališče "Jože Pengov"

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

N A MALEM ODRU

SO B O TA , 2 1. O K T O B R A 19.00

C E S A R J E V A N O V A O B L A Č IL A

PORCELANASTA M U C A

11.00

H. C. ANDERSEN - M. JESIH:

DOSTOJEVSKI - PROKIČ - PANDUR:

C E S A R J E V A N O V A O B L A Č IL A

RUSKA MISIJA

N A MALEM ODRU

Lutkovno gledališče " Jože Pengov"

D R A M A SNG MARIBOR R EŽIJA:TO M AŽ PANDUR V STARI DVORANI

20.00

20.00

T. W ILLIAM S:

SPREMLJEVALNI PROGRAM

N E M O R E M Sl P R E D S T A V L J A T I, KAJ B O J U T R I

S. BERKOFF:

(I C A N T IM A G IN E T O M O R R O W )

D E K A D E N C IJ A

Gledališče Torikos - Rusija N A MALEM ODRU

Teatar Exit Zagreb V NARODNEM DOM U

24.00 23.00

V EČ E R J A C Q U E S A BRELA

J. MESSNER - M. HINTEREGGER: X Y NEREŠENO

N astopa Katja Levstik

Nastopa Marjan H interegger

V KAZINSKI DVORANI

N A MALEM ODRU

JAZZ NA BS

23.00

BS GOSTUJE

M IA Ž N ID A R IČ IN S T E V E K L IN K T R IO ( Z D A )

19.30

D R A G O JANČ AR: HALŠTAT

V SATCHMO KLUBU

Slovensko stalno gledališče Trst V SLOVENSKIH KONJICAH BS NA ULICI

10.30

R A S T K O T E P IN A , L A J N A R K R A J N S K I NA KRAMARSKI STOJNICI V VETRINJSKI ULICI.

M ODA NA BS

20.00

20.00

PREDSTAVITEV N A K IT A

BS GOSTUJE

ZLATARSKE HIŠE K A Č IN A R I

D. MAMET:

V KAZINSKI DVORANI

OLEANNA Scena Th ea tre Washington

PO NEDELJEK, 23. O K T O B R A

NA MALEM ODRU SNG DRAMA. LJUBLJANA

19.00

20.00

D AN E ZAJC:

GRMAČE

D R A G O JANČ AR: HALŠTAT

SNG D R A M A LJUBLJANA

Slovensko stalno gledališče Trst

REŽIJA: MILE KO R UN

V SLOVENJ GRADCU

V STARI DVORANI

MINI LUTKOVNI FESTIVAL

10.00

J. STREDA - P POLAK: KO PRIDE Z V E Z D A

SPREMLJEVALNI PROGRAM

10.00 - 15.00 D A N

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

18.00

GLEDALIŠKE TEH N IKE

D ruštvo gledaliških tehničnih delavcev Slovenije in C e n te r O IS TA T Slovenije

F. LAINŠČEK:

I 0.00

O d p rta vrata novega odra - prikaz tehnične oprem e

REGRATOVA R O ŽA

I 1.00

Volilni občni z b o r - v Kazinski dvorani

V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

I 2,00

Predstavitev knjige Z G O D O V IN A - S P O M IN I - U T R IN K I avtorja Jura Kislingerja - v Kazinski dvorani

NEDELJA, 22. O K T O B R A 19.00

W IL L IA M SHAKESPEARE:

BENEŠKI T R G O V E C

I 3.00

11.00

Prikaz tehnične oprem e - N ovi od er

PO G O VO R : Elementi gledališke predstave: igra, scena, režija; gledališka vloga in odnos igralca

SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE

Pogovor vodi Ignacija Fridl

REŽIJA: IV IC A K U N Č E V IČ

NA MALEM ODRU

V STARI DVORANI

22.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM

9.30

H. C. ANDERSEN - M. JESIH:

E. CAR: P O R ED U ŠO V JANO Š NA MALEM ODRU

i)


17.00

BS GOSTUJE

Gledališka skupina študentov francoščine LE S T H E A T R E U X

E D IP

N A MALEM ODRU

T R A G IČ N A F A R S A Gledališče Torikos - Rusija

20.30

V SLG CELJE

E. CAR: P O R E D U Š O V JANO Š V NARODNEM DOM U. Z A JEKLOTEHNO

20.00

E.ALBEE: T R I V IS O K E Ž E N S K E Gledališče Marina D ržiča iz D ubrovnika

22.00

E D IP T R A G IČ N A FA R S A

Režija: N enni D elm estre

Gledališče Torikos - Rusija

GOSTOVANJE NA REKI

N A STAREM ODRU

TO R E K , 24. O K T O B R A 19.00

20.30

W IL L IA M SHAKESPEARE:

M. M U H IČ : L IZ IK A

HAM LET

V D O M U LIZIKE JANČAR

SNG D R A M A LJUBLJANA JAZZ N A BS

REŽIJA: JA N E Z PIPAN V VELIKI DVORANI

22.00

J A M S E S S IO N V SATCHMO KLUBU

SPREMLJEVALNI PROGRAM

I 1.00

BS GOSTUJE

PREDSTAVITEV KN JIŽN E Z B IR K E T A LIA ob izidu prvih dveh dramskih besedil založbe Mihelač;

20.00

E.ALBEE:

Rudi Šeligo: R A Z V E Z A in D ane Zajc: G R M A Č E

T R I V IS O K E Ž E N S K E

V KAZINSKI DVORANI

Gledališče Marina D ržiča iz D ubrovnika Režija: N enni D elm estre

17.00

V ZAGREBU

PO G O VO R : Literarno besedilo in gledališka uprizoritev, slovenska dramatika v gledališču

19.00

Pogovor vodi Ignacija Fridl

O. ESKIN: DUET

NA MALEM ODRU

Scena T h ea tre W ashington V TEATRU ITD V ZAGREBU

20.00

M.VEZOVIŠEK: JE R M A N O V O SEM E

Č E TR TE K , 26. O K T O B R A

Jubilejna 50. PREDSTAVA V MINORITIH

D A N M L A D IH N A BS 24.00

E.ALBEE: T R I V IS O K E Ž E N S K E

SPREMLJEVALNI PROGRAM

I 1.00

P O G O VO R :

Gledališče Marina D ržiča iz D ubrovnika

Šolanje za gledališkega ustvarjalca

V STARI DVORANI

(odločitev, perspektive ...), poklicno/alternativno gledališče Pogovor vodi Ignacija Fridl N A MALEM ODRU

JAZZ N A BS

23.00

A L E X D E U T S C H T R IO V SATCHMO KLUBU

16.00

Š TA JE R C V L J U B L J A N I

BS GOSTUJE

19.00

T. PARTLJIČ: Mestno gledališče ljubljansko

D. MAMET:

V STARI DVORANI

OLEANNA Scena T h ea tre W ashington V TEATRU ITD V ZAGREBU

18 30

K A P L J IC E M O J IH D R O B N IH T R E N U T K O V Predstavitev pesmi Živane Gaje Janine N A M A LE M O D R U - PROST V S TO P

SREDA, 25. O K T O B R A 19.00

H O W A R D BARKER:

LJUBEZEN DOBREGA M O ŽA PRIMORSKO DRAM SKO GLEDALIŠČE

17.00

P O V A B IL O N A G R A D A G R FT V NARODNEM DOM U

19.30

N O V A G O R IC A

10

T. PARTLJIČ: Š TA JE R C V L J U B L J A N I

REŽIJA: BOJAN JA BLA N O V E C

M estno gledališče ljubljansko

V VELIKI DVORANI

V STARI DVORANI

SPREMLJEVALNI PROGRAM

20.00

J. A N O U IL H :

21.30

P R IŠ L I S O M U Z IK A N T I

JEAN GENET:

Vlado Kreslin in Beltinška banda

BALKON

V VELIKI DVORANI


24.00

M.JESIH:

Z U P A N MESTA M A R IB O R D R .A L O J Z K R IŽ M A N IN

E R O T IK O N A G R FT

D O B IT N IK B O R Š T N IK O V E G A P R STA NA JURIJ S O U Č E K Režija: V. Taufer

V MINORITIH

V VELIKI D V O R A N I

JAZZ N A BS

23.00

STO PTHE BAND

21.00

A.T. LINHART:

V SATCHMO KLUBU

TA VESELI D A N A LI

M OD A N A BS

Slovensko ljudsko gledališče C elje

M O D N A REVIJA - LA MIRIAM M O D N A REVIJA - ALLEGRIA

V VELIKI DVORANI

M A T IČ E K SE Ž E N I 19.00

21.00

Režija: V. Taufer

V KAZINSKI DVORANI

23.00 19.00

PRIJATELJSKO SREČANJE

BS GOSTUJE:

Generalni sponzor PETROL

T H E B E C K E T T T R IO :

N astopa skupina S O U L FINGERS V KAZINSKI DVORANI

O H IO IM P R O M P T U T E X T S F O R N O T H IN G # 10 FO O TFALLS M O L L O V ( O D L O M E K IZ N O V E L E )

SPREMLJEVALNI PROGRAM:

11.00

CATASTRO PHE

PO G O VO R : Slovenski m it in njegova realizacija ;

Scena T h eatre Washington

bilanca BS, razmislek o funkciji in sm otrnosti

V TEATRU ITD V ZAGREBU

nagrajevanja predstav/tekmujočega značaja srečanja Pogovor vodi Ignacija Fridl

21.00

PETEK, 27. O K T O B R A LEPA V ID A

N A MALEM ODRU

A V T O R S K I PRO JEK T

NEDELJA, 29. O K T O B R A

D A M IR J A Z L A T A R J A F R E Y A

DAN

PO M O TIV IH DRAME IV A N A C A N K A R JA K O R EO D R A M A IN SLOVENSKO M LA D IN SK O GLEDALIŠČE LJUBLJANA

SLO VENSKEGA

IG R A L C A

BS GOSTUJEV NOVI GORICI:

13.30

SESTANEK DIREKTORJEV

REŽIJA: DAM IR ZLATAR FREY

SLOVENSKIH GLEDALIŠČ

V VELIKI DVORANI

V SOBI Z A BRALNEVAJE

SPREMLJEVALNI PROGRAM:

8.00

BO RŠTNIK TENIS OPEN

13.30

SIMPOZIJ ZD U S M ožnost za razvoj igralca znotraj gledališča

V TENIŠKEM CENTRU MIME JAUŠOVEC (PRI TREH RIBNIKIH)

V VELIKI DVORANI

20.00

R. SERLING: O B M O ČJE S O M R A K A D ram a S N G M a rib o r za festival Teatra IT D iz Zagreba V MINORITIH

21.00

RUPERT M A R O V T N astopa A ndrej Rozman - Roza V NARODNEM DOM U

18.00

O TVO R ITEV RAZSTAVE OB 40-LE TN IC I GLEDALIŠČA

19.00

P. BARNES: Z A T O N S O N C A IN S L A V E Prim orsko dramsko gledališče N ova G orica V PDG NOVA GORICA

24.00

P IC E K M O J F R D A M A N I IN O S T A L E B A L A D E

VSE T E K M O V A L N E PREDSTAVE SO P O D Č R T A N E

Z o ra n Predin in Šukar V STARI DVORANI

BS GOSTUJE:

20.00

M ILEN A M U H IČ : L IZ IK A V KULTURNEM DO M U V LENARTU

S O B O TA , 28. O K T O B R A D A N S L O V E N S K E G A IG R A L C A

20.00

S L A V N O S T N A P O D E L IT E V B O R Š T N IK O V IH N A G R A D S L A V N O S T N A G O V O R N IK A N A P O D E LITV I:

11


SELEKTORJEV PREDLOG ZA BS '95 Spored, ki ga predlagam za jesensko, jubilejno Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč, povzema sedem, tako v estetskem kot tudi seveda v intelektualnem smislu značilnih in zanimivih uprizoritev, postavljenih pri nas v sezoni 19 94-1995. Kriterijev v kratkem času od lani nisem utegnil spreminajti. Izbral sem med tistimi naslovi, ki postavljajo na oder v najširšem smislu relevantna človeška dejanja; ki na validen, slikovit in sugestiven način razpirajo nekatere bistvene dimenzije naše duhovne kondicije; ki jim je teater prostor avtentične, na neki način še zmeraj - individualno in skupinsko - zavezujoče "imaginacije” itd., o čemer vse sem tu že govoril. Naj pa tudi tokrat poudarim, da morebitni polemičarji ne bi na pamet rezali glav kot lani: pri izbiranju predstav se nisem oziral na to, ali so nastale v etabliranih institucijah ali v tako imenovanih "neodvisnih” grupacijah. Ravno tako nisem gojil normativnih predsodkov do tega ali onega žanra, uprizoritvenega "trenda” in tudi do tako imenovane "neverbalne” drame ali "čistega" teatra ne. - Izbor skuša biti kolikor mogoče odprt, obenem pa tudi kolikor mogoče zahteven. Ne vem, ali je to oportuno ali ne, ampak dodati moram naslednjo observacijo: v tokratni sezoni - ki je bila na neki način povprečna, a ob sorazmerno visokih odrskih standardih - smo videli le nekaj, vsekakor pa manj kot lani, takšnih uprizoritev, ki se jim je posrečilo strniti raznorodne sestavine gledališkega izrazja v zares intenzivno, v vseh pogledih polno in konsistentno umetniško celoto. Hočem reči: pri nekaterih predstavah se je odločalo glede na njihove dominantne kvalitete, četudi jim kontekst, v katerem se pojavljajo, ni povsem enakovreden. Zato so bile moje presoje letos na neki način težje in relativnejše, in me je zato tudi razpoložljivo število naslovov omejevalo bolj kot lani. Naj rečem še to, da nas mora med približno štiridesetimi novimi uprizoritvami letos veseliti izrazit povratek nove slovenske (pa tudi tuje) dramatike, tudi svojski poskusi režijskega avtorstva, ravno tako precejšnja galerija vrhunskih igralskih dosežkov, zanimivih reinterpretacij klasične dramatike itd. V spored tridesetega Borštnikovega srečanja predlagam torej naslednjih sedem naslovov:

1. Dane Zajc, Grmače v režiji Mileta Koruna in uprizoritvi Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani; 2. Drago Jančar, Halštat v režiji Borisa Kobala in uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; 3. Lepa Vida, „avtorski projekt Dam irja Zlatarja Freya po motivih drame Ivana Cankarja” v izvedbi Koreodrame in Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani; 4. Nenad Prokič, Ruska misija v režiji Tomaža Pandurja in uprizoritvi Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru; 5. Howard Barker, Ljubezen dobrega moža v režiji Bojana jablanovca in uprizoritvi Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici; 6. W illiam Shakespeare, Beneški trgovec v režiji Ivice Kunčeviča in uprizoritvi Slovenskega ljudskega gledališča v Celju; 7. William Shakespeare, H am let v režiji Janeza Pipana in uprizoritvi Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.

Naj na koncu dodam, da je Borštnikovo srečanje lahko le takšno, kot je v vsaki sezoni slovensko gledališče, da tu nobena "volja” in ideologija ne pomagata nič. Dovolite pa mi tudi, da se ob koncu mandata vsem, gledališčnikom, njihovim in svojim kritikom, sponzorjem in ne nazadnje občinstvu, še posebej pa seveda organizatorjem, zahvalim za zaupanje in za potrpežljivost. V Mariboru, 29. junija 1995. ANDREJ INKRET

12


DRAGO

K R S T N A U PRIZORITEV

REŽIJA BORIS KOBAL SCENA MARJAN KRAVOS KOSTUMI MARIJA V ID A U GLASBA L A D O JAKŠA LEKTOR JOŽE FAGANEL NASTOPAJO: HABILIS, PROFESOR ARHEOLOGIJE, DR.H.C. V LA D IM IR JURC ANASTAZIJA,ARHEOLOGINJA MAJA BLAGOVIČ NELA LU Č K A POČKAJ JULA M IR A N D A CAHARIJA H O N Z A GOJMIR LEŠNJAK

14

S LO VE N S K O S T A L N O GLEDA LIŠČE T R S T


PETEK, 20. OKTOBER

Kakorkoli že, Jančarjeva komorna komedija 'H alštat' v

V polnosti je prišlo do izraza avtorjevo ironično

uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta

preigravanje, njegov izjemno tenkočuten smisel za

nedvomno sodi - in to je moč brez slehernega

karakterizacijo oseb pa je bolj umirjeno pronical iz

pretiravanja reči že zdaj - med osrednje dogodke v novi

mimike, gest in glasovnih nastav nastopajočih.

sezoni slovenskih gledališč.

Sklicevanje igralcev na avtorja, pirandellovski okvir

T O M O V ID IC

o šestih oziroma petih osebah, ki iščejo avtorja, kot

D N E V N IK , 1 1. O K T O B E R 1994

tudi vprašanje resnice izzvenijo na tržaškem odru kot potujitveni prijem, ki podčrtuje absurdnost dogajanja. Režiser Boris Kobal je z izjemnim žanrskim posluhom vodil odrsko postavitev in vsi elementi so delovali usklajeno ter so se nadgrajevali. B O G O M ILA KRAVOS PRIM O R SK I D N E V N IK , 1 1.O K TO B E R 1994

V ladim ir Jurc je s prof. Habilisom ustvaril enkratno podobo človeka diktatorja, kateremu ni mar, ali so kosti v resnici keltske ali naše, njegov končni rezultat pa je poveličevanje lastne nevroze in uveljavitve. Jurc je povlekel lok, ki gre od samozavesti do shizofrenije in norosti, predvsem pa poudaril človekovo dvojnost, ki na eni strani govori o človekovih pravicah, po drugi pa jih izničuje, ker so j i napoti p ri uveljavljanju načrtov. To je kompleksen lik, ki se povsem preseli v infantilnost ob erotičnih prizorih in zraste v neverjetno figuro razčlovečene osebnosti, ko gre za obrambo lastnih interesov. Lešnjak je ustvaril vlogo, p ri kateri ne vemo, ali gre res za klošarja ali pa nemara za premetenega posameznika, ki nima dovolj moči, da bi se zoperstavil trinoštvu. Honza, ki ga je upodobil Lešnjak, vnese v igro človečnost, ki se mora pred nasiljem seveda umakniti, a tudi tisti element sanjskosti in čustva, trait d ' union med dvema svetovoma, ki nezavedno soživita; je pravzaprav prispodoba nevplivanja humanistične misli. MARIJ Č U K D E LO , 14.O K T O B E R 1995

IS


DOSTOJEVSKI - PROKiČ - PANDUR;

RUSKA MISIJA k'

k*

I

¥

>

REŽIJA T O M A Ž PANDUR DRAMATURGA LIV IA PANDUR, STAŠ RAVTER SCENOGRAF MARKO JAPEg KOSTUMOGRAFA SVE TLA N A V IS IN T IN , LEO KULAŠ LEKTORICA LIDIJA S IM O N IČ OBLIKOVANJE LUČI FRANCI SAFRAN KREATOR MASKE H A L ID REDŽEBAŠIČ PREVAJALCI LIV IA PANDUR, STAS RAVTER, FABIJAN HAFNER, DARJA HRIBAR, ZLATA V O K A Č, SVE TLA N A SELDIAEVA, JELENA PLANINŠEC LEKTORJI JELKA RAVTER, SVE TLA N A S ELD IA EV A DARJA HRIBAR, JELENA PLANINŠEC ASISTENTKI REŽISERJA LIV IA PANDUR, BRANKA N IK L KLAMPFER ASISTENTKA KOSTUMOGRAFOV MARTA FRELIH GIMNAST V L A D O ŠOŠTARIČ

16

D M

D R A M A S N G M A R IB O R

NASTOPAJO: H U G O BALL RADKO POLIČ NASTASJA FIUPPOVNA BARAŠKOVA KSENIJA M IŠIČ LEV NIKOLAJEVIČ MIŠKIN BRANE ŠTURBEJ PARFJON SEMJONIČ R O G O ŽIN ALOJZ SVETE AGLAJA IVANOVNA JEPANČINA ZV E Z D A N A MLAKAR LIZAVETA PROKOFJEVNA JEPANČINA M ILE N A M U H IČ IVAN FJODOROVIČ JEPANČIN IVO LESKOVEC LIZA HOHLAKOVA D R A G IC A POTOČNJAK IVAN FJODOROVIČ KARAMAZOV PETER TERNOVŠEK DMITRIJ FJODOROVIČ KARAMAZOV P RIM OŽ EKART ALEKSEJ FJODOROVIČ KARAMAZOV L IV IO B A D U R IN A R O D IO N ROMANOVIČ RAZKOLNIKOV SVETOZAR CVETKOVIČ SONJA MARMELADOVA IRENA M IH ELIČ A NA IZ RIGE

SONJA BLAŽ MISIJONAR HUG A BALLA IV IC A KNEZ


SOBOTA, 21. OKTOBER

Neznosna lahkost besede in giba, glasbe, otroške pijanosti in odrasle sreče se zliva v tem "gesamtkunstwerk"- u, v katerem se za Tomaža Pandurja izpolni smisel gledališča. Sinteza ne dovoli seciranja na posamezne elemente, ne zgolj beseda, govorjena v štirih jezikih, prenaša smisel, transcendenco, je ritem in zven kot glasba in slika, ki ne omamijo zgolj vida in sluha. H E IN Z K L U N K E R D IE B U E H N E , I/9S

Tomaž Pandur vedno znova prisega na klasična dela svetovne literature in pri tem nikoli ne ustvari gledališča besed, ampak vedno gledališče slik, zvokov, prostora, gledališče rituala in magične zapriseženosti. Tudi v Ruski misiji govor ni izrazno sredstvo, ampak tema predstave. To je temna lisa, prazna sredina, podzemlje, saj liki Dostojevskega ne morejo povedati, kako v resnici trpijo. Najhujši razlog njihovega trpljenja je prav to, da morajo govoriti, kajti Pandur uporablja besedo kot "izvirn ig reh ". G E R H A R D M ELZER N E U E Z U E R IC H E R Z E IT U N G , 4. O K T O B E R 1994

Dom inirajo bizarne, od vsega razvezane podobe in na odru je njihovi fantastiki podrejeno vse: so seveda brez bližnje zveze z Dostojevskim in težkim, tragičnim duhom njegovih romanov, a vendar z neko svojsko, emotivno, predvsem čutno energijo, ki si jo je težko pojasniti, ki pa se j i je skoraj tudi nemogoče ubraniti. AND R EJ IN K R E T D E LO , 4. O K T O B E R 1994

M ilin a in lepota se bosta razrešili na koncu, onkraj mračne pravzročnosti sveta F.M. Dostojevskega. V nežnem uterusu sm rti je morda prikrita skrivnost ruske duše, tako njena dovzetna nežnost in drhtenje, kot tudi odbojnost njene surovosti. Ta duša je v grozljivem razponu vpeta v otroško igro, ki bo ugledala in izrazila vso lepoto sveta in pošastno krutost, ki jo spoznava otrok, ko poskuša dojeti, od kod prihaja trpljenje drugih. D A L IB O R F O R E T IČ FERAL T R IB U N E , 17. O K T O B E R 1994

17


W IL L IA M SHAKESPEARE

^

BENEŠKI TRGOVEC

REŽIJA IV IC A K U N Č EV IČ PREVOD O T O N ŽU P A N Č IČ PONAREDBA PREVODA IN LEKTORSTVO MARIJAN PUŠAVEC ASISTENT REŽIJE M IH A ALUJEVIČ DRAMATURGIJA PETAR BREČIČ SCENOGRAF D ALIBOR LAGINJA ASISTENT SCENOGRAFA DAMIR ŠEGOTA KOSTUMOGRAFKA D A N IC A DEDIJER GLASBA NEVEN FRANGEŽ IZDELAVA MASK FRANC LUKAČ OBLIKOVANJE SVETLOBE Z O R A N M IH A N O V IČ KOREOGRAFIJA IG O R JELEN ASISTENTKA KOREOGRAFA NATALIJA JENKO

18

S LO V EN S K O LJUDSKO G L EDA LIŠČE CELJE

NASTOPAJO: BENEŠKI D O Ž JANEZ BERMEŽ MAROŠKI KRALJEVIČ DRAGO KASTELIC ARAGONSKI KRALJEVIČ ZV O N E AGREŽ A N T O N IO IGOR S A N C IN BASSANIO DAVOR HERGA SOLANIO BOJAN UMEK SALARINO T O M A Ž GUBENŠEK G R AZIANO JURE IV A N UŠIČ K.G. LORENZO RENATO JENČEK SHYLOCK PETER BOŠTJANČIČ TUBAL STANE POTISK LANCELOT VESN A M AHER LEONARDA, BALTAZAR, PISAR MIRJANA ŠAJINOVIČ K.G. PORZIA VESNA JEVNIKAR NERISSA DARJA REIC HM A N JESSICA NATAŠA Z U P A N Č IČ K O N C MASKE ALEKSANDRA VU ČK O VIČ ,

KATARINA MAGAJNE.TAMARA ŠKOBERNE, NATALIJA JENKO, U R IK A PO DPEČAN, ANJA REBEK, IGOR JELEN


NEDELJA, 22. OKTOBER Spretno in zgovorno je zasnovala in odigrala vlogo Porzie Vesna Jevnikar in vanjo vložila milino mlade ženske ter igrano možatost mladeniča, v katerega se transformira po pesnikovi volji, da bi ponazorila in dokazala "lahkost bivanja" beneških meščanov, trgovcev v njihovi odvisnosti od sreče njihovih ladij na morju. Lepa in zavzeta kreacija tudi sicer že uveljavljene igralke. FR A N C E VU R N IK D E LO , I5.A P R IL 1995

Funkcionalno in nadčasovno prizorišče je ustvaril scenograf Dalibor Laginja, ki je za stalno osnovo dramskega dogajanja postavil lesen splav z značilnim citatom obokanega in že v desetletjih očitno "izpranega" stebrišča, s spremembami na horizontu pa omogočal cenzure med prizori ter nakazoval spremembe prizorišč. Protagonisti "vstopajo v igro" na omejena in negotova lesena tla, ki nakazujejo večno negotovost posameznika in družbe, četudi pod mogočnimi oboki, ki molče kljubujejo času. SLAVKO PEZDIR N O V I T E D N IK , 20.APRIL 1995

Čeprav je Shakespeare Beneškega trgovca sam označil za komedijo, se v njej vsaj okoli Shylocka, judovskega denameža, ki si za nevrnjeno posojilo hoče od dolžnika, beneškega trgovca Antonia, odrezati fu n t živega mesa, splete nekakšna iracionalna avra, k ije vanjo virtualno vpisana tudi tragičnost. Kunčevič se je zvrstne hibridnosti te komedije očitno od vsega začetka vsaj tako nedvoumno zavedal, kakor se je zavedal, da s kakršnokoli demonizacijo Shylocka dandanes nihče pameten na našem planetu nima kaj početi. Zato je figu ro Juda kolikor je mogoče počlovečil v vseh strasteh, mu nadel pozitivni obstret, igralsko pa poleg Shylocka zlasti imenitno razgibal ženske like na čelu s Porzio. O Boštjančičevem na videz oderuškem in trpečem Shylocku je mogoče na kratko reči, d a je to zelo kompleksna, imenitna kreacija, ki sežame tako grenak občutek tujstva in poniževanja kot tudi tragiko človeka, ki izgubi hčer in vero in čigar vsiljeno orožje za človeško upoštevanje je prekleti denar. VASJA PREDAN N A Š I R A Z G L E D I, 3.MAJ 1995

19


SCENOGRAFKA IN KOSTUMOGRAFKA JANJA KORUN SVETOVALEC ZA JEZIK JOŽE FAGANEL GLASBENI VODJA BRANE DEMŠAR NASTOPAJO: A N D R A Ž IVO BAN JUR (NJEGOV SIN) JERNEJ ŠU G M A N MATIJA ALEŠ VALIČ KOLOMČ BOJAN EMERŠIČ SEVŠEK T O N E G O G A L A DED DARE VALIČ POTOVKA SILVA Č U ŠIN POLONA NATAŠA RALIJAN LAH ZV O N E HRIBAR ŽENSKE BARBARA LEVSTIK, KATJA LEVSTIK, MOJCA RIBIČ, MAJA SEVER

20

S N G D R A M A LJUBLJANA


PONEDEUEK, 23. OKTOBER .. .

Banov Andraž: trmasto vztrajajoč v svojem in p ri svojem, izkušen in izkušan, močan in odločen v svoji bolj vdanosti kot obupu. In Jur Jerneja Šugmana mlad, napet, begav v notranji nabitosti s svojo, vendarle prestrašeno mladostjo, ves navzoč in vrnjen iz sm rti, kakor da pahnjen v svojo poševnost, svojo nagnjenost v praznoto, v onkraj, ki je nenadoma tudi tu - kako čudovito, polno realizirano v celoviti ig ri tisto, kar je bilo v liku njegovga Hamleta le deklarativna scenska domislica! S kakšno erotično skrivnostno močjo je ta doživljana "nagnjenost" prešinila Jurjev in Polonin ljubezenski prizor, na neki neizrekljivi način okrepila kljubovalno ljubezensko žensko radovednost, dekliško vztrajnost tostran bivanja te prepričljive Polone Nataše Ralijan. V E N O TAUFER R A Z L E D I, 23. DECEM B ER 1994

Sceno - s svetlobami raznih barv zalito drevo brez listov v izrezu sivega obzorja in s stoli in mizam i v različnih razporeditvah ustvarjene notranjosti in zunanjosti - pa je ustvarila Janja Korun, ki je tudi avtorica posrečene temačne kostumografije. LOJZE SMASEK VEČER, 16. D ECEM BER 1994

M ile Korun uprizarja Grmače počasi in s skrajno ekonomijo izraza. V prvih dveh delih je recitativen, v ritmično uravnoteženih zamahih sledi Zajčevi pripovedi. V tretjem delu se mu besede sprimejo s telesi, s prostorom in predmeti v njem ter se prav na koncu kompozicijsko sestavijo v emblematično gmoto, v mitično goro, v njegove lastne Grmače. Korun svoje Grmače postavlja v gledališko ločenem, avtonomnem prostoru, p ri čemer moramo tudi njegovi režiji slediti od znotraj: najprej jo je treba samo poslušati, nato pa počasi z odprtim i očmi vstopiti v prostor njene onirične gledališke poezije. BLAŽ LU K A N D N E V N IK , 2. D ECEM BER 1994

Imenitno figu ro je oblikoval Aleš Valič kot M a tija , kolovodja trojke mladcev, ki se hočejo polastiti bogastva in oblasti. Sugestivno preigra vse odtenke te izprijene, polaščevalske človeške nature od cinične manipulacije, izsiljevanja, grožnje in nasilja do lepljive zaupljivosti in mešetarstva. JERNEJ NOVAK S LO V E N E C , 2. D ECEM B ER 1994


S N G D R A M A LJUBLJANA

REŽISER JANEZ PIPAN

PREVAJALEC M ILA N JESIH SCENOGRAFKA META HOČEVAR OBLIKOVALEC LUČI STEFAN PFEISTLINGER KOSTUMOGRAFKA DORIS KRISTIČ DRAMATURGINJI D A ig A D O M IN K U Š IN MOJCA KRANJC LEKTORICA MAJDA KRIŽAJ SKLADATELJ IN IZVAJALEC GLASBE A LD O KUMAR KOREOGRAFKA TANJA Z G O N C DVOBOJI ANDREJ ZAJEC ML. GLASBENI VODJA BRANE DEMŠAR ASISTENTKA KOSTUMOGRAFIJE DJURDJA JANEŠ

22

NASTOPAJO: HAMLET, DANSKI PRINC JERNEJ ŠU G M A N KLAVDIJ, KRALJ DANSKE, HAMLETOV STRIC BORIS C A VA ZZA DU H POKOJNEGA KRALJA HAMLETOVEGA OČETA BORIS JUH GERTRUDA KRALJICA HAMLETOVA MATI, ZDAJ KLAVDIJEVA ŽENA M ILE N A ZU P A N Č IČ POLONIJ, DRŽAVNI SVETNIK IVO BAN LAERT, POLONIJEV SIN ZV O N E HRIBAR OFELIJA, POLONIJEVA HČI SAŠA PAVČEK HORACIJ, HAMLETOV PRIJATELJ IN ZAUPNIK ALEŠ VALIČ ROZENKRANC BOJAN EMERŠIČ HAMLETOVA ŠOLSKA PRIJATELJA GILDENSTERN GREGOR BAKOVIČ FORTINBRAS, NORVEŠKI PRINC MATJAŽ TR IB U Š O N / MATJAŽ TR IB U ŠO N VOLTEMAND B O ŽO ŠPRAJC DANSKA POSLANIKA N A NORVEŠKEM KORNELIJ MARJAN HLASTEC MARCEL PRIPADNIKI ANDREJ N A H T IG A L BARNARDO KRALJEVE Z O R A N MORE FRANČIŠKO STRAŽE MARKO O KORN OSRIK, DVORJAN BRANE GRUBAR REJNALDO, POLONIJEV SLUŽABNIK MARKO OKORN IGRALCI: PRVI IGRALEC, PROLOG VOJKO ZIDA R LUCIANUS G O R A ZD JAKOM INI IGRALEC KRALJ G O R A ZD LO GAR IGRALKA KRALJICA P O L O N A JUH GROBAR POLDE BIBIČ P O M O ČN IK GROBARJEV LU D V IK BAGARI STOTNIK FORTINBRASOVE VOJSKE ZO R A N MORE DVORJANI, POGREBCI N E ŽA SIM ČIČ ALEN K A VIPOTN IK ,A N D R EJ KURENT, D U ŠA N ŠKEDL.TONE H O M A R D UH O VN IK ANDREJ K U R EN T PODOBE IZ OFELIJINEGA SPOMINSKEGA ALBUMA N E ŽA SIMČIČ, ANDREJA

OBREZA, SARA HRIBAR ROTO VNIK


TOREK, 24. OKTOBER

Presenetljivi Pipan, bi lahko zapisali. Janez Pipan namreč v svojih uprizoritvah klasičnih del še ni pokazal toliko igrive duhovitosti. Jesihov prevod mu to ponuja in virtuoznost, s katero Ivo Ban preigrava komične odtenke gostobesednega, v vlogi prvega služabnika dvora smešnega in zvijačnega Polonija, doma pa avtoritativnega tiranskega in zvodniškega Ofelijinega očeta, je ključ, ki v uprizarjani tragediji odpira prostor čiste igre.

%

JERNEJ NOVAK S L O V E N E C , 18. O K T O B E R 1994

H am let v Pipanovi postavitvi je predvsem tragedija

Šugman je Ham let scela, med njim in tekstom ni distance, potujitev,

posameznikov. N e le Hamleta, temveč tudi vseh okoli

konvencij in zasilnih rešitev, čeprav se v tokratni uprizoritvi znajde v

njega. Očiščena je patetike in vzvišene tragičnosti,

precej bolj praznem in neodmevnem prostoru, obkrožen z bolj

pogosto ironična, celo posmehljiva. Uprizoritev je, tako

dvoum nimi značaji, kot smo jih vajeni; imenitna in prepričljiva vloga,

kot je pred premiero napovedal režiser Janez Pipan,

ki so j i sledili Boris Cavazza kot vitalističen stric in očim Klavdij, na

racionalen prikaz usod, dovolj trpek p ri njihovem

začetku precej bolj možat, pohoten, predvsem pa izkušen in premeten

razgaljanju, da ne potrebuje n iti si ne želi dodatnih

suveren kot nevaren zastrupljevalec, Ivo Ban kot v čudno lojalnost do

(čustvenih) komentarjev.

trenutnega vladarja zadrgnjeni tradicionalist Polonij, lahkoten in

S IM O N A FURLAN

spletkarski, picajzlarski in rahlo omejen obenem.

STOP, 21. O K T O B E R 1994

MATEJ BOGATAJ REPUBLIKA, 6. N O V E M B E R 1994

Prav z izredno domiselno režirano mišolovko, v kateri je s simulacijo predimenzioniranega falosa iz starogrških iger vzpostavljena identiteta med neobvladljivo spolno slo in ubijalskim strupom, ki pretrese vest obeh protagonistov umora, se izpostavljanje spolne konotacije Hamleta dramaturško izredno precizno zasnovano zaobrne vase in izteče v tragičnost. IGNACIJA FRIDL R A Z G L E D I, 28. O K T O B E R 1994

23


H O W A R D BARKER

EZEN DOBREGA MOZA

REŽIJA; BOJAN JABLANOVEC

P R IM O R S K O D R A M S K O GLEDA LIŠČE N O V A G O R IC A

PREVAJALEC SREČKO FIŠER DRAMATURGINJA D IA N A K O LO IN I ASISTENTKA DRAMATURGIJE TE A ROGELJ LEKTOR SREČKO FIŠER KOSTUMOGRAFKA META SEVER OBUKDVALEC LUČI SAMO OBLOKAR VVALEŠKI PRINC PETER MUSEVSKI GENTLEMAN A N T O N PETJE K.G. FLOWERS IZ T O K MLAKAR HACKER BINE MATOH BRIDE BRANKO LIČEN K.G. CLOUT IVO BARIŠIČ RIDDLE RADOŠ B O LČ IN A BASS RASTKO KROŠL TROD JOŽE HROVAT GOSPA TOYNBEE MIRA LAMPE-VUJIČIČ LALAGE A LEN K A V ID R IH PO LKO V N IK TO N E ŠO LA N ŠKOF STANE LEBAN

24

PDG


SREDA, 25. OKTOBER

\

Režiser Jablanovec je s svojimi sodelavci izoblikoval izjemno ubrano, pomensko in umetniško domišljeno, z ambivalentnim kriticizmom razčlenjeno, v vseh konstitutivnih izrazilih skladno predstavo, nemara po vidikih ubranosti najodličnejšo med dosedanjimi v tekoči sezoni slovenskih dramskih teatrov. VASjA PREDAN R A Z G L E D I, 3. M A R E C 1995

Svojevrsten lik je ustvaril Ivo Barišič s svojim temnim nastopom človeka v senci, ki pa dobro ve, kaj hoče. Barišič je s svojo vlogo spomnil na najboljše kreacije gledališča absurda. MARIJ ČUK D N E V N IK , 28. FEBRUAR 1995

Tudi v praktičnem estetskem smislu - morda le z izjemo ekstenzivnega fin a la - se j i je posrečila kratko in malo sijanja odrska ekshibicija: najprej z vrhunsko scenografijo Jožeta Logarja (zaslužila bi si podroben pretes, ki pa ga, žal, v okvirih tega kratkega poročila ne morem n iti za s ta v iti), potem in še zlasti tudi s celo galerijo izvrstnih igralskih vlog. ANDREJ INKRET D E LO , 27. FEBRUAR 1995

Osrednjo vlogo podjetnika Hackerja, ki vodi dela na velikem pokopališču in skrbi, da bodo opravljena pravočasno, je interpretiral Bine M atoh. Ustvaril je imeniten, večplasten lik človeka, ki je bister pragmatik in je hkrati zaznamovan z ljubezenskim kopmenjem; tega doživlja na sprevržen način duševne in telesne vznemirjenosti, fetišizm a, bolj umišljene kot spontane erekcije. Bine M atoh igra oba pola Hackerjeve grabežljive narave z osupljivo lahkotnostjo in duhovito, ležemo samoumevnostjo, predvsem pa z briljantno samoironijo. JERNEJ NOVAK S LO V E N E C , 28. FEBRUAR 1995

Bine M atoh in Ivo Barišič sta v mojstrski režiji Bojana Jablanovca z vso dih jemajočo silovitostjo izoblikovala enkratni tandem nepozabnih likov - magnetična nadarjenost obeh protagonistov je kratkomalo nepojmljiva. Gledalci iz dvorane odhajajo, kot da bi bili tetovirani: tkivo teles in razdvojenih duš je čez in čez popisano z Barkerjevo vročično pisavo. TO M O V ID IC PR IM O R SK E N O V IC E , 28. FEBRUAR 1995

25


KOREODRAMA LJUBLJANA

K O R E O D R A M A LJUBLJANA IN SLOVENSKO M LA D IN S K O GLEDALIŠČE REŽIJA DAM IR ZLATAR FREY GLASBA JANI GOLOB SCENOGRAFIJA ANDREJ STRAŽIŠAR KOSTUMOGRAFIJA JERNEJA JAMBREK JEZIKOVNO SVETOVANJE B O G D A N A HERM AN DRAMATURGIJA TATJANA A Ž M A N OBLIKOVANJE LUČI M IRO JANEŽIČ MASKA Z O R A N LEMAJIČ FOTOGRAFIJA G O R A N BERTOK

26

NASTOPAJO: DOLINAR PAVLE RAVNOHRIB LEPA VIDA ŠTEFKA DROLC, MOJCA PARTLJIČ, MARUŠA OBLAK, O L G A GRAD, M ETKA T R D IN , DRAGA POTOČNJAK MILENA DRAGA POTOČNJAK,

MARUŠA OBLAK, O L G A GRAD,VERA PER, MOJCA PARTLJIČ, JADRANKA T O M A Ž IČ , METKA T R D IN MRVA N IK O GORŠIČ DAMJAN JANEZ ERŽEN ZDRAVNIK IVAN RUPNIK, JANEZ ERŽEN, ŽELJKO H RS, N IK O GORŠIČ D IO N IZ ŽELJKO H RS GLASBA. IZVEDBA PRODUKCIJA IN DIRIGENT ZBORA JANI GOLOB IZVAJAJO K O M O R N I ZB O R RTV SLOVENIJA IN B O G D A N A HERM AN TONSKI MOJSTER D RAGO HRIBOVŠEK


PETEK, 27. OKTOBER

Vse podobe, ki jih pred nas postavlja Frey s sodelavci, so izredno čiste, režijsko premišljene in dosledno izpeljane, tudi v bolj ekstenzivnih, pa ne razvlečenih prizorih nabite z notranjo intenzivnostjo. MATEJ BOGATAJ REPUBLIKA, 4. M A R E C 1995

Izvirna glasba Janija Goloba, navdihnjena z idejo D am irja Zlatarja Freya, je prva uglasbitev Cankarjevega dramskega besedila, ki z njo v duhu najtankočutnejših balad in ritm ičnih kontrapunktov odpira v Cankarju vse tisto, česar se dosedanje interpretacije niso dotaknile. R O M IN A BEŠIČ D N E V N IK , 20. J A N U A R 1995

Vse podobe, ki jih pred nas postavlja Frey s sodelavci, so izredno čiste, režijsko premišljene in dosledno izpeljane, tudi v bolj ekstenzivnih, pa ne razvlečenih prizorih nabite z notranjo intenzivnostjo. MATEJ BOGATAJ REPUBLIKA, 4. M A R EC 1995

Izvirn a glasba Janija Goloba, navdihnjena z idejo D am irja Zlatarja Freya, je prva uglasbitev Cankarjevega dramskega besedila, ki z njo v duhu najtankočutnejših balad in ritm ičnih kontrapunktov odpira v Cankarju vse tisto, česar se dosedanje interpretacije niso dotaknile. R O M IN A BEŠIČ D N E V N IK , 20. J A N U A R 1995

27


RAZSTAVE N A 30. BS PONEDELJEK, 16. O K T O B R A 18.0 0

O TV O R ITE V RAZSTAVE TAMARE B U R M ICKY - TAYE RAZSTAVNI S A LO N RO TO VŽ, ROTOVŠKI TRG I

TOREK, 17. O K T O B R A 18.00

O TV O R ITE V RAZSTAVE GLEDALIŠKIH FOTOGRAFIJ U M E T N O S T N A GALERIJA MARIBOR, STROSSMAJERJEVA U L IC A 6

ČETRTEK, 19. O K T O B R A 18 .0 0

O TV O R ITE V RAZSTAVE BATI KI N A SVILO VERE SEŠLAR - Z A L O Ž N IK RAZSTAVNI S A LO N R O TO V Ž,TR G B. KRAIGHERJA 3

18.00

O TV O R ITE V RAZSTAVE LO VR O INKRET: H AR LE KIN I, M A L A PLASTIKA GALERIJA A B A N K A

PETEK, 20. O K T O B R A 1 1.00

O TV O R ITE V RAZSTAVE B. PEČAR: KARIKATURE - GLEDALIŠKI O B R A Z I V SNG M ARIBOR PONEDELJEK, 23. O K T O B R A

12 .0 0

O TV O R ITE V RAZSTAVE GLEDALIŠKIH OBRTI ” MOJSTRI GLEDALIŠKE ILUZIJE” V K A Z IN S K I D V O R A N I. V SNG M AR IBO R TOREK, 24. O K T O B R A

10 .0 0

O T R O C I O D R ASLIM O TV O R ITE V RAZSTAVE NAGRAJENCEV PETROLOVEGA NATEČAJA

19 .0 0

O TV O R ITE V RAZSTAVE SLIK IN SKULPTUR SEBASTJANA PERŠOLJE V GALERIJI ARTE SREDA, 25. O K T O B R A

20 .3 0

O TV O R ITE V RAZSTAVE M ILEN A M U H IČ , D O B IT N IC A BO R ŠTN IKO VEG A PRSTANA V D O M U LIZIKE JA N Č A R

ČETRTEK, 26. O K T O B R A 18 .0 0

O TV O R ITE V RAZSTAVE LIK O V N A D E L A V N IC A 95 V GALERIJI HEST V ČASU BS JEV FOTO GALERIJI STOLP ODPRTA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ IVA ČERLETA. RAZSTAVA JE POSVEČENA AVTORJEVI 60 - LETNICI.

28


* f?

'i


MUSIČA BRASILEIRA

JOAO BOSCO e GRUPO /R IO DE JAN EIR O /


JO A O B O SCO kitara, vokal JAMIL JOANES električna bas kitara, akustični kontrabas A LE X A N D R E C A R V A LH O kitara

TOREK, 17.OKTOBER OB 21.00 Med velikani v brazilski glasbi so Antonio Carlos Jobim.Joao Gilberto, Caetano Veloso, Gilberto Gil, Milton Nascimento, Jorge Ben Jor, Chico Buarque in Joao Bosco. Starodavne cerkve, ozke ulice, živi spomini na afriške sužnje, vse to je del življenja umetnikov iz države Minas Gerais v osrednji Braziliji, zibelki mnogih ustvarjalnih in revolucionarnih genijev brazilske glasbe.V takšnem okolju, kjer so se rojevale lepe zgodbe o pogumu in krvave o sovraštvu, se je rodil Joao Bosco. Otroštvo je preživel v mestecu Ponta Nova, ki se skriva v osrčju gora. Ob krožale so ga harmonike, lokalni ansambli, popevke v radijskih programih in cerkvena glasba. Glasba je bila v njegovi družini od nekdaj, z zvokom klavirja in violine. Ko je imel Joao 12 let, je dobil prvo kitaro in tako sta njegovo življenje zapolnjevala nogomet in igranje v rokovski skupini, ki jo je takrat sestavil. Nekaj let pozneje se je preselil v Ouro Preto, da bi se šolal za inženirja.Takrat je odkril, da ga izjemno privlači bossa nova, tropikalizem in jazz. Začel je poslušati Joaa Gilberta.Toma Jobima, Milesa Davisa, Charlija Parkerja, Raya Charlesa, Charlesa Mingusa, Johna Coltrana, Miltona Nascimenta in druge velike glasbenike inovatorje, ki so širili glasbena obzorja. Spoznal je nadarjenega pesnika Vinciusa de Moraesa, ki je postal njegov sodelavec. Leta 1972 je izdal prvo ploščo Disco de Bolso za založbo Pasquim, na kateri je sodeloval s Tomom Jobimom, ki je zanj vedno našel le pohvalne besede. Joao Bosco se je pojavil na brazilski sceni popularne glasbe (mušica popular brasileira, MPB) leta 1973, v najtežjem obdobju brazilske zgodovine. S piscem besedil Aldirjem Blancom sta s kritičnim očesom in izzivalnim glasom brez strahu prebrodila politično moro 70-ih let. Elis Regina, ki je veliko let najpogosteje izvajala njegovo glasbo, je mnoge melodije spremenila v uspešnice.V 80-ih je začel Bosco raziskovati ritme in nenavadne zvoke različnih koncev Brazilije. Njegov zaščitni znak je postal oseben in živahen zvok, v katerem sta se glas in kitara prepletala z brazilsko melodiko.V 90-ih je Bosco svoboden, konvencionalno je združil z domišljijskim. Brez zadržkov ustvarja novo brazilsko popularno glasbo, odkriva nove ritmične oblike, preoblikuje harmonije in brez kakršnegakoli strahu ustvarja poezijo iz stvarnosti. IZ B R A N A D E L A : C A C A A R A P O S A (R C A , l9 7 5 ),T IR O DE M IS E R IC O R D IA ( R C A .I9 7 7 ), B A N D A L H IS M O (R C A . 1980 ). C O M IS S A O D E FR E N T E ( A R IO L A , 1982), G A G A B IR O (B A R C L A Y , I9 8 4 ) ,A I A l A l DE M IM (C B S , 1986), B O S C O (C B S , 1989), Z O N A DE F R O N T E IR A (S O N Y M U S IC , 1991), A C O U S T IC O M T V (S O N Y M U S IC , 1992), N A O N D A Q U E B A L A N C A ( S O N Y M U S IC , 1994).

Gospod Bosco je med seboj prepletal različne ritme, vokalne linije so preskakovale kitarske sinkopirane akorde in basovske linije. Iz njegove kitare so prihajale lahkotne sambe. Zanje ni potreboval perkusionistov, saj je nove ritm e dodal njegov scat. V nekaterih skladbah je odigral zapletene kitarske ostinate, ki so pričarali večno harmonijo. Pogosto je spreminjal ritme in iz balad naredil živahne skladbe. TH E N E W YORK TIMES

A ld ir Blanc je mojster besede, saj spretno postavlja besede v Boscove melodične vzorce. Njegova besedila imajo lastnost poezije in pripovedništva. Blanc je najbolj znan kot analitik družbenih navad in vedenja. Ironija in humor sta osrednja vira opisovanja ljudi v različnih položajih. Realni strani njegovih besedil dajejo ravnotežje ekspresionistični verzi, ki so včasih nežni in čutni. Blancov kritični pogled je uperjen v vsakodnevno življenje sodobne urbane Brazilije, še zlasti v življenje ljudi nižjega sloja v Riu de janeiru. Liki v njegovih besedilih so brezimni prebivalci sosesk v ožjem delu mesta, v delavskih in barakarskih naseljih.To so pogosto potepuhi, prostitutke, kriminalci in žrtve kriminala. CHARLES A . PERRONE

PRODUKCIJA: BRANE RONČEL 1995

31


lilÂŤ


JO H N ABERCROMBIE električna kitara D A N W A L L orgle Ham m ond B-3 A D A M NUSSBAUM bobni

SREDA, 18.OKTOBER OB 21.00

"Ena izmed stvari, ki sem se jih naučil v jazzu, je spontanost. Ig rati skušam tako, da v glasbi n i ču titi razlike med mano in instrumentom. Vem, da je pravilo oziroma reklo - glasbenik in instrument postaneta eno staro, toda to je moje vodilo v glasbi. Prizadevam si, da zveni kar najbolj naravno. Vendar pa je to težko doseči. Če hočeš zveneti naravno, moraš trdo delati." J O H N A B E R C R O M B IE

John A be rcrom bie se je rodil v P ortchestru v zvezni državi

Q u a rte t). Sodelovanje A bercrom bie-E icher je ro d ilo polno

N e w York in odraščal v Greenwichu (C onnecticut). K ita ro je

m ero kreativnega muziciranja na kasnejših projekti:

začel igrati pri 14 letih, študiral pa je na bostonskem Berklee

D irections in N e w D irections, z bobnarjem Jackom

C ollege o f Music. Ko ga je organist Johnny "H a m m o n d ”

D e jo h n e tto m ; Sargasso Sea (1976) in Five Years Later

Smith povabil na nekajtedensko turnejo, je igral po klubih,

( 1982), z Ralphom Tow nerjem ; C u rre n t Events, G e tttin g

k o t so C o u n t Basie’s Lounge in The C lub Baron v Harlemu.

There z Marcom Johnsonom in Petrom Erskin.John

V istem obdobju je A bercro m b ie spoznal brata Brecker, ki

A b e rcro m b ie /M arc Johnson/ Peter Erskinom,( 1988). K ritik

sta ustanavljala new yorško skupino Dreams. Seveda sta

C huck Berg je o tem triu zapisal: ” Tako so povezani, da s

Johna postavila na prvo m esto kitarista. Dreams so imeli

šestim čutom ustvarjajo enotnost, ki je bila značilna le za

neverjeten vpliv na ta kratn o jazz-rock sceno, še posebaj po

tria pianista Billa Evansa in Oscarja Petersona.” Izbrana dela

izidu njihove prve istoimenske plošče. Potem, ko je 1969

za ECM :A nim ato, November, W h ile W e ’re Young, Speak o f

diplom iral, se je odpravil na jug v upanju, da bo p ro d rl na

the Devil (1994) v triu , s katerim prihaja v Maribor.

new yorško sceno.V naslednjih letih je postal eden najbolj

A bercrom bijeva ljubezen do jazzovskih standardov se

iskanih new yorških kitaristov. Delal je z glasbeniki, med

navezuje na njegovo dejavno vlogo pedagoga. V

katerim i so Gil Evans, G ato Barbieri, Barry Miles, največ pa v

hardvardskem predavanju o zgodovini kitare v jazzu je dejal :

zasedbah bobnarja Chica Ham iltona. Ko je igral kita ro v

’’Kadar igram skladbe, k o t sta A utum n Leaves ali Stella By

znameniti električni zasedbi Billyja Cobhama, je zbudil

Starlight, uživam, čeprav sem ju igral že neštetokrat. Ker ju

p o zo rn o st širšega kroga ljudi. Kmalu je spoznal nemškega

tako d o b ro poznam, se počutim svobodnega.Tako

producenta Manfreda Eicherja, ki ga je povabil k snemanju

svobodnega, k o t kadar ne igram akordov.To je zame

samostojnih p ro je kto v za družbo ECM. Nastala je plošča

svobodni jazz.” John A b e rcro m b ie ima med jazzovskimi

Timeless, na kateri sta igrala še Jan H am m er in Jack

kita risti edinstven zven, saj prepleta nove tehnike s tradicijo.

D e johnette. Plošča je bila povsod po svetu odlično

V intervjuju za Jazziz je dejal: ’’Pomemben del mojega

ocenjena. N ovem bra 1975 je izšla plošča Gateway, prva, ki

ustvarjanja je prenašanje tra d icije igranja kitare od Charlieja

so jo posneli skupaj trije veliki: John A bercrom bie, Jack

Christiana in Djanga Reinhardta do današnjih dni... Rad bi, da

D e jo hn ette (bobni) in Dave Holland (bas). Junija leta 1978

bi me ljudje povezovali z zgodovino jazzovske kitare in širjenjem glasbenih o b zo rij nasploh.”

se je v katalogu družbe ECM pojavila plošča Gateway II, nato pa še A rcade,A bercrom bie Q u a rte t in M (John A bercrom bie

PRODUKCIJA: BRANE RONČEL 1995

33


EVERYBODY LOVES THE SUNSHINE:


ROY AYERS vibrafon, vokal R IC H A R D SHADE vokal M ARK ADAM S klaviature D O N A L D NICKS el.bas kitara D EN NIS DAVIS bobni

ČETRTEK, 19. OKTOBER OB 2 1.00

" V glasbi se ne omejujem. Rad imam pop, jazz, blues in soul. N ič od tega mi ni tuje. M oja glasba je mešanica oziroma zlitje vseli teh slogov. Všeč mi je, če pokrivam cel spekter." ROY AYERS

V tridesetletni karieri je Roy Ayers, new yorski glasbeni

s pevko Dee Dee Bridgewater. Leta 1970 je Roy zapustil

velikan, vpet med soul, R & B in jazz, izdal šestdeset albumov.

Manna in ustanovil Ubiquity, v kateri so igrali basist Ron

Roy je k o t v irtu o z z vibrafonom , pevec, skladatelj, leader in

C arter, W illia m A llen in Byron Miller, bobnarji Bernard

popoln ente rtain er pustil neizbrisen pečat v šoubiznisu. Rodil

Purdie, O m a r Hakim, Alphonze Mouzon, Billy Cobham , Denis

se je leta 1940 v Los Angelesu. Mama je poučevala klavir, oče

Davis in Ricky Lawson, klaviaturist H a rry W hitaker, Onaje

pa je bil pozavnist, zato se ni nihče čudil, ko je Roy pri petih

Allen Gumbs...V 12 letih je Ayers posnel 20 plošč za Polydor.

letih začel igrati boogie w oogie na klavirju. Royeva usoda je

Pridobil si je ugled in širo k krog občinstva, njegov zaščitni

bila zapečatena na koncertu, na katerem mu je Lionel

znak je postalo eksperim entiranje. Leta 1979 se je Ayers z

H am pton podaril par palčk za vibrafon. ” Pri devetih letih sem

U biquity odpravil na tu rn e jo v N igerijo, kje r se porodila

igral kitaro, od desetega do sedemnajstega leta sem

zamisel za plošči Music o f Many C o lo u rs in A frica, C e n tre o f

eksperim entiral s flavto, tro b e n to in bobni, pri osemnajstih pa

the W o rld . Po tu rn e ji je Ayers dejal, da veliko bolj razume

z vibrafonom . D om a so govorili, da mi je Lionel podaril

dogajanje v A frik i in državah zunaj Z D A : "Svoj dar m oram

duhovno energijo. Čeprav sem prvič igral z njim pri

uporabiti, da osveščam ljudi, kajti za to pri glasbi pravzaprav

sedemnajstih, sem imel vibrafon najraje in vedel sem, da ga

gre.” V 80-ih je Ayers snemal za C olum bia Records, ustanovil

bom igral poklicno.” Po gimnaziji je šel Ayers na kolidž, a je

pa je tu d i lastno založbo U no Melodic. Priljubljen je postal v

že čez leto začel poklicno igrati.

Veliki Britaniji, Evropi in na Japonskem.V 90-ih uživa Roy

Znanje in izkušnje si je nabiral v zasedbah Teddya Edwardsa,

Ayers svetovni preporod, še zlasti po izidu svojega

Chica Ham iltona, Phineasa N ew borna in Geralda W ilsona.

najnovejšega cedeja Naste (za velikanko BMG, maj 1995). Je

Eno izmed prelom nic v karieri je bilo srečanje z znamenitim

simbol acid-jazza, njegovo glasbo posnemajo mnoge skupine,

flavtistom H erbiejem Mannom, v čigar kvintetu je igral leta

med drugim tudi A Tribe Called Q uest, Brand Nubian, X -

1966 v znamenitem losangeleškem klubu Lighthouse.V štirih

Clan, Big Daddy Kane, Digable Planets, A rrested

letih igranja z Mannom Ayers dobi številne pohvale k ritik o v

Developm ent. Z njim so snemali Galliano, G uru iz

D ow n Beata, Journala, Playboya... N jegovo zrelo igranje lahko

GangStarra, Jazzmatazz in pop pevka Vanessa W illiam s.

slišite na najbolje prodajani Mannovi plošči Memphis U nderground (Roy Ayers - vibrafon, Larry C o rye ll - kitara, Sonny Sharrock - kitara). Ko se je Roy preselil v N e w York, je

IZ B R A N A D E L A : D R IV E (1 9 8 8 ),W A K E U P (1 9 89 ), S E A R C H IM ' (L IV E A T R O N N IE S C O T T 'S , L O N D O N , 19 9 1) D O U B L E T R O U B L E ( 19 9 2 ), H O T (L IV E A T R O N N IE S C O T T 'S , 1992), G O O D V IB R A T IO N S (1 9 9 3 ).

največ delal z zasedbami Georga Bensona, Stanleya Clarka in PRODUKCIJA: BRANE RONČEL 1995

35


PREDSTAVA JE P O S V E Č E N A L IN H A R T U O B S L A V N O S T N I P O D E L IT V I B O R Š T N IK O V IH NAGRAD

A N T O N T O M A Ž LIN H A R T :

TA VES

SE ŽENI

S LO VE N S K O LJUDSKO

REŽIJA V IT O T A U FE R DRAMATURGIJA M A R IN K A P O Š T R A K KOSTUMOGRAFIJA A L A N H R A N ITE L J SCENOGRAFIJA S A M O LAPAJNE SLIKARJI S A M O LAPAJNE, O T O R IM ELE,TA JK A Š N U D E R L GLASBA JA N E Z H R S T N IK - N O V A K LEKTOR M A R IJA N PU ŠA VEC KOREPETITOR M IR O PODJED IGRAJO: BARON NALETEL V L A D O N O V A K K.G. ROZALA - NJEGOVA SOPROGA N A T A Š A K O N C MATIČEK - GARTNAR GRAČINSKI PETER B O Š T J A N Č IČ NEŽKA - HIŠNA DEKLCA V E S N A M A H E R TONČEK - EN ŠTUDENT N A V A K A N C A H T O M A Ž G U B E N Š E K ZMEŠNAVA - EN ADVOKAT N A DEŽELI IG O R S A N C IN ŽUŽEK - KAVNELIR GRAŠINSKI M A R JA N B A Č K O BUDALO - NJEGOV ŠRIBAR R E N A T O JENČ EK JERCA - ŽUPANOVA MCI K DARJA R E IC H M A N JAKA - EN LAKAJ Z V O N E A G R E Ž GAŠPER • EN DELAVEC M IR O PO D JED FANTIČI INU DEKLIČI A N Ž E Č A TE R , IG O R LEV P U Š Č E , N IN A PODJED, JERNEJA G R E G O R C ,V E S N A S P R EITZ ER , ALJA Š V E G L G O D C A S IM O N M L A K A R , B O R U T Č M E R KMETJE, LAKAJI T O N E C V A H T E , R A D O V A N LES, JOŽE LIP O V Š E K , R A D O P U N G A R Š E K

37


TUJI GLEDALIŠKI GOSTJE N A BS

S C E N A T H E A T R E W A S H IN G T O N ( W A S H IN G T O N D .C . , Z D A )

D A VID MAMET: OLEANNA R EŽIJA RO BERT M c N A M A R A S C E N O G R A F IJ A ROBERT

M c N A M A R A O B L IK O V A N J E L U Č I RO BERT M cN A M A R A K O S T U M O G R A F IJ A N A T A S H A P R Y STA Y A S IS T E N T K A REŽIJE

M A R IL Y N BEERY T E H N IČ N I V O D J A P R E D S T A V E A M Y S C H M ID T IG R A JO C A R O L T R IC IA M cC A U LE Y J O H N CARTER JAHNCKE

SAMUEL BECKETT: THE BECKETT TRIO REŽIJA RO BERT M c N A M A R A S C E N O G R A F IJ A ROBERT

M c N A M A R A O B L IK O V A N J E L U Č I RO BERT M cN A M A R A K O S T U M O G R A F IJ A A L E S S A N D R A D ’O V ID IO A S IS T E N T K A REŽIJE

M A R IL Y N BEERY T E H N IČ N I V O D J A P R E D S T A V E T R IC IA M cC A U LE Y A S IS T E N T K I A M Y S C H M ID T IN M A R IL Y N BEERY

IG R A JO O H IO IM P R O P T U B R A LEC ROBERT M c N A M A R A P O S L U Š A L E C K R Y Z T O V L IN D Q U IS T

T E X T FOR N O T H IN G # 1 0 P R IR E D B A RO BERT M cN A M A R A M O Š K I K R Y Z T O V L IN D Q U IS T

FOOTFALLS M A Y KERRY W A TER S Ž E N S K I G LAS S H A N N O N PARKS

MOLLOY M O L L O Y CARTER JAHNCKE

CATASTROPHE (Z A V A C L A V A H A V LA )

D IR E K T O R RO BERT M cN A M A R A A S IS T E N T S H A N N O N PARKS P R O T A G O N IS T K R Y Z T O V L IN D Q U IS T L U K E CARTER JAHNCKE

O TH O ESKIN: DUET REŽIJA RO BERT M cN A M A R A S C E N O G R A F IJ A ROBERT M cN A M A R A O B L IK O V A N J E L U Č I RO BERT M cN A M A R A K O S T U M O G R A F IJ A A L E S S A N D R A D ’O V ID IO A S IS T E N C A REŽIJA M A R IL Y N BEERY T E H N IČ N I V O D J A P R E D S T A V E M A R IL Y N BEERY Z V O K A M Y S C H M ID T L U Č T R IC IA M cC AULEY

IG R A JO M O Š K I K R Y Z T O V L IN D Q U IS T E L E O N O R A D U S E

S H A N N O N PARKS S A R A H B E R N H A R D T KERRY W ATERS

38


GLEDALIŠČE TORIKOS (G ELE N D ŽIK , RUSIJA) ODRSKO DELO Z A DRAMSKO GLEDALIŠČE V ENEM DEJANJU N A TEM O

NE MOREM Sl PREDSTAVLJATI, KAJ BO JUTRI (I C A N 'T IM AG IN E T O M O R R O W ) AVTO R D RAM SKEG A BESEDILA T E N N E S E E W IL IA M S PREVAJALEC IZ ANG LEŠČ IN E V A S IL IJ A K S E N O V REŽISER A N A T O L IJ S L J U S A R E N K O KAZALIŠTE M A R IN D R Ž IČ D U B R O V N IK

EDWARD ALBEE: TRI VISOKE ŽENSKE

GLASBA V L A D IM IR V A J S B R O D LUČ SERGEJ T J U T IN NASTOPATA: IGRALEC A L E K S A N D R F E K L IS T O V IG R A LK A D IA N A K O R Z U N

PREVOD IN REŽIJA N E N N I D E L M E S T R E IZB O R GLASBE IN ASISTENCA REŽIJE L IN A V E N GOECHEA SCENOGRAFIJA D A L IB O R L A G IN J A KOSTUMOGRAFIJA D A N IC A D E D IJ E R OBLIKOVANJE LUČI Z O R A N M I H A N O V IČ

KOPRODUKCIJA GLEDALIŠKE AGENCIJE ..BORIS" IN RUSKE GLEDALIŠKE AGENCIJE UMETNIŠKI VODJA GLEDALIŠČA: ANATOLIJ SLJUSARENKO ..M NO G O JE ČUDES N A SVETU. ČLOVEK JE NAJVEČJE Č U D O ." SOFOKLES, A N T IG O N A

IZDELAVA SCENE IN KIPARSKA DELA D A M IR ŠEGOTA

EDIP TR AGIČNA FARSA

IGRAJO: M IL K A P O D R U G - K O K O T O V IČ , J A S N A A N Č IČ , J A S N A J U K IČ , R O B E R T B O Š K O V IČ (ŽARAKTEATAR EXIT ZAGREB)

V PREDSTAVI SO UPORABLJENI SOFOKLEJEVI TEKSTI IZ KRALJA OJDIPA IN AN TIG O N E V PREVODU S. ŠERVINSKEGA IN N. POZNJAKOVA, INTERMEDIJ NIKOLAJA ERDMANA.

TEATAR EXIT ZAGREB

REŽISER A N A T O L IJ S L J U S A R E N K O LU Č N I MOJSTER SERGEJ T J U T IN

STEVEN BERKOFF: DEKADENCA

T O N S K I MOJSTER V L A D IM IR V A J S B R O D P R O D U C E N T PREDSTAVE D A V ID S M E L J A N S K IJ

REŽIJA M A T K O R A G U Ž SCENOGRAFIJA IN IZ B O R KO STUM O V T A N J A LACKO

PREDSTAVO V O D IT A A L E K S A N D R G O R O Š K O V IN ANDREJ Ž A N O V V PREDSTAVI UPORABLJENA GLASBA L.VAN BEETHOVNA

GLASBENI SODELAVEC N E V E N F R A N G E Š SODELAVEC Z A GIB S L A V E N J U R IŠ A PREVOD N A T A Š A L U Š E T IČ IN N IC K Y H E W I T T

EDIP JE V G E N IJ G E R Č A K O V JOKASTA T A M A R A K O T IK O V A PRVI GROBAR,TERESIJ, PASTIR A L E K S A N D R

IGRAJO: HELEN IN SIBYL N A T A Š A L U Š E T IČ STEVE IN LES V IL I M A T U L A

D A N IL J Č E N K O DRUGI GROBAR, ŽREC, SEL V A L E R IJ Š A L A V IN


NAGRADE BS 94 STROKOVNA ŽIRIJA 29. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA V SESTAVI VASJA PREDAN (PREDSEDNIK), ALEŠ BERGER IN MATEJ BOGATAJ Sl JE OGLEDALA SEDEM TEKMOVALNIH PREDSTAV IN SE SPROTI O VSAKI TEMELJITO POGOVORILA. ŽIRIJA POZDRAVLJA NOVI KONCEPT SREČANJA, KI OMOGOČA PREDSTAVITEV RES NAJPRODORNEJŠIH PREDSTAV PRETEKLE SEZONE. NA PODLAGI TUJIH IN PREDVSEM DOMAČIH DRAMSKIH BESEDIL SO SE IZOBLIKOVALE PREDSTAVE, KI SO Z IZNAJDLJIVO IN PRIZADETO REŽIJSKO VIZIJO IN V NAČELOMA VRHUNSKI IGRALSKI INTERPRETACIJI RAZPIRALE ČLOVEŠKE USODE RAZLIČNIH ČASOV IN KRAJEV, KI PA SO PO ZASLUGI GLEDALIŠKE ČAROVNIJE POSTALE TUDI NAŠE IN DANAŠNJE. S KRČENJEM FESTIVALSKEGA PROGRAMA SE JE ZMANJŠALO TUDI ŠTEVILO NAGRAD, KI ZDAJ NISO VEČ NAMENJENE POSAMEZNIM PODROČJEM. S TEM SE JE IZOSTRILA NJIHOVA VREDNOST, KAR HKRATI POMENI, DAJE MOGOČE DANES NAGRADITI LE RES NAJBOLJŠE OD DOBREGA. 1. VELIKA NAG RADA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA ZA NARODOV BLAGOR IVANA CANKARJA V IZVEDBI MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA. 2. BORŠTNIKOVA NAGRADA JOŽICA AVBELJ ZA VLOGO HELENE V PREDSTAVI ZA NARODOV BLAGOR V IZVEDBI MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA. 3. BORŠTNIKOVA NAGRADA IVO BAN ZA VLOGO KANTORJA V PREDSTAVI KRALJ NA BETAJNOVI V IZVEDBI PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA. 4. BORŠTNIKOVA NAGRADA META HOČEVAR ZA SCENOGRAFIJO V PREDSTAVI KRST PRI SAVICI DOMINIKA SMOLETA V IZVEDBI PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE. 5. BORŠTNIKOVA NAGRADA MILE KORUN ZA REŽIJO PREDSTAVE ZA NARODOV BLAGOR V IZVEDBI MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA . 6. BORŠTNIKOVA NAGRADA JANEZ PIPAN ZA REŽIJO KRSTA PRI SAVICI V IZVEDBI PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE. 7. BORŠTNIKOVA NAGRADA ZA MLADEGA IGRALCA JERNEJ ŠUGMAN ZA VLOGO MAKSA V KRALJU NA BETAJNOVI V IZVEDBI PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA.

STROKOVNA ŽIRIJA: VASJA PREDAN, ALEŠ BERGER, MATEJ BOGATAJ KOMISIJA ZA PREŠTEVANJE GLASOVNIC OBČINSTVAJE UGOTOVILA, DA JE OBČINSTVO NAMENILO NAJVEČ GLASOV (92,3%) BRANKU ŠTURBEJU ZA VLOGO KRALJA LUDVIKA XIII. V PREDSTAVI A. DUMASA TRIJE MUŠKETIRJI V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR. ZLATA ZN A Č K A IN DIPLO M A BS: MILAN JESIH, MORDA NAJVEČJI ARTIST SLOVENSKE GLEDALIŠKE BESEDE, PESNIK, AVTOR ZNAMENITIH SONETOV, ZA SVOJE GLEDALIŠKO DELO. JE AVTOR ŠTEVILNIH DRAM, IZMED KATERIH OMENIMO LE ENO PRVIH, BRUCKO IN BESEDILO LJUBITI.VSAJ TAKO TEHTEN, MORDA PA ŠE POMEMBNEJŠI JE NJEGOV PREVAJALSKI OPUS. NJEGOVI PREVODI, ZLASTI DEL AN TO N A PAVLOVIČA ČEHOVA IN WILLIAMA SHAKESPEARA, POMENIJO TISTI TEMELJ SLOVENSKE GLEDALIŠKE BESEDE, KI JE NOV MEJNIK V PREVAJANJU ZA ODRSKE DESKE. O TEM PRIČA TUDI UPRIZORJENI HAMLET V LJUBLJANSKI DRAMI. ŽIRIJA ZA ZLATO ZNAČKO: RUDI ŠELIGO, OLGA JANČAR, TONE PARTLJIČ.

40


* '

m '•>

v

'■ .f'"

. f - ’1 * ♦ '

ir

* l V*8 BORŠTNIKOV PRSTAN 94:

JURIJ SOUČEK Ugledni plejadi slovenskih igralcev, ki so doslej prejeli Borštnikov prstan, se letos pridružuje Jurij Souček. V kako prave roke prihaja letos zlati prstan, priča vprašanje, ki ga je bilo tolik o k ra t slišati v prejšnjih letih: „Zakaj ga pa Jurij Souček še ni dobil?". Ali je m ogoče, da živahni, delavni, neprestano aktivni

v

Souček igra na odru ljubljanske D ra m e že celih petinštiredeset let! Z a to tudi ni čudno, da je samo v D ram i odigral več k o t 150 vlog in zrežiral veliko prvakov Levarja, Skrbinška, N ablocke, Šaričeve in drugih in se plem enitila v sodelovanju z Gavello, Janom, Stupico, Jamnikom, Štihom in drugimi, v sodelovanju, ki je bilo soustvarjalno, a tudi polemično, saj Jurija Součka ves čas spremlja nekakšna drugačnost, izvirnost, samosvojost, ki se ne m o re ukloniti reporduktivnosti, rutini in tradicionalnosti. M orda je najbolj enostavno, vendar •

* \ ¥ l T^Y č-

tudi natančno Součkovo um etnost označili eden od režiserjev, njegov sodobnik, sodelavec na O d ru 6 7 in v D ram i Ž a rk o Petan, ki pravi, da je bil Jure „eden izmed igralcev, ki so ta kra t uveljavili nov igralski slog, v katerem se je čustvo umaknilo prodorni misli". Z a to ni čudno, da je svoj prvi zenit dosegel prav v iščočem O d ru 57 in potem v tistem ..zlatem " Štihovem obdobju D ra m e , ki ga zaznamujejo poleg izjemnega prodora in vzpona tudi

^v

’. *

- ■•' A

stalne polemike in ki se potem nesrečno zteče.To je čas njegovih um etnin v A ntigoni,A feri, K ongresu,Tartuffu,Vrnitvi, A rh ite ktu in irskem cesarju in kajpada v dram i K do se boji Virginije W o o lf te r številnih drugih... V obdobju, ki je sledilo, je bil nekako pretrgan ta izjemni lok, ki ga je zaznamovala Juretova generacija, ki sta ji pripadala tudi Duša Počkaj in Rudi Kosmač, za katera je prav, da se ju spom nimo tudi ob uri Juretovega slavja. Pač pa je v tistih časih zastavil vso organizacijsko in umetniško energijo za ustanovitev Levega odra in Male dram e, kjer je zrežiral skupaj s predstavami na velikem odru prod orne in inovatorske igre, ko t so že om enjeni A rh ite k t in asirski cesar, U čno uro, Naivne lastovke, O d strel,T riko, G uernico... K ot izrazit in tem eljit poznavalec avantgardnega, zlasti francoskega gledališča, je na slovenskem odru udomačil avtorje, ko t so Fernando A rrabal, Eugene Ionesco, Ronald Dubillard, Bernard da Costa... Potem je za sezono, dve celo zapustil ljubljansko D ra m o in se končno do upokojitve vrnil v ta osrednji slovenski igralski zbor,vseeno pa je vsa gledališčka javnost pogrešala njegovo odločilno pozicijo med slovenskimi igralci...Toda prav v zadnjih letih se je vrnil na velika vrata v Prvi Klasi v vlogi Svobodana Gobca v „njegovi“ Mali dram i in ko t Flavij v T im o n u Atenskem na velikem odru...Toda D ram a je le ena od umetniških postaj Jureta Součka, saj smo že om enili O d e r 57, druga eksperim entalna gledališča, gostovanja v M ariboru, G orici.Trstu; njegov igralski in režijski opus na radiu pa je takorekoč neizmerljiv. N ocojšnji laureat je za slovenske razm ere nekako netipičen, saj ni razčustvovan in obvezno m alo nesrečen um etnik, ampak razpoznaven, enkraten, razum en in nem iren duh in prava sreča je biti njegov sodobnik in sprejemati zrele sadove z njegove bogato obložene umetniške m ize. N aj mu bo ta prstan skromna, a tudi edinstvena oddolžitev, zahvala in priznanje! U R A D N A O BR AZLO ŽITEV


Ssiiilsl ’.■.v.y


*

BORIS KRALJ DOBITNIK BORŠTNIKOVEGA PRSTANA 1990

(1929 - 1995)


SPONZORJI BS 95


Ob tridesetem Borštnikovem srečanju v Mariboru

slovenski um etnosti Ž

H

za seganje po zvezda za resničnost privido za plemenitenje življenje za odkrivanje lastnih zrca za lepoto odre

'

V

I

PETROL

so:

S o p o tn ik slovvnskv k u h u rv


POBRCŠKR

20

62000

MRRIROR

38-183, ŽIRO

SLOV€NIJR

3 4 -6 6 2 , 34-641, 31-891, 3 0 5 -8 6 6 , FRX-. (062)

CCSTO

c v

D.D.

COu O O

(D co C>M

T6L6FON: H. C. (062)

RRČUN

PRI RPP

S

S

R

MRRIBOR

O

O

K

Z O

R

51800-601-11688

CO


Pogumno smo odkrivali nove svetove. Zato je svet prišel k nam. Danes je Henkel Zlatorog mednarodno podjetje, ki ga poznajo ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Povsod tam, kjer je na prvem mestu kakovost. Mar ni tako tudi v umetnosti? Treba si je drzniti, znati in predvsem trdno verjeti. Zato smo ponosni, da lahko kot sosponzor prispevamo k uspehu jubilejnega 30. Borštnikovega srečanja.

K

Skupaj na poti do uspeha.


S

O

S

P

O

N

Z O

R

Ka s t n e r k Ohler Š P O R T N A I N D U S T R I J S K A U L I C A 5.

H I Š A 6 2 0 0 0 MARIBOR.


G

o

s

ZA KALVARIJO 10

tel.: 062 26 821

KJER SE SREČUJEJO VSI, KI IMAJO RADI GLEDALIŠČE IN DOBRO HRANO JE TUDI LETOS GOSTITELJ DNEVA SLOVENSKEGA IGRALCA 28. OKTOBRA 1994

t i l n

a

_


g T3 O c o

a

c o

■ o O " c o

1

C

ž

0

I < O

C

o ■

Q a D

o

O '

a

>

.

o M O n >N D

O


---------------------------------------------------------------

SOSPONZOR Življenje je kot sestavljanka. D an za dnem jo potrpežljivo gradite, en sam trenutek pa lahko uniči ves vaš trud in jo sesuje. Zato potrebuje človek pravega prijatelja. Prijatelja, na katerega se lahko zanesete kadarkoli in kjerkoli, k i je nevsiljivo ob njem 24 ur na dan, 365 dni v letu, doma, na poti, v tujini, p ri delu, športu, zabavi..., k i mu svetuje in pomaga, k i predvideva. Skratka prijatelja, k i poskrbi, da življenje gre naprej.

In mi v Zavarovalnici Maribor znamo poskrbeti za svoje zavarovance.

MRQ IA -MARIBOR 1

62000 M A R IB O R , C A N KA R JEVA 3, Poštni predal 156 Telefon: h.c. 062/224 111, Telex: 33126 SLO ZA V M B Telefax: 062/29 779

ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN M I Z VAMI __________________________________________________________________________________________________________________________________________ p ro -fO C U S

j


P O K R O V IT E L J D VEH NAGRAD Z

P O K R O V IT E L J B O R Š T N IK O V E G A P R S T A N A

U M E T N IŠ K IM A S L IK A M A

c

. * . •>

VV *

«

Ž

Iz

te

..................

.

r - T

/ f t lig

r a

n

GALERIJA HEST, EMIL ŠARKANJ, VOJAŠNIŠKA 10, MARIBOR, LENT, TELEFON: 062/20-676 GALERIJA HEST—LJUBLJANA NOVI TRG 6, LJUBLJANA (VHOD IZ ČEVLJARSKE ULICE)

LINA KAČINARI Vetrinjska 8 tel. 062 26 838

MIKEL KAČINARI Vetrinjska 17 tel. 062 24 177


r m a l L a tPDTTDSlGllOtr® MLM — AR M AL, d.o.o. Prodaja: tel. 062/211 372 faks 062/29 860 Servis: tel. 062/20 680 Industrijska prodajalna: tel. 062/23 642

KAKŠNE SO PREDNOSTI ENOROČNIH ARMATUR ARMAL

jaam rcal L* • hkratno nastavljanje količine in temperature vode • trajno in absolutno tesnjenje s keramičnimi ploščicami • do 30 odstotkov prihranka pri porabi vode in energije

KAKO NEGUJEMO ARMATURE ARMAL f f l r m L

S

a l SL

I tr ff tr o s if e o im

Sijaj te r popolno čisto čo galvansko prevlečenih površin (krom, pozlata) Armalovih arm atur dosežete z uporabo kakovostnih čistilnih sredstev, ki so naprodaj na trgu, če pa še vedno najbolj zaupate dom ačim čistilom , lahko tem eljito o čistite arm ature tudi na star in preskušen način z m ilnico in kisom. V tem primeru arm ature po dveh minutah dobro oplaknete z m lačno vodo te r obrišete z mehko krpo. Tudi barvne arm ature lahko o čistite s kakovostnim i tekočim i čistili, ki jih uporabljam o za pranje posode, ali pa tudi z m ilnico. Po čiščenju barvno arm aturo oplaknete ter obrišete z mehko krpo. NIKAR ne uporabljajte za čiščenje Arm alovih arm atur čistilnih sredstev, ki vsebujejo solno kislino ali abrazivne snovi (trde delce), ki puščajo sledi na krom irani ali barvni površini!

a r m a l L* IMAJO PETLETN GARANCIJO TER ZAGOTOVLJEN Naprodaj so na številnih prodajnih mestih povsod v Sloveniji


d o b e r

VEČ ER


avtobusni pre vozi z visoko tu rističn im i avtobusi - organizacija turističnih aranžmajev doma in v tu jin i - predstavništvo v S loveniji belgijskega proizvajalca avtobusov ••

O b nakupu novega avtobusa uredim o najugodnejše kredite: obresti 7 % letno, polog plačila 15 %, doba odplačila 5 let - zelo široka ponudba rabljenih avtobusov vseh proizvajalcev in m odelov

K A K O

P R E U D A R N O ,

D O N O S N O

V A R N O

N A L O Ž IT I

IN

D E N A R ?

Naša posebna ponudba za vas: P O S T A N IT E L A S T N IK N E P R E M IČ N IN E V N E M Č IJ I ! Poiščemo vam najstabilnejše temelje za vaše premoženje - investirajte v skrbno izbrane neprem ičnine vseh vrst in po vaši že lji k je rk o li na ozemlju Nemčije.

N A Š S E R V IS P O N U D B E : - svetovanje na p od la g i tržnih analiz in 4 - letnih izkušenj - organiziram o oglede neprem ičnin - na nemškem notariatu uredim o lastniški vpis v zem ljiško knjigo in vse potrebne pogodbe - uredim o garancije za min. mesečne najemnine, protipožarno zavarovanje... N A L O Ž B A K A P IT A L A V O B L IK I N E P R E M IČ N IN E V N E M Č IJ I V A M Z A G O T A V U A N A J VIŠJO STO PNJO V A R N O S T I I N H K R A T I Z A N IM IV O D O N O S N O S T (L E T N O N A D 10%) Stopite z n am i na V A R N O in odločno p o t v E vropo! Veseli bom o vašega obiska. Pisarniški p rostori: Partizanska 3-5/II, M a rib o r delovni čas: o d 8 do 17 ure, v soboto o d S do 12 ure tel.: (062) 227-835, fax: (062) 223-393


š tu d e n ts k i s e r v is m a r ib o r 1 9 6 1 -----------skupna

• • • • • •

p rilo ž n o s t

POSREDOVANJE DELA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE AVTOŠOLA ČRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE MLADINSKI TURIZEM MEDNARODNE ŠTUDENTSKE IZKAZNICE IN ŠE MARSIKAJ Iz p la č ilo

z a s lu ž k a

š e

is t i

d a n ,

k o

p la č a

n a r o č n ik

prijazno in uspešno studijsko leto! Novosti za člane: ŠTIPENDIJE, POSOJILA INFORMACIJE O UČBENIKIH INFORMACIJE O SOBAH

>c*

c/>

študentski servis ostaja študentski servis


MINOLTA MINOLTA d.o.o. — Slovenija Ptujska 19, Ljubljana Telefon: 061/168 10 68 Telefon: 061/168 10 94 Telefax: 061/168 10 28

MINOLTA - VREDNI ZAUPANJA

J o a o B o sco K o n c e r t je o m o g o č i l

G R A


RflESORŠEK

RT D.O.O., PROIZVODNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE 62000 MARIBOR, MELJSKI DOL 1, TEL. 062/222-235, FAX 222-440

PERFECT SOLUTION

AMSUN

I TR G O V S K O P O D JE TJE

/

99

IN

T R

A D

E ”

M lin s k a 2 2 , 6 2 0 0 0 M a r ib o r

oo

o r

VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA GENERALNI ZASTOPNIK ZA SAMSUNG TELII2 22 66 00 TEL:062 22 4280 FAX: 112 22 BS13


LEDINA CD LEDINA - PREVOZ LE D IN A MARIBOR - Lackova 43 b

T e l.:0 6 2 /6 3 5 -6 3 5 ,6 3 5 -6 3 6 ,M o b . 0609/ 6 1 0 -4 6 8 ,0 6 0 9 /6 1 0 -1 1 1

• PREVOZI • • ZEMEUSKA DELA • • GRADBENA MEHANIZACIJA • • NIZKE GRADNJE • • UREDITEV OKOUA • • ASFALTI •

O

P T I K A . . .

62000 Maribor, Jurčičeva 6 Telefon: 062/227-525

Poslovalnice: Maribor I, Jurčičeva 6 Maribor II, Trg revolucije 6 Ljubljana, Wolfova 3 Kranj, Bleiwaisova 18 Ptuj, Slomškova 24 Trbovlje, Trg revolucije 2,8d Koper, Kidričeva 12 Postojna, Tržaška 8 Nova Gorica, Kidričeva 20 Novo Mesto, Novi trg

062/211-123 062/36-078 061/217-323 064/212-196 062/771-S98 0601/21-253 066/21 -733 067/22-137 065/21 -337 068/23-110


m

m

m

m

TRGOVSKOSTANOVANJSKI CENTERKAMNICA L_JMARKING ^ orzarncueim nAHjeininZcnirm o,m aaiboa

TELEKOM SLOVENIJE

d ig ita ln o o m re žje z in te g r ir a n im i s to ritv a m i

IS D N Pokličite nas, z vesejem vam bomo odgovorili na vaša vprašanja in vam svetovali naš telefon je 0 8 0 8 0 8 0


M on C heri & Madame EKSKLUZIVNA OTROŠKA IN ŽENSKA MODA X FENDI 8 M IN IM A N M A G IL

roccobarocco NINO DANIELI-

J J /

JEAN BOURGET U B

&

A K

JOOP!

1?

f i ) Veselimo se vašega obiska M O D N I S A LO N Mon Cheri & M adam e P A R T IZ A N S K A C E S T A 22, M A R IB O R (N A S P R O T I H O T E L A P IR A M ID A ) T E L . & FA X 062-225 029

L E

C

O

S E

D l

G IO R G IA

Tehb P re š e rn o v a 3, 6 2 0 0 0 M a rib o r, SLOVENIJA

C

oca

-C

ola

A

m a t il

Sl

o v e n ij a

Celjska cesta 8, p.p. 43 63310 Žalec, Slovenija Telefon: 063/715-515 Telefax: 063/715-495

, d.d.


Ž IV E T I S S V E T L O B O

g

n % *

mmm HBaal

Z IM S K I V R T O V I SO LARIUM d.0 .0 .,

Strossmayerjeva 13, 62000 M aribor, tel.: 062/29-390, fax: 062/227-380

Proizvaja modne tkanine in pletenine za moška, ženska in otroška vrhnja oblačila iz mešanic z volno, poliakrilom , viskozo in lanom. V industrijskih prodajalnah: M A R IB O R : Raičeva 3 Kemična čistilnica, Partizanska 33 CELJE: prodajalna L IL I, Tomšičev trg 11 L J U B L J A N A : prodajalna T R IPO S T v trgovskem centru Murgle, Cesta mestni log 55 K R A N J: blagovnica K O K R A lahko nabavite vse proizvode T T TAB O R po tovarniških cenah.

"X ,

Turistično podjetje

KRAM ARSKI to o *

Pričakujemo vaš obisk. Tekstilna tovarna Tabor M a rib o r

STOL INTERIER

STOL

Nove podobe prostorov

Slomškov trg 1a 62000 MARIBOR Tel.: (062) 226-426 Fax: (062) 226-428


KO M UNALNO PODJETJE „NIG RAD“ p.o. M AR IBO R , STR M A ULICA 8 E. VZD R ŽEVAN JE, STR M A U LIC A 8, T E L.: (062) 215-351, TELEFAX: (062) 225-515 E. KAN ALIZAC IJA, TR ŽA Š K A CESTA 13, TEL.: (062) 303-411, TELEFAX: (062) 303-516 Kom unalno podjetje N IG R AD M aribor je javn o podjetje s sedežem v Strm i ul. 8, M aribor in v skladu s predm etom poslovanja ter načelom učinkovitosti opravlja dejavnosti in sicer: — redno vzdrževanje in upravljanje ulic, cest in trgov s pripa d ajočim i objekti in napravam i, — vzdrževanje in upravljanje javne razsvetljave in prom etne signalizacije, — vzdrževanje in upravljanje javn ih parkirišč, — vzdrževanje in upravljanje kanalizacijskega om režja, — vodenje katastra ja vn ih prom etnih površin in kanalizacijskega om režja.

tk q (

b RIMAT

n .ic jr a .c ±

M A R IB O R p.o.

M a rib o r biser Štajerske, mesto stare in bogate kulture ter tradicije nam je prirasel k srcu. B iti prisoten na Borštnikovem srečanju pomeni za nas povezanost s slovensko ku ltu ro in umetnostjo. S svojo skromno finančno pomočjo želimo izpeljati to srečanje gledaliških ustvarjalcev. Veseli smo, da smo del denarja namenili temu kulturnem u dogajanju. Prim at M aribor, podjetje z več kot štiridesetletno tradicijo v Sloveniji in v svetu je poznan s programom — opreme za poslovne in proizvodne prostore — opreme za varovanje vrednosti in podatkov — opreme za arhive in knjižnice opreme za skladišča in transportne sisteme se priporočamo, istočasno pa vam želimo prijetno počutje.

ToP tra n sp o rt in o rg an izacija prevozov

T in T d.o.o. podjetje za trgovino in storitve

VO DO VODNE INSTALACIJE * OGREVANJE VSE ZA ŠOLO * FO TO KO PIJE V V IL I M A G D A LE N I, JEZDARSKA 22, USTREŽEMO VAŠIM ŽELJAM SLO 62000 M aribor, Tržaška c. 53 Tel./fax: (062) 303-990, tel.: (062) 303-488 Komerciala: 62000 M aribor, Gosposvetka c. 35 Tel./fax: (062) 23-048 O b iš č ite n a s !

Andrej S im

o n ič


C A H fE '•Piiliri.

T E K S T IL N A

T O V A R N A <u.

M A R IB O R

GLEDALIŠKA 29 B Telefon: 062/23-190

STIEFELKONIG P R A V L J I Č N O

L E P A

O B U T E V

ii O

e

s


Turistična Agencija Gruber

domače, šcaJersko, mariborsko, okuspo, PRiJetoo

ID PODOBOKi, V SAMEM SREDIŠČUMARiBORA,

i)A

PARCiZAOSKf CeSCf 16, Cel.:062/20 042 d

ČRPA KUl)DA, KO je ČAS ZA CDALICO tl) KO B( DOKA) DA ŽLICO - ČRPA KllbPA, ZA KOSilO, KO Bi POKAj OOlPAČeOA, poka) iz BABičipegA Lopca ip pečice - črpa ku Iipa , ko Bise RAOi poveselili, PoqovoRtli, PRAV PO ŠCAjeRSKO ZABAVAlf

G regorčičeva 33 62000 M aribor Tel: 0 6 2 / 2 7 2 0 0 , 23 141 Telefax 0 6 2 / 2 1 2 512

w

ČRPA KUl)PA je ODPRCAVSAK DADOD9.00 DO

eiPue>Ei?'

23.00 ure, v pecek ip soboco, ko )e pod PRiietpimi KletPimi obok! čas za zabavo, do 01.00 ure

večna strast potovanja.

V Č A S U B O R Š T N IK O V E G A SR EČ A N JA O D PR TO O D 9.00 do 03.00

POŠTA SLOVENIJE, d.o.o. hitro + varno + zanesljivo

SLOVENIJA \(J V > " 'o

Vaša POŠTA

£#n

% 6\

K il.

fcf. d . o . o .

P o d je tje za in ž e n irin g , g ra d b e n iš tv o in trg o v in o

_< <j

p o

I

p<V 7O j m a V ^ °

VELIKA IZBIRA IT A LIJA N S K IH KUHINJ, OTROŠKEGA POHIŠTVA IN BELE TEHNIKE M IE LE , CANDY IN BLANCO ZA VAS POSLUJEMO V SALONU DOLCE VITA, Vetrinjska N in Meljska c. 36 v Mariboru tel. 225 - 735, 225 - 701

4ta I


trjouiim in čculjiu*dtt)o

Š c n u e tc t

G L E D A L IŠ K A M A R IB O R

K A V A R N A

„Z u p a n

S N G

j e o d p r t a v s a k d a n o d 8. d o 2. u re

SLOVENSKA UL. 16, MARIBOR

S lo v e n s k a 27, 6 2 0 0 0 M a r i b o r T e l/F a x 0 6 2 2 2 3 -7 2 0

P IR A T UL. KRALJEVIČA MARKA MARIBOR

Tel.: 0 6 2 / 221-627 IZDELAVA ZASTAV), TRANSPARENTOV), REKLAMNIH TABEL TER OSTAU TISK NA TEKSTILU IN PAPIRJU


VRTNARSTVO

If ® A R I B O R

Fiorina vzgaja in prodaja v številnih prodajalnah v M ariboru in širši okolici vse vrste cvetja, okrasne sadike ter sadike sadnega drevja. Izvajamo vse vrste cvetnih aranžm ajev in parkovnih nasadov. Pripravljam o vse vrste hrane za male živali. V okviru DO je tudi M ariborski akvarij.

„A G R O P A N “ d.o.o. E xp ort— Im p o rt, n o tran ja trg ovina 62000 Maribor, Vita Kraigherja 12 Dejavnost: Iz v o z — U v o z in n o tra n ja trg o v in a z a g ro -p ro iz v o d i Tatigkeit: E x p o r t— Im p o r t u n d H a n d e l m it L a n d w ir ts c h a fts a r tik e ln a u f d e m B im e n m a rk t. Mešana slovensko-avstrijska firma vam omogoča direktne trgovske kontakte preko svojega partnerja „LANDES-MANN-INVEST“ Wien v omrežje mešanih firm v Pragi, Budimpešti, Odesi, Kijevu, Moskvi, Udinah, Leipzigu in Dunaju. Vaše interese v Makedoniji lahko realizirate preko naše slovenskomakedonske firme „AGROPAN“ Skopje.

Die gemischte Slowenisch-Osterreichische Firma ermoglicht direkte Geschaftskontaktedurch seine Partner LANDES-MANN-INVEST“ Wien in das Netz der gemischten Firmen in Prag, Budapest, Odesa, Kijev, Moskau, Udine, Leipzig und Wien. EuerelnteresseninM acedonienkonnensiedurchunsereSlowenischMacedonische Firma „AGROPAN“ Skopje realisieren.

7.

PO N U JA M O : — IZDELAVA KATASTROV ODPADKOV — IZDELAVA PROGRAMOV RAVNANJA S POSEBNIMI ODPADKI — ZBIRANJE POSEBNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV — PRAKTIČNO SVETOVANJE

KOMUNALNO PODJETJE

S N A G /V

62000 MARIBOR, Ljubljanska ul. 4/II, telefon: (062) 33-551, telefax: (062) 36-291

/ I / / •

finance. programiranje in računovodstvo d.o.o.

PREŠERNOVA 1 62000 MARIBOR TEL.-FAX.: 062/223-304


M o d n i s tu d io 2 1 . s to le tje

Fcm Lna e x c lu s iv e

Irena Aplenec

J u rč ič e v a 6 Pasaža M a r ib o r C enter Telefon: 062/223-521 —

Ročno tk a n i kostim i v stilu COCO CHANEL - plašči, p a le to ji iz žlahtnega k rzn a

n e rfa

U sn jarska 5 — N a Lentu, 6 2 0 0 0 M aribor Telefo n : (062) 2 2 1 -4 1 8

C

V A R A ) O S T p .o . M a i* ib o > * .L ju b lja n s k a 9 / 6 2 0 0 0 A ^ a f ib o r T e le f o n 0 6 2 / 3 0 4 - 5 2 1 F a x 0 6 2 / 3 5 -2 4 6

O . S T T T - V iv a l_ j u b ij č rn s k a 9 ;

E K S K L U Z IV N A ZE N S K A M O D A

d .o .o .

62000

T e le f o n 0 6 2 / 3 0 4 - 5 1 8 ,

3 5 -2 9 4

^

D ravska 7, M a rib o r — Lent telefon: 062/24-535, 302-363 . u

SALO N ČEVLJEV

S. * * > " * » * * "

D ravska 8 — Lent

THALIA .

CAFE .

6 2 0 0 0 M A R IB O R , SLO V E N S K A UL. 3 8 , s 0 6 2 /2 6 -6 3 2 O D P IR A L N I ČA S V Č A SU BS

od 8. do 2. ure

n jcx


Ne potrebujem o reklam e, želim o vas le obvestiti:

Šp o r t n i p r o g r a m - s p o r t s w e a r 6 2 0 0 0 maribor gospepa ulica 14

NUDIMO VAM: • BIFOKAL • MULTIFOKAL Z GARANCIJO • FOTOSENZIBILNA STEKLA • MEHKE KONTAKTNE LEČE • OČALA VSEH VRST • OČALA NA RECEPT •

VSAKO SREDO POPOLDAN OKULISTIČNI PREGLEDI

VSE USLUGE OPRAVLJAMO KVALITETNO IN HITRO

ZA VAS POSLUJEMO DOPOLDAN 8 .0 0 -1 2 .0 0 POPOLDAN 16.00-18.00 V SOBOTO 8 .0 0 -1 2 .0 0

OPTIKA ZVONKO ZVONKO

PIRTUŠEK

6 2 0 0 0 MARIBOR, G O SPEJNA 11 TELEFON V S LU ŽB I 0 6 2 2 8 -2 8 9

.

J VELIKA L m m 7 IZBIRA • I talijanski h> # # *^ X E V U E ^ % •

• •

»

\ / *

c/U H tg M a . TR G O VIN A Z IT A L IJ A N S K IM I ČEVLJI IN G A LA N TER IJO JURČIČEVA 6 — PASAŽA

IT A L C O B

O

U

T

I

Q

U

r r u f DRAVSKA 8 62000 M A R IB O R TELEFON: 061/221-200

J u rč ič e v a 6 P a s a ž a M a rib o r

SE PRIPO RO ČAM O!

s (062) 28-082

E


suucitch NAŠE GESLO NI VEČ: KOLIKO JE URA? TEMVEČ: KOLIKO JE

suucitch

Zastopstvo in prodaja: SPEDIMEX d.o.o. M linska 22 /1 Tel/Fax: 0 6 2 /2 2 3 -7 4 3 suucitch

suucitch

GORNJA RADGONA Partizanska 10

MARIBOR Mlinska 22/1 Tel.:062/226-355

95<r< 4 a/nulni**

Pestra ponudba ženskega in moškega spodnjega ___________________ perila___________________

AM CAFE, GALERIJA RESTAURANT H i F i — BANG & OLUFSEN, MARANTZ, YAMAHA, ROTEL, SONY, TECHNICS ZVOČNIKI: JBL, BOWERS & WILKINS, JAMO, J.P.W ., ENERGY TV, VIDEO: PHILIPS, PANASONIC, SONY, BANG & OLUFSEN AVTOAKUSTIKA: PIONEER, PHI­ LIPS, ROADSTAR TELEFONI: PANASONIC NAJVEČJA IZBIRA IN NAJUGODNEJŠE CENE PRI NAS UGODNI KREDITNI POGOJI P R ID IT E IN P R E P R IČ A JTE SE!

AUDIO VIDEO HI-FI

cchtcr

MARIBOR — LENT USNJARSKA 5, tel.: 23-309, 20-590

SPLAVARSKI PREHOD 5a 62000 MARIBOR TEL..062/ 222 209 MEDNARODNA KUHINJA - MORSKE RIBE ŠKAMPI - ŠKOLJKE - STEAKI ODPRTO VSAK DAN OD - H 00 DO 0 /1 0 0 V0N 11 b is £ 4 GEOFFNETJEDENTAG INTERNATIONALE KUCHE - MEERESFISCHE ŠKAMPI - MUSCHELN - STEAKS

euro design

K.EttH E' Mlinska 30 Tel./Fax: 062/22 34 53 62000 MARIBOR — SLO

ŠKOREC

N udim o o b la č ila iz F rancije, M u ra — design, usnjeni č e vlji iz Ita lije , no g avice Filodow bižu terijo

V O D N IK O V T R G 3 T E L E F O N : (062) 221-554

RESTAVRACIJA


g

p

o

* *

H

S p 0 ^

i . ,|.a s. 62000

1

M

^

s r

h

\B O R

^ D \3 S T

\-\e n K e ^ ^ Z \ ato r 째 9


Ob tridesetem Borštnikovem srečanju v Mariboru

za seganje po zvezda za resničnost privido za plemenitenje življenj za odkrivanje lastnih zrca za lepoto odr

sopotnik slovenske kulture

PETROL


1995