Issuu on Google+


Slava mine, lepe umetnosti ostanejo. Zato podpiramo umetnost


Wenn eine Kultiirveranstaltiing 25 erfolgreichen Jahren liinter sicli hat bevveist dies, dall man ilir grolle Bedeutiing lieimiDt. Wenn man alter vveilf, dal) das Borštnik-lreffen in Maribor, jedes Jalir praktisch den schiipferischen Hohepnnkl der Iheaterscbaffenden einer Nation darstellt. ist das der eindeutige Beneis dafiir. dall es sieli hierhei uni eine (iipfclmanifestation handelt. Ks gelit uni das Festival, welches jedes Jalir in der /weiten Oktoberhiilfte stattfindet and eine Atiswahl der Ins/enierungen aller slowenischen Theater der vergangenenSpielsaisonvorstellt.Natiirlicli werdcn den besten Theaterschauspielern Aiiszeichnungen verliehen. Aon besonderer W ichtigkeit ist es aber, dall das Theater einer Nation das wirkliche Fest erlebt, ein Fest der Sihauspieler. Regisseure. Yeranstalter mid der Zuschauer. Das I reffen nurde naclt Ignacij Borštnik (1H58—1919), dem Begriinder des slowenischen Theaters mid Scbaiispielertums, benamit. F.s ist niclit scbwer sicli vor/ustellen, wie kostbar der goldene Borštnik-Ring ist. welchen jedes Jalir einer der besten slowenischen Schauspieler von einer besonderen Jury /uerkannt bekommt, als Aiis/eiclinung fiir sein Lebenswerk. Den I beaterbesucbernaus Maribor und all jenien aus Slowenien mid deni Ausland, die /u den Yorfiihrungen kominen, stellt sicli ein erstklassiges Frlebnis in Aussicht. Diesjahriges Borštnik I heaterfestival Repertoire, ausgewahlt von Dalibor Foretič, fiilirt einen von Traumenund Poesie inspirierten Theater ein, jenseits von Bint und Tranen in der gegenwartigen Realitat. Das Theater heiite ist ein universaler Raiun fiir nienscblicbes Denken, Frrineriingen und Iriiiiiiie, ein versteckter I’ lat/ fiir Dead Poets Society.

Letošnje leto bo ostalo zapisano v slovenski zgodovini kot nad­ vse pomembno; na posebno časten način gaje zaznamovala tudi mlada slovenska vojska. Vendar nečesa vojaki v miru ne bodo iz svojega načina delovanja nikoli do konca razumeli, naj so še tako dobri, pravični in naši: da niso zadnji smisel tega sveta. V položaju, v kakršnega nas je pahnila zgodovina, so nenadome­ stljiva obramba pred ubijalskim zlom; nujna, neizbežna in zasluž­ na. Ko pa ostanejo brez posla in si preostali svet oddahne, se na­ daljuje večno človeško zdvajanje nad smiselnostjo tistega istega življenja, s katerim seje poprej šarilo kot z manjvrednim blagom ali celo vzorcem brez vrednosti. Ni več dileme „ali življenje ali smrt“, temveč „zakaj življenje1'. Obrtniki in mojstri za ta vpraša­ nja pa niso več vojaki, temveč filozofi in umetniki. Muze, ki jim je vojna s svojo logiko zamašila usta, tudi Taliji in Melpomeni, spet spregovorijo — ponavadi še bolj pametno in vzneseno, ker so se v bližini smrti očistile in ponovno odtehta­ le, se znebile vse navlake, vsega nepotrebnega lišpa. Spet začno s svojim delom, to pa je — če smo malo politično pragmatični — identifikacijsko; ljudi in skupnosti, kakršen je narod, vrtijo v naporih in strasteh samodoločevanja, razlikovanja in samoprepoznavanja. Tudi Slovence. Nekaj zadnjih vojn, ali pa kar vse v tem stoletju, za nas ne bi bilo tako zelo dramatičnih, če ne bi bile obenem usodno odločilne za našo nadaljnjo nacionalno, to paje predvsem kulturno usodo— za vse tisto, kar smo znali skozi zgodovino posebnega in drugačnega ustvariti iz sebe, kar smo želeli obdržati in razvijati v prihodnosti. Danes ne bi niti mogli govoriti o suvereni državi Sloveniji, če se ne bi ta država v neki kulturni identiteti, v manj vidni pa vendarle življenjsko pomemb­ ni duhovni neodvisnosti in samostojni ustvaijalnosti gradila že zdavnaj prej, stoletja dolgo. Mi smo samo generacija, ki poskuša vso to dolgo zgodovino smiselno zaokrožiti tudi v državno suve­ renost. Toda narobe bi bilo, če bi zdaj državo enačili samo z njeno fiziko in ne tudi z duhom, samo z upravo, gospodarstvom in voj­ sko in ne tudi z umetnostmi ali filozofijo. Ni svobodnega telesa brez svobodnega duha. /.ato ne ostajajo dolžnosti in odgovornost slovenske kulture poslej nič manjše; tembolj ker smo že zdaj na­ gnjeni k njenemu podcenjevanju ali pa zamenjevanju in nadome­ ščanju z državnimi institucijami, ..svobodnim trgom" in podobni­ mi rečmi. Vztrajati mora v vseh oblikah, na vseh ravneh, optimalno ustvarjalna. Velja tudi za naše vsakoletno inventurno srečevanje vrhunske slovenske gledališke igre, za Borštnikovo srečanje. Sijajno je, da je v letu velikih slovenskih dogodkov, v letu slovenskega poguma in hkratne razumnosti tudi slovenski teater doživljal tolikšne vr­ hunce in tako bleščeča svetovna priznanja. Kot da so se neki naci­ onalni bioritmi srečno ujeli v svojih kulminacijah, letošnje Boršt­ nikovo srečanje pa jih bo s svojo bogato notranjo energijo še enkrat povzelo in po svoje povzdignilo. Lepšega in boljšega vstopa v novo četrtstoletje svojega obstaja­ nja si ta prireditev in vsi, ki zanjo živimo in delamo, ves Maribor, vsi Slovenci, ne bi mogli želeti.

dr. Matjaž Kmecl, predsednik BS

28. junija letos smo bili zaradi nevarnosti zračnega napada pri­ siljeni zapustiti gledališko stavbo. Čeprav smo pozneje z delom nadaljevali in čeprav se pravkar z vso vnemo pripravljamo na Borštnikovo srečanje, na praznik slovenskih gledališč, kot ga ne­ kateri imenujejo. Vendar pa se vsak trenutek znova zavemo kje živimo in kaj se okrog nas dogaja. Življenje in njegova resničnost sta daleč od praznika in sleherne iluzije. Trde podobe diktatorjev in generalov, ki smo jih včasih gledali samo na odru, so se zdaj preselile v naš vsakdan, v smrtno nevarno bližino. Sredi mirnega dopoldneva, ko smo se pripravljali na večerno predstavo in na gostovanje Fausta v Mexicu, seje naenkrat začela predstava oko­ li nas. Nedaleč od tod so tanki vozili čez avtomobile, iz kasarn so streljali topovi, nekaj kilometrov od nas so padali ljudje. In kar smo doživeli na začetku poletja v Sloveniji, so kmalu zatem izkusili na Hrvaškem... Nepojenljivo nasilje, uničevanje človeš­ kih življenj, bolnic, stanovanj... kulturnih spomenikov. Vse kar je človek ustvaril, je podvrženo podivjani uničevalni sili, za kate­ ro ni mogoče najti opravičila. Porušeni cerkveni zvoniki, baroč­ ne zgradbe, tudi gledališča. Naši hrvaški kolegi so bili prisiljeni prekiniti z delom, a tudi ko bi ga mogli nadaljevati, bi se prednje postavilo vprašanje, ki seje zastavilo tudi vsem nam: kakšen smisel ima gledališka umet­ nost v trenutku, ko ljudje umirajo nasilne smrti? In kakšen smisel je imelo naše dosedanje delo, ustvarjalnost celih generacij, ko pa zunaj divja nasilje, s katerim ni mogoče rešiti ničesar. Morda bo kdo rekel, da tisti, ki dajejo najvišje uka­ ze, ki uničujejo ljudi in kulturo celih narodov, da pač ti ne hodijo v gledališče. Pa žal ni tako. Na Borštnikovih srečanjih so bili davno pred mano veljaki v uniformah pogosti gostje. Ko pa je prišel trenutek resnice in odločitve, se je izkazalo, da so živeli mimo nas in kar je najhuje — proti nam. Njihov stik z Borštniko­ vim srečanjem je bila prazna farna ali pa hipokrizija. Če ne bi bilo tako, bi vsak od naših poveljnikov v mestu moral desetkrat premisliti predenje ukazal obrniti ubijalsko orožje proti ljudem, proti kulturi. Tudi, zlasti zato, je vse okoli nas videti kot poraz dolgoletnih prizadevanj, poraz umetnosti, poraz dostojanstva. In prav zato je treba nadaljevati z delom. Če je bilo vse, kar smo ustvarili prazna družabnost, zgolj konvencija, ki jo odpihne vojaški ukaz, to seveda ni poraz umetnosti, pač pa prav tistega nečloveškega duha. Mislim pa, daje pred nami festival, gledališki festival, ki hoče in more sprejeti slovenski teater, in slovenske komedijante. Umetnost in gledališče sta živela vedno skozi najhujše čase. Kar pa ne pomeni, da se ne bomo uprli enosmiselni, kvadratasti pame­ ti generalov. Nekoč smo imeli „Gledališče ljudske vstaje", tokrat ga obnavljamo, in sicer v obliki „gledališče vstaje uma proti vstaji brezuma". In zato igre Borštnikovega srečanja so.

Olga Jančar, direktorica BS

The fact that one cultural event passed 25 successfull years pro­ ves that it is not of small importance, and if one besides keeps in mind that Borštnik Festival presents each year the best theatre creative work of a nation within past season, then it is only a proof that it is a real top manifestation. Faclv year this festival is put on the stage in the second half of October and represents the selection of performances from all Slovene theatre houses in the past season. The best players are honoured by special mentions and rewards, but it is, anyhow, of greater importance that the theatre of a nation experiences a real festival, i. e. the festival of the player, stage-manager, orga­ niser, and spectator. Ihe festival was named after Ignacij Borštnik (1858-1919), the founder of the Slovene theatre and play -acting. It is not difficult to imagine how precious is the golden Borštnik Ring, being awarded each year to the best Slovene theatre-player, chosen by a special jury, as a special reward for his or her life work. 'To the visitors from Maribor, as well as to those coming from whole Slovenia and abroad to see the performances, is holding out a prospect of the first class experience. I his year repertoire of the Borštnik festival, selected by Dalibor Foretič, iiiaguarates the theatre inspired by dreams and poetry, beyond blood and tears in today's reality. Theatre became a uni­ versal space for men's thoughts, memories and dreams, a hidden place for Dead Poets Society.


ob 20.00

S. GfVinV. D —

O

G

O

D

E

K

I S / I E S X %_»

O

O

d

I

Drama SNG Maribor v Minoritski cerkvi v okviru Gavellinih večerov in Borštnikovega srečanja.

PREMIERA

ob 19.00

S lavnostna otvoritev Borštnikovega srečan ja pred SNG M aribor Srečanje bo otvoril Matija Malešič, podpredsednik IS Republike Slovenije

ob 11.00

Slavnostna seja Sveta Borštnikovega srečanja v Kazinski dvorani V

ob 19.30

ob 18.00

Otvoritev razstave Vlaste Hegedušič na Tehniški fakulteti

ob 18.00

S. t e . D

William Shakespeare:

Drama s n g Maribor Režiser: Tomaž Pandur

ob 20.00

kulturnem programu nastopa Vita Mavrič ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka

Ivan Cankar: —

O

G

O

D

E

K

AT

ob 18.30

Otvoritev razstave Apolonija Zvesta v A-banki

ob 20.00

K

Slovensko ljudsko gledališče Celje Režiser: Mile KoriM

M

E

S

T

U

G

O

O

l

Drama SNG Maribor v Minoritski cerkvi

L

I Č

E

M

O

■ - * • - * <Z>'X #'fc=_

- v vlogiJosipa Broza Tita nastopa

Ivo Godnič - v kavarni Talija BS gostuje: ob 15.00 in

ob i9.oo

Cankar. M

ob 20.00

\.

ob 18.00

Pogovor s Tomažem Pandurjem, direktorjem Drame SNG Maribor v Mladinski knjigi, Gosposka ulica.

Ivan Cankar:

I _ * V

* » d

— SSG Trst v Ptuju

Pogovor vodi Mirko Lorenci.

— Slovensko stalno gledališče Trst Režiser: Boris Kobal Malo BS v Pesnici ob 22.00

Georg Biichner: —

ob i9.oo

Matjaž Farič:

— ob 22 .oo

S. VAatoiT0\l'\fc-. K

A

B

A

R

E

T

’ S

l

- SLG Celje na Sladkem Vrhu

ob 19.00

Razstava del Franceta Miheliča v galeriji Hest. Na otvoritvi nastopa Vlado Kreslin.

i

Razstavo otvarja predsednik Predsedstva R Slovenije Milan Kučan

Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana Režiser: Matjaž Farič

Bojana Kunst in Igor Štromajer:

ob 19.00

Drama SNG Maribor v Minoritski cerkvi Režiser: Paolo Magelli

iE

Eksperimentalno gledališče Glej, Ljubljana v dvorani ŠTUK, Gosposvetska cesta

Režiser: IgorŠtromajer

ob 22.00

Damn Z\a\at-Fvey. K —

ob 23.00

«

. l

I N

K

O

L

U

T

E

-

Drama SNG Maribor

na Malem odru

Vlado Kreslin in Beltinška banda — promocija kasete

Jk .

C

V

E

T

I

— na velikem odru

IV I E

S

■ <_>

B < .O C 3 a A


ob 12.00 ob 18.00

Predstavitev knjig Knjižnice MGL v sejni sobi SNG Maribor Razstava originalnih in faksimiliranih ilustracij Iliade in Odiseje Marija Preglja v Umetnostni galeriji Maribor, Strossmayerjeva 6. Delo bo predstavil prof. dr. Jože Kastelic. Razstavo je pripravila Helena Pogačnik-Grobelšek, kustos Moderne galerije iz Ljubljane, ob 19.00 in P. Coottay. V R A Č A . M I S E . P R E D P O L N O Č J O ob 21.30

Mestno gledališče ljubljansko Režiser: JOO Paul Cook

Nastop m » - * ■

k - * 4 V M »— F t

- v Kazinski dvorani

G m R K .U S T E R I X O R I A L S K Y — gledališče Ane Monro na trgu pred Merkurjem Malo BS v Pesnici ob 10.30 in ob 11.45 K\Y\b. J A J C E — Lutkovno gledališče Ljubljana gostuje na Sladkem Vrhu ob 20.00

ob i7.oo

— Teater u gostima iz Zagreba na malem odru

ob 20.00 BS na ulici ob 18.00

• ^ . 1 —i f c E

M

O

E

» M

O

V

E

L

— v vlogi Josipa Broza Tita nastopa

Ivo Godnič, član Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane v gostišču Hugo

Betonlanc:

BS na ulici ob 10.00 — ob 21.00

M. MazzmV. s i _ o » M ^ i E » < .

Eksperimentalno gledališče Glej, Ljubljana ReŽiSBrMatjažPOQttjC ob 11.00

Dane lije: ^ 2

l e

o

p

o

l d

— Lutkovna skupina DPD Svoboda Sladki Vrh pred Merkurjem K . 1 —1

D

U

H

O

V

E

- v vlogi Josipa Broza Tita nastopa Ivo Godnič,

član Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane pred trgovsko hišo Merkur Malo BS v Pesnici: Lutkovno gledališče Ljubljana Režiser: Mile KOfild

ob 19.00

P.CooUay. V R 4 V Č A . M

S

E

E» R

E

O

E» O

»

c >

J

O

— Teater u gostima iz Zagreba v Svečini

ob 19.00

ob 18.00

Edward Albee:

VIRGINIJE 1 V O O L F —

Prešernovo gledališče Kranj Režiserka: Barbara Hieng Samobor

v

Dušan Jovanovič: z

i

v

L

gledališki kavarni

BS v Orlu ob 10.00

ob 22.00

Promocija originalnih akvarelov Zore Brenčič Zalokar za koledar STARI MARIBOR 1992

U . MazzmV. s

a

l o

i ^

č

e

* «

.

i _ e o * » o b _ d

- Lutkovna skupina DPD Svoboda Sladki Vrh v Zimskem vrtu Malo BS v Pesnici:

— Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom na malem odru Režiser: Samo Strelec

ob i9.oo

s

* »

e

r

e

d

e

»o

LW V» o

c i j

o

— Teater u gostima iz Zagreba v Pesnici

ob 11.00

Tiskovna konferenca pred začetkom festivala Alpe Jadran

ob 18.00 in ob i9.oo

T M A G O S L A V J LJUBEZNI

Pierre de Marivaux:

Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica Režiser: Janez Pipan

ob 20.00

t

Z

ob 20.00 ob 22.00

ob 18.00

.

O

G

t

_

i

V

E» E lO 'T L

U

Ž

K

I N

J

S

— avtorski projekt Alenke Tetičkovič in

V

J

■ — Alenka Pinterič v Zimskem vrtu

I

III. letnik AGRFT Ljubljana na malem odru

T. W\\Wams'. s t e » « . « _ e » > « a —

Dušan Jovanovič:

.

m

e

n

* v :ž le w » « j a

.

gledališka skupina Čarovnica in sedem globusov, Poljanska gimnazija Ljubljana na malem odru

Izbrana predstava ZKO Slovenije. ob 19.30

E

E * Ite V . S -

ob i9.oo

.

Simona Šerbineka v dvorani DUM, Razlagova ul.

Na temo Gallus Mojca Makuc z Ljubljanskimi madrigalisti preoblikuje baletni kostum v sodobno modno preobleko — v Kazinski dvorani

Drama s n g Ljubljana Režiser: Dušan Jovanovič

Malo BS v Pesnici: ob 13.00

ob 20.00

SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK BORŠTNIKOVEGA SREČANJA IN PODELITEV NAGRAD Režiser: Tomaž Pandur

Seja Kolegija direktorjev slovenskih dramskih gledališč na Kopici v Svečini

DAN SLOVENSKEGA IGRALCA ob 10.00

Slovensko gledališče zunaj Slovenije. Promocija Slovenije skozi gledališče — simpozij ZDUS

ob 10.00

Zbor Društva gledališko tehničnih delavcev Slovenije

ob 13.00

Prijateljsko srečanje slovenskih igralcev na gradu v Svečini


BRA.5KL03tlTEV

PROGRAIVIA

2 < > .

■ *«»

S' ■ 'r ^ V l■ * « L «> 'V '

1 - 2 . ■*rcSern»v<> |>;lednliSče Kranj 4. Edward Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE W00LF Režija: Barbara Hieng-Samobor 5. Harold Pinter: HIŠNIK Režija: Jaša Jamnik

9.

18. 19.

^ /V S S ■ % .ECA.I>IJA .

D ru m uS 1 N C J rvli.illi.il

Režija: Paolo Magelli

Georg Buchner: VOJČEK

William Shakespeare: HAMLET

Režija: Paolo Magelli

Režija. Tomaž Pandur

Paolo Magelli: EVARISTO, SONČNI

HARLEKIN Režija: Paolo Magelli

20.

Pierre de Marivaux: ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI Režija: Janez Pipan

11. Slovensko stalno gledališče Trst

William Shakespeare: HAMLET Režija: Tomaž Pandur

Ivan Cankar: HLAPCI Režija: Boris Kobal

'm Akiidemija 3.

ra f> le d a liftč e , radi«, film in televizijo Ijia h lja iB a

-

6.

Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJE PLEJBOJEV

m . 10.

Režija: Samo Strelec

H

Z Luigi Pirandello: KAJ JE RESNICA Režija: Igor Štromajer

21.

8.

ji

Prim orsko dram sko N o v aG orica

f*le d a li% č e

Pierre de Marivaux: ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI Ruzzante: LJUBEZEN, VUJSKA, LAKOTA Režija: Marko Sosič

K k.sp e rim e n la IJubljana

gledališče C « le j

Betontanc: ROMEO IN JULIJA Režija: Matjaž Pograjc

9.

(v tekmovalnem programu, vendar izven selekcije,

Režija: Janez Pipan

22. 4m

0.

Ko sem pregledal to, tudi kvalitetno precej obilno ponudbo, sem v uradni program 26. Borštnikovega

Bojana Kunst in Igor Štromajer: EROS ARS

SISTEM Režija: Igor Štromajer

srečanja predlagal naslednje predstave:

1. Slovensko ljudsko gledališče Celje Ivan Cankar: HLAPCI Režija: Mile Korun

5m Lutkovno i»le«liili££e Ijubljanii 10. Dane Zajc: VPRAŠAJ IN ZAKAJ

2.

_

Režija: Barbara Hieng-Samobor

3.

611.

12. 13. ■ > 3« I i bor-

F«»retii5

Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJE PLEJBOJEV

Witold Gombrowicz: IVONA, PRINCESA BUR­

GUNDSKA Režija: Jon Paul Cook Vladimir Kunin: INTERGIRL Režija: Žarko Petan Dane Zajc: P0T0H0DEC Režija: Mile Korun

Režija: Samo Strelec

4.

Bojana Kunst in Igor Štromajser: EROS ARS SISTEM Režija: Igor Štromajer

slednje predstave:

14.

Matjaž Farič: VETER, PESEK IN ZVEZDE

Režija: Mile Korun

6.

1*

15. S lovenski)

ijndskti

gledališče

C e U e

1. 2.

Režija: Jon Paul Cook Matjaž Farič. VETER, PESEK IN ZVEZDE

Režija: Mile Korun

Režija in koreografija: Matjaž Farič

Aleksander Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM

8-■>1'11 mn SIN IC « LJubljunii 16. Carlo Goldoni: POČITNIŠKA TRILOGIJA

Vinko Moderndorfer: CAMERA OBSCURA Režija: Vinko Moderndorfer

8.

17.

Dušan Jovanovič: DON JUAN NA PSU Režija: Dušan Jovanovič

Drama SNG Ljubljana Dušan Jovanovič: DON JUAN NA PSU

Režija: Marij Uršič

Režija: Franci Križaj

Zaradi tega upam, da mi ne bodo preveč zamerili, ker semv pro­ gram uvrstil eno predstavo več kot to predvidevajo pravila, tako da sempo lastnem izboru namesto dveh - povabil tri predstave. Ravno ta tretja povabljena predstava, Eros Ars Sistem, na dolo­ čen način zaokroža to osebno, pa vendar argumentirano videnje najnovejše slovenske gledališke produkcije.

1. Prva srečna okoliščina, kije narekovala takšen izbor je ta, da so se v njem pojavili slovenski režiserji vseh generacij, različnih estetskih opredelitev in poetik. Pogled nata imena nam odkrije, da so tu prisotni skoraj vsi režiserji, ki v slovenskem prostoru nekaj veljajo, od barda slovenske režije Mileta Koruna, Dušana Jovanoviča, legende avandgardnih gledaliških stre­ mljenj šestdesetih in sedemdesetih let, preko Janeza Pipana, ki je že nekoliko zašel v srednja leta, preko mladih pa vendar afir­ miranih Tomaža Pandurja in Barbare Hieng Samobor, do naj­ mlajših ki, drznemsi napoved, obetajo sijajno prihodnost sloven­ skemu gledališču: Matjaža Pograjca, Igorja Štromajerja, Matjaža Fariča in Sama Strelca.

Z Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana

Ivan Cankar: HLAPCI

NEBI

3.

GUNDSKA

Edgar Allan Poe/Janez Pipan: KROKAR Režija: Janez Pipan

Mestno gledališče ljubljansko Witold Gombrowicz: IVONA, PRINCESA BUR­

Režija in koreografija: Matjaž Farič *

Lutkovno gledališče Ljubljana Dane Zajc: VPRAŠAJ IN ZAKAJ

Z S lo v e n .s k « » m ludiiiK ko Kleduliftfe IJ u b U a n a

Na osnovi tega, kar semvidel, semi zdi, daje bila to v vsehsloven­ skih gledališčih ena najboljših sezon. S tem semdobil možnost, da predstav ne izbiram samo na osnovi primarne kritiške sodbe, katera predstavaje boljša oziroma katera je manj slaba, ampak da na osnovi izbora samih gledališč, njihovih najboljših predstav, skušam sestaviti idejno konsistenten repertoarni izbor.

Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana Režija: Matjaž Pograjc

1 . 0 . V kvalifikacijskem postopku za 26. Borštnikovo sre­ •

— 0. Predvsem moram poudariti visoko umetniško vred­ nost vseh videnih predstav, kar je seveda srečna okoliščina, saj nisemsamo opravljal naloge, ampak semz.zanimanjemspremljal vse predstave.

Betontanc: ROMEO IN JULIJA

5. čanje so mi slovenska gledališča ponudila v izbor na­

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana

IV Ie N tn « Kletliilifiče Ijiihljimsko

kajti predstave nisem uspel videti)

Prešernovo gledališče Kranj Edward Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF

Režija: Mile Korun

« .

10. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica

Režija: Dušan Jovanovič

9.

Drama SNG Maribor Georg Buchner: VOJČEK

Pravzaprav manjkata samo dva režiseija, pa bi bil to antološki izbor slovenske režije: Vito Taufer (pa čeprav je „na skrivaj41 sodeloval v Faričevi predstavi) in Dragan Živadinov. Zato pa sta tu dva režiseija sstrani, ki potijujeta tradicionalno odprtost slo­ venskega gledališča do zunanjih vplivov: naš domači „tujec“, v Sloveniji dobro znani Paolo Magelli in Anglež Jon Paul Cook, ki sta s svojim prispevkom okrepila srednjo generacijo.


713 —2. Bolj kot ta generacijska križanka meje v tem izboru fasciniralo nekaj drugega. Ne glede na režiserske scenske in po­ etične usmeritve, semskoraj vvsehpredstavah odkril skupni ime­ novalec, ki kaže na to, da so koncepti v glavnem posledica more­ čih sanj, pod pritiskom teže realnosti, ki jih obdaja. Kot da se potrjuje pravilo, do katerega semse na osnovi nekaterih zgodo­ vinskih primerjav dokopal vdveh desetletjih spremljanja gledali­ šča: gledališče teatralizira stvarnost okoli sebe kadar se mu ži­ vljenje kaže v svoji blagosti, ko sluti in prikazuje grozote, kijih vidi vsvojemduhovnemočesu; ko pata stvarnost postane teatral­ na sama zase, in to tako krvavo teatralna kot je to ta trenutek pri nas, se z nekim čudnim instinktom potegne vase, kreativno moč pačrpa iz svojih najglobljih inspirativnih izvorov, okoli sebe iščegrozote, pa vendar pred njimi nebeži, z blagostjo, humorjem in sanjami. Abrupcija, neposrednost, silovitost in angažiranost gledališča sedemdesetih let po manirističnih medfazah in postmodernih kompilacijah vsebolj nadomešča gledališče zamaknjene onirične slike sveta, ki v sebi želi amalgamirati vse ustvarjalne prispevke sodelujočih posameznikov v enkraten, totalen scenski zamah in posnetek sveta. Delovanje ne zastane v famoznem „sporočilu”, ampak se razliva v signale, ki jih oddajajo različne, med sabo prepletene kode posameznih scenskih govorov. Slika v totalu je močnejša odartikuliranosti ideje. Slika z enako močjo draži naše emocije kot stimulira naš um. V zamiku sna se sprašuje o usodi sveta, vendar ga ne poskuša razložiti, še manj pa določiti. Gleda­ lišče ga prepoznava v pri/mičnosti svojega duhovnega očesa, sve­ tu pa to svojo kalejdoskopsko sliko vrača.

.7 3 —3. Slovensko gledališče je svoje, že skoraj standardizi­ rano, visoko tehnološko protonsko zgoščenost scenske usmeri­ tve v tej sezoni okrasilo z novimi, lepimi, markantnimi cvetovi. Morda je to cvetje temno, morda je to cvetje zla, vendar za to ni krivo gledališče. Svet samje to cvetje obarval in napolnil s strupom. Pa vendarje fascinantno, dasovsepredstave, kljub raz­ nolikosti, prežete z istim občutkom teže sveta, ki ga usmerjajo k nadnaravnosti, sanjam, realnosti in na njih gradijo svoj lastni svet. Celo v nekaterih navidez standardnih, „realističnih“ pred­ stavah lahko občutimo ta zamik.

-7 3 —4. V svojemizboru semželel afirmirati predvsemavten­ tične dramske vrednote slovenske dramatike. Na žalost, veliko možnosti zato nisem imel. Kot da ustvaijalni dramski izviri pre­ sihajo. Novoslovensko dramo predstavljata dvapreizkušena moj­ stra: Dušan Jovanovič v dramski paraboli, ki zgoščuje vso našo polstoletno življenjsko izkušnjo v dramo tega kataklizmičnega trenutka in Dane Zajc v prisrčni poetični igri, ki mi je bila ljubša od malce raztegnjene scenske evokacije njegovega prvenca Potohodec. Slovensko dramsko izročilo predstavlja neizogibni Can­ kar. Zaradi tega je pomembno poudariti reprezentativen izbor svetovne klasike, ki se, v razponu od Shakespearja do Gombrovvicza in Albeeja, kaže v tistih vidikih, ki so v stanju po­ nikniti v totalnost sveta, prepletajoč se z eksistenčno realnostjo.

773 _ 5. Morda je razlog za pomanjkanje novih dramskih imen tudi to, da mladi besedam preveč ne verjamejo. Kakor da so za njih mrtve, izrabljene, dvomljivih pomenov. Zato svoje gle­ dališke sanje raje izražajo s primarno scensko močjo, z gibom in plesom. Srečen sem, ker sem v svojem vpogledu v slovensko gledališče odkril trenutno zagotovo najboljšo, najbolj artikulira­ no, profesionalno najsolidnejšo scensko avandgardo pri nas. Le­ ta je pomemben del sedanjega slovenskega gledališkega trenu­ tka. Zato bo ravno to Borštnikovo srečanje, morda bolj kot vsa dosedanja, obrnjeno k mladim. Govorica mladih paje ples. Plesni teater eminentne dramske zgoščenosti Fariča, Pograjca in njego­ vega „Betontanca“ ter silovito gibanje koncepta Kunstove in Štromajerja, ne pričajo samo o integraciji v moderne evropske tokove, prinašajo tudi duh avtentičnosti, tako v odnosu do svojih vzornikov, kakor tudi do zunanjih vplivov: v svojem relativizmu bežijo od velikih proklamacij, kakršne so dušile in ukalupljale mnoga avandgardna nagnjenja, svoje predstave pa okrašujejo z milino, humorjem in lepoto. Prepričan sem, da z njimi sodeluje­ mo v novemu trenutku prihodnosti slovenskega gledališča.

■ < 4_ 0. Upam, da bom imel med Borštnikovim srečanjem skupaj z vami možnost preverjanja verodostojnosti tega koncep­ ta. Pa vendar, bolj kot napoved in ne kot prolegomeno ali obra­ zložitev, sem v najkrajših črtah dolžan nekoliko besed o vsaki izbrani predstavi.

- 4 - _ 1. Ivan Cankar: HLAPCI (Slovensko ljudsko gledali­ šče Celje) Korun je Cankarja spuščal skozi razne estetizantne filtre. Jova­ novičevi, skrajno angažirani sliki Hlapcev z začetka osemdesetih let odgovarja s povsem subjektivizirano vizuro, ki celotno real­ nost spreminja v Jermanovo nevrotično sanjarjenje. Prav ta subjektivizacija ostri občutek negotovosti intelektualca vteh časih, ko se rušijo idoli in ideali, on pa ostaja sam s svojimi dvomi in vprašanji, brez moči, da jih usmeri k svetu in nebu.

-4 . 2 . Edward Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF (Prešernovo gledališče Kranj) V tej standardni repertoarni predstavi je najbolj nenavadna gene­ racijska prerazporeditev vlog: vodilni zakonski par vtej Albeejevi drami je namreč mlajši od drugega, podrejenega para. S tem je Barbara Hieng-Samobor ustvarila zanimiv premik k oblasti in imetju, ki ustvarjata družbene razvrstitve dominacije in podre­ jenosti, vprašujočseoparametrih in možnostihsocialnega obsto­ ja, istočasno pa je igralcem omogočila nenavadno profiliranost likov, med katerimi izstopa Bernarda Oman, virtuozna v sicer najmanj izpostavljenem liku Honey.

<4- 3. DušanJovanovič: ŽIVLJENJE PLEJBOJEV (Aka­ demija za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana) Izpitna predstava, kije dobila povsem solidno scensko življenje in publiko. Mladi v tej zgodnji Jovanovičevi drami niso iskali mnogo več kot konvencijo, v kateri je pisana. Commedia deli’

artejim je dala veliko povodov za smeh, kar so tudi v veliki meri izkoristili, sicer ne ravno sijajno poznavanje njene tehnike pa so nadomestili z mladostjo in neposrednostjo, s pomočjo katere tu in tam tudi direktno komunicirajo s publiko.

-4 -_ 4. Betontanc: ROMEO IN JULIJA (Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana) Ta mlada plesna skupina se poigrava z znano predlogo, z begom v ples zanika večino njegovih dramskih konotacij in na njihovih porušenih temeljih gradi novo, plesno strukturo. Temelj njihove­ ga pogleda na svet moramo iskati v ljubkosti in surovosti otroške igre, v prvih nedolžnih odkrivanjih nasprotnega spola. Te različ­ nosti burijo domišljijo, ki je izsanjala celotno predstavo.

■*4 —5. Bojana Kunst in Igor Štromajer: EROS ARS SI­ STEM (Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana) Ta „gledališka instalacija”, pravzaprav performance, imponira z enako strogostjo in zgoščenostjo koncepta, pregnantno izved­ bo in odnosom do publike. Le z nekaj gibi, ki se ritmično menja­ vajo in sskrajno osmišljeno redukcijo materiala želi skupina mla­ dih ponikniti v skrivnost mnogolikega in mnogopomenskega univerzuma ljubezni.

•4 —6. Dane Zajc: VPRAŠAJ IN ZAKAJ (Lutkovno gleda­ lišče Ljubljana) To besedno igračkanje s svojo vrtoglavo besedno arabesko sega do samih izvirov zvočnosti, do nadrealistične zaumnosti jezika. Režiser Korun je njegove čudežne jezikovne slapove usmeril v princip scenske igre, ki z govorom, pesmijo, plesomin spantomi­ mo dveh izjemno pripravljenih igralcev ob nekaj nemih, pa ven­ dar ne nepomembnih pomagačih, uspevajo uresničiti enoten ekvivalent, sintetično gledališče, ki lepoto vizualnosti oplemeni­ ti z živostjo in dinamičnostjo govornega nadigravanja.

4 - 7 . Witold Gombowicz: IVONA, PRINCESA BUR­ GUNDIJE (Mestno gledališče Ljubljansko) Entropija človeškega bitja in molk kot edini možni odgovor no­ rosti sveta, ki s kafkajanskim občutkom sramu tiho izginja, sta v tej predstavi izvedena do skrajnih konsekvenc. Namesto stro­ gosti rituala in krutosti ceremoniala režiser Cook ponuja razpu­ ščenost, ki čudežnojača norost, burko kot realno sliko neureje­ nosti sveta, mehko, ironično teatralnost, ki jo na koncu okrona s sliko sploščenega, deformiranega obraza naslovne junakinje pod stekleno ploščo.

4

. 3. Matjaž Farič: VETER, PESEK IN ZVEZDE (Slo­

vensko mladinsko gledališče Ljubljana) Z uporabo motivov iz proze Antoinea de Saint-Exuperya Farič v tej plesni fantaziji, v predsmrtni evforiji, rekreira življenjsko občutenje veselih, vedrih petdesetih let kot kontrapunkt jamski introvertiranosti vpuščavi sveta našegačasa. Ponikanje v samega sebe, v lastno mitsko, genetsko srečno preteklost, je najmočnejši znak nezadostnosti obstoječega življenja; ta poetična, zanesena predstava pa je ravno to življenje prikazala z lepoto svojih

sanj, ki gravitacijo neprestano postavljajo pod vprašaj, lebdeč z vsako sliko nekaj metrov nad zemljo.

■4 -. 9. Dušan Jovanovič: DON JUAN NA PSU (Drama SNG Ljubljana) V tej pravi swiftovski satiri Dušan Jovanovič lucidno, globinsko opazuje naš, ne samo politični, ampak predvsemčloveški in mo­ ralni razhod. Podspretno napisano dramo, ki občasnotrpi zaradi pretirane konstrukcije in šablonskega tipiziranja likov, se skriva trpka in resignirajoča slika stanja duha, ki jo je bilo mogo­ če slutiti že v zgodnjem Jovanovičevem romanu, le-ta pa mu je služil kot predloga za to dramo. Kot režiser je ob sodelovanju izbrane igralske ekipe (velika kreacija Radka Poliča) ustvaril povsemsolidno inscenacijo, ki ssvojo duhovitostjo mami grenak smeh nad nami samimi, kakršni smo danes. ■*4-. 10. Georg Biichner: VOJČEK (Drama SNG Maribor) Postavljajoč to Biichnerjevo dramo, katere surova, skopa lapidarnost stoji kot skrivnost in kot izziv v prostoru minoritske cer­ kve naLentu, Magelli občuti, kako njenemu vprašanju ootopelo­ sti manjka kakršnekoli perspektive, ki ustvarja agresivno ravnodušnost socialnih kakor tudi intimnih občutkov, ki nepo­ sredno korespondirajo z našo sodobnostjo. V strastni tcatralizaciji Magelli na skopo in grobo fakturo dramskega dogajanja na­ vezuje smele in fascinantne scenske slike, ki jih pripelje do kulminacije v prizoru sejma in krvavega finala drame.

■ 4 -—11.

William Shakespeare: HAMLET (Drama SNG Maribor) Paradoks, la Hamletje gotovo najbolj introvertirana interpreta­ cija te Shakespearove tragedije, kar semjih kadarkoli videl, isto­ časno pa tudi ena najbolj sociologiziranih. Njen okvir so sanje, njena razslojenost in neulovljivost sta princip scenske akcije. Vse v njej je umiijeno in ukleto statično kakor v sanjah, hkrati pa zamaknjeno dinamično v onirični dimenziji. Pandurje skozi la­ birintne, sanjske zavoje te predstave Hamleta razložil kot dramo svoje generacije.

■ 4 -— 12.

Pierre de Marivaux: ZMAGOSLAVJE LJU­ BEZNI (Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica) „Marivodaži“ asociirajo na ljubkost, idiličnost in čipkasto lepo­ to rokokoja. Pa vendar, Janez Pipan pod temi atributi odkrije ne samo neusmiljeno vojno med spoloma, ampak tudi surovost, ki v imenu triumfa ljubezni uničuje vse okoli sebe. Vse to pa v težki moreči sanjavosti Delveauxovega nadrealizma, ki je nav­ dihnila fascinantno vizualnost te predstave in ji v pregnantni igralski stvaritvi vsilila spodobno impostacijo. — 0. Na koncu bi se želel zahvaliti Borštnikovemu sreča­ nju, dami je omogočilo ta izjemen vpogled vslovensko gledališko produkcijo in poudariti, da sem ponosen na čast, ki so mi jo s temizkazali, saj somi kot prvemu kritiku izven Slovenije zaupali selekcijo zata festival. Prepričan sem, da v teh težkih trenutkih, ko se nam svetilka v sosedovem oknu” zdi oddaljena bolj kot kdajkoli, tudi to priča o odprtosti slovenskega kulturnega pro­ stora in pripravljenost slovenskih gledaliških ustvaijalcev, da na teh prostorih nekdanje Jugoslavije razvijajo sodelovanje z vsa­ kim, ki na to pristaja s širokim srcem in brez zadnje namere.


■ » ■ -* / v rv^M y v

s

» c -

r v ' i r v a-c ■ ■ * « » ■ «

M ILO RAZ - STAVA SVETA

T O M A Ž PANDUR L IV IA PA N D U R , V IL I RAVNJAK M A R K O JAPELJ SVETLAN A V IS IN T IN , LEO KULAŠ LJUPČE K O N S T A N T IN O V A. P1AZZO LLA M A JA M IL E N O V IC -W O R K M A N E M IC A A N T O N Č IČ M IR J A N A D J O R D J E V IČ ROBERTO S O IO F R A N C IS A F R A N LJUBO JAVORŠEK A N D R E J ZAJEC ml. H E R M A N P IV K , A N G ELO BOŽAC

Režija in priredba Dramaturgija Scenografija Kostumografija Skladatelj Tango Scenski gib Lektorstvo Kreacija maske Lektorstvo za španščino Oblikovanje luči Borilne veščine / Karate-Do Sabljanje Fotografa

O TO N ŽU PA N Č IČ

Prevod Klavdij, danski kralj Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja Polonij, veliki komornik Laert, njegov sin Horacio, Hamletov prijatelj

Rozenkranc Gildenštern G ertruda, danska kraljica in Hamletova mati Ofelija, Polonijeva hči Hamletov oče Prvi igralec Dvornice in dvorniki

M ATJAŽ T R IB U Š O N B RANE ŠTURBEJ V L A D O NOVAK VALTER DRAGAN L IV IO B A D U R IN A PETER T E R N O V Š E K BOJAN E M E R Š IČ M IL E N A M U H IČ K S E N IJA M IŠ IČ R A D O PAVALEC

PETER BOŠTJANČIČ IV O LESKOVEC, IRENA M IH E L IČ Z V O N K O FUNDA, IV IC A K N E Z , A N IC A S IV E C , SONJA BLAŽ /.ANA in BELA

lnspicicnt Sepeta Ika

FRANCI RAJH ALENKA CILENŠEK


M¥ j ■n

C ’a « n ka r

M IL E K O R UN JANJA K O R U N A LEN K A BARTL M A R IJ A N PUŠAVEC

Režiser Scenografka in oblikovalka luči

Kostumografka Lektor IG R A J O :

JA N E Z B E R M E Ž J O Ž E P R IS TO V M IR O PO D JE D M A R JA N BAČKO STANE P O T IS K A N IC A K U M E R M IL A D A K A L E Z IČ JANA Š M ID B O G O M IR VERAS M A R K O BOBEN B O RUT A LU JE V IČ VESNA J E V N IK A R NADA B O Ž IČ Z V O N E A G R EŽ M IJ A M EN CEJ BOJAN U M E K D RA G O K A STELIC IR E N A M IH E L IČ k.g. IG O R S A N C IN RADOVAN LES

Župnik

Nadučitelj Jerman, učitelj Komar, učitelj Hvastja, učitelj Lojzka, učiteljica Geni, učiteljica Minka, učiteljica Zdravnik Poštar, krčmar Župan Anka, županova hči Jermanova mati Kalander, kovač Kalandrova žena Pisek, pijanec Nace, kmet

Kmetica Delavec

Študent Vodja predstave ------------------------------------------------------------------------------------------- — ---------Sepetalka ______________________________________________ — —________________________ Razsvetljava KrojaSka dela — —

______________________ —— ______________________________________________________________

ZVEZDANA ŠTRAKL ERNESTINA POPOV I f --------- « l"> ' POSINEK MARJANAPODI.LNSek. ADI ZALOŽNIK

Frizerska dela --------------------------------------------------------- -------------------- -------------------------------------------------------------------------------------- -—*— -------------MAJA D l SEJ Slikarska dela ...................................................................................................................................................................................................................................... TOMAŽ PERf I f Odrski mojster -----------—---- ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- JOŽE KLAJNŠEK Rekviziter — ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------LliKAf Garderoba .......... —-- --------------------------------KALINAJ E N If, Tehnično vodstvo ------------------------ — — -----------------------------------------------------------------------------*—— — V ILI KOROSEl Ton __________________________________________________________________________ ____________________________________________________ STANKO JOSL

PREDSTAVA IM A EN ODMOR

MELITA


• n


JL S c e n a ----------------------------------------------------------------------------------------------------- M ETA HOČEVAR K o s tu m i--------------------------------------------------------------------------------------------- M A R IJ A V ID A U G la s b a --------------------------------------------------------------------------------------------------A LD O K U M A R Lektor J O Ž E FAGANEL Režija in dramaturgija B O R IS KOBAL Ž u p n ik --------------------------------------------------------------------------------------------- V L A D IM IR JURC N a d u čitelj------------------------------------------------------------------------------------ STANE S T A R E Š IN IČ Jerman, u č ite lj-------------------------------------------------------------------------------- R O M A N KONČAR Komar, u č ite lj------------------------------------------------------------------------------------- T O N E GOGALA Hvastja, u č ite lj ---------------------------------------------------- —----------------------------------- A N T O N PETJE Lojzka, učiteljica ----------------------------------------------------------------------------------- LUČKA POČKAJ Geni, u č ite ljic a ----------------------------------------------------------------------------- M IR A N D A CAHAR1JA Minka, u č ite ljic a --------------------------------------------------------M AJA BLAGOVIČ Z d r a v n ik ------------------------------------------------------------------------------------------------ STOJAN COLJA Poštar ---------------------------------------------------------------------------------------------------A D R IJA N RUSTJA Župan --------A LO JZ M IL IČ Anka, županova h č i --------------------------------------------------------------------------------- ALDA SO SIČ Jermanova m a t i ---------------------------------------------------------------------------- BO G DANA BRATUŽ Kalander, kovač --------------------------------------------------- -------------------------------------------- IV O BAN Pisek, p ija n e c -------------------—------------------------ FR A N K O KOROŠEC Nace, k m e t --------------------------------------------------------------------------------------------- L IV IJ BOGATEČ D e lav e c --------------------------------------------------------------------------------------------------DRAGO GORUP Stari J e r m a n ----------------------------------------------- ------------------------------------------J U R IJ SOUČEK Stara L o jz k a ------------------------------------------------------------------------------------------ M IR A SARDOČ

Vodja predstave Dutan Jazbec, razsvetljava Rafael ( u»ar ra, šepetal ka Neda Petrovič, garderoberka Evi Sedmak, frizerka Lučka Schillani, rekviziterka Sonja Kerstein, odrski mojster Zvonimir Kalc.

V tekst je vključena Balada S. Kosovela.


Vl


Prevod E R IK A VO U K R e ž ija ----------------------------------------------------------------------------------- --- ...........- PAOLO M A G E LL I Dramaturgija in p r ir e d b a -------------------------------------------------------------------ŽE L JK A U D O V IČ IČ S cenografija ----------------------------------------------------- — M A R K O JAPELJ Kostumografija -------------------------------------------------- SVETLAN A V IS IN T IN in LEO KULAŠ S k la d a te lj ------------------------------------------------------------------------------ LJUPČE K O N S T A N T IN O V Asistent režiserja -----------------------------------------------------R O B ER T R APO NJA Sodelavka r e ž i s e r j a -----------------------------------------------— --------------- L IV IA PA ND U R Scenski g i b ---------------------------------------- M AJA SR BLJE NO VIČ -TUR C U, M A R IN TURCU, JA D R A N Ž IV K O V IČ Kreacija m a s k e ------------------------------------------------------------M IR J A N A D JO R D J E V IČ Oblikovanje l u č i ---------------------------------------------------------------------------------- F R A N C I SAFRAN Strokovna s o d e la v c a -------------------------------------------------STAŠ RAVTER in V IL I RAVNJAK V o jč ek ----------------------------------------------------------------------------------------------- BRA N E ŠTURBEJ M a r i j a -------------------------------------------------------------------------K S E N IJA M IŠ IČ S t o t n i k ------------------------------------------------------------------------------------------------ B RA N E GRUBAR Z d r a v n ik ---------------------------------------------------------------------------------------------------- IVA N R U P N IK T a m b u r m a jo r ----------------------------------------------------------------------------- PETER BOŠTJANČIČ P odoficir------------------------------------------------------------------------------------ PETER TE R N O V Š E K Andres --------------------------------------------------------------------------------------- VALTER DRAGAN M a r g a r e t a ------------------------------------------------------------------------------------------- M IN U K JU D E R S e jm a r ------------------------------------------------------------------------------------------ L IV IO B A D U R IN A Karl id io t--------------------------------------------------------------------------------------------- OLGA KACJAN B a b ic a ----------------------------------------------------------------------------------------------- BREDA PUGELJ P e v k a ------------------------------------------------------------------------------------------ A LE N K A C ILE N Š E K K a t a ----------------------------------------------------------------------------------------------------- IR E N A VARGA Kristijan------------------------------------------------------------ T O M A Ž ČARE, JA N E Z K LEN O VŠEK Ž i d ------------------------------------------------------------------------------------------ F R A N C I GABROVŠEK Gostje A N IC A SIV E C , Z V O N K O FU N DA , IV O LESKOVEC, VLA D O NOVAK, IR E N A M IH E L IČ , NATAŠA S IR K ANSAMBEL ROCK & ROLL IGOR AMBROŽIČ, DARKO MUSTAJBAŠIČ, IGOR FEKONJA, IVO BARANJA, TONE STUPAN GODBA NA PIHALA Inspicient Šepetalka

PETER MAČEK LID IJA S IM O N IČ


Koreografija Svetovalec za režijo Glasba Kostumi Scena Asistentka koreografije Oblikovanje luči

M ATJAŽ FARIČ V IT O TAUFER IZTOK TU R K ALAN H R A N IT E L J IZTOK ZRINSKI, A N D R EJ K A LA M A R M IR N A ŽAGAR TO RENSM A RENZE

Plešejo in igrajo DRAGA PO TO Č NJA K, D AM JA NA Č ER N E, OLGA GR A D, M A R IN K A Š TE R N , UROŠ M A Č EK , Ž E L JK O H RS, RO BERT P R E B IL , D A R IO VARGA, S A N D I PAVLIN, N IK O GORŠIČ, P R IM O Ž EK AR T k.g., IVA N P E TE R N E L k.g., M ATEJA REBOLJ k.g., MATEJA BUČAR k.g., SANJA N E Š K O V IČ k.g., M A R K O M L A Č N IK k. g. in M ATJAŽ FARIČ Vodja predstave Vodja tona Konstruktor in izdelovalec scene Izdelava kostumov Frizerka in maskerka —

MITJA TRAMPUŠ BOJAN JURJEVClC RUDOLF SKOPEC, SANDI M IK L l 2 MARIJA It i BŠI R BARBARA PAVLIN GLASBA POSNETA V STUDIU „K1F K IF " IN T IVO LI IZVAJALCI GLASBE SITAR SAX TO LKALA ŠUŠKALA GLAS

MARTIN LUMBAR M A R IO MAROLT DANIJEL KASNAR BORIS R O M IH

ANJA RUPEL UPORABLJENA GLASBA: JO HANN STRAUSS: KAISER VALZER Garderoba

Rekvizit«

JOŽICA H I T, M IH O M M SKOLOVSKI D A H t KRAGELJ

L u č -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------\ l R t K I B O I.IIA , SINlSA M ILlC Odrska dela r o k i« . PREVEC, IVAN SlKORA. k .o h p o i > k / \ j . j o / o ik iC , s \ \ n i m ik i i ) Odrski mojster---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------STIK PAN M ARCtl Tehnični vodja---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- TONI: PANIC


E K . S P E R I J V I E N 'I W

L IM

O

G

L E O

A .L ,lS C E

< - ■ . *«:_■

/v

a

.

ima

H O M O T H E A T R A L IS ------------------------------------------------------------------- IG O R Š TR O M A JE R H O M O C O G I T A T I S -------------------------------------------------------------------— BOJANA K U N ST OBLIKOVANJE L U Č I -------------------------------------------------------------------- D E N IS T A N K O V IČ P O LO N A J U H , PETR A GOVC, B O R IS M IH A L J , R ASTKO K R O ŠL


W

ifo ld

Prevajalec Režiser Dramaturginja

Lektorica Scenografka in oblikovalka luči Kostumografka

Izbor glasbe Asistentka kostumografke

Ivona Kraljica Margareta Kralj Ignac Princ Filip, prestolonaslednik

Komornik Iza, dvorna dam a Ciril, prinčev prijatelj Ci prija n Ivonini teti Inocenc Valentin, služabnik Dvorne dame

Vodja predstave Šepetalka Tonski tehnik Lasuljarka Frizerki Luč

~

Vodja odrskih del Tehnični vodja M G L

IG O R L A M P R E T J O N PAUL CO O K VESNA JIJRCA M A JD A K R IŽ A J JANJA K O RUN M A R IJ A V ID A U JO N PAUL CO O K S IM O N A PER N E

JE TTE O STAN -VEJR UP J O Ž IC A AVBELJ ZLA TK O ŠU G M A N B O R IS OSTAN SREČO Š P IK V IO LE TA T O M IČ SLAVKO CERJAK M A R K O S IM Č IČ M A JD A GRBAC, M A JA ŠU G M A N M IL A N ŠTEFE SLAVKO S TR N A D NADJA S T R A J N A R -Z A D N IK , M A JD A GRBAC, M A JA ŠU G M A N M A R JA N P R E S E T N IK OLGA M A R K O V IČ

STANE BARTOL H E R M IN A PAVŠIN JELK A LEBEN, JANA RECEK JO Ž E M E R H A R , DRAGO TR O TO ŠEK M A R K O Č ER N IČ JA N E Z LEN A RČ IČ

Sceno so izdelale delavnice M G L pod vodstvom Jožeta Sinjurja, moške kostume delavnice M G L pod vodstvom mojstra Jožeta Koprivca. Ženske kostume je izdelala Marija Hibšer.


ek.spe:riiviei>jtvvi,ino

<^ m .

w<

g

m

^ ■ -:.*

Režija ----------------------------------------------------------------------------------------IVlatjažPograj Kreacija in Interpretacija Alma Blagdanič • Goran Bogdanovski • Igor Dragar • Dominika Kacin • Janja Majzelj • Blažka M iiller • Sanja Neškovič • Matej Recer • Jani Sever • Igor Šterk Avtor G l a s b e -------------------------------------------------------------------------------- M itja Vrhovnik-Smrekar Izvajalci Glasbe Enzo Fabiani Kvartet: Lidija Grkman - violina, M arko Godelja - violina, Sonja Vukovič viola, Pavel Rakar - violončelo M ario M arolt - tenor, bariton, saksofon, M itja Vrhovnik-Smrekar - M 1, S 950, Proteus, trobenta, tenor, saksofon, tolkala Posneto v Studiu K ifkif

S cenografija------------------------------------------------------------------------------------------------TOMAŽ ŠTRUCL Izdelava scene JOŽE ZLATAR Popravila in Izboljšave MARKO GOLJEVŠČEK in DENIS TANKOVIČ Kostumi TANJA ZAGORC Oblikovanje luči M IR A N ŠUŠTERŠIČ L u č --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- DENIS T A N K O V lf Oblikovanje RROMAN BAHOVEC F o to g ra fija ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Sl NIŠA I,OPOJ DA Bioenergetik M ILEN KA DRAGAR Vodja Predstave----------------------------------------------------------------------------------------------------— MARKO G O lJE V Š fE K


00^. iNMMktoM

I tet. p **' M*?.?.l* .

2» ».


M IL E K O R UN JANJA K O R UN J A N I GO LOB K S E N IJA H R IB A R M O JC A K R E F T JO Ž E FAGANEL JANJA K O R U N , M IR A N U D O V IČ M ARKO PERM E

Režija

Likovna zasnova Glasba Koreografija Dramaturško sodelovanje Lektorstvo Postavitev luči Tehnično vodstvo NASTOPATA

Zakaj Vprašaj Sodelujejo še Vodja predstave — ----Elektrikar Izdelava lutk in scene Izdelava koitumov Premiera 4. 4 1991

URŠKA HLEBEC B O ŽO VO VK SLAVKO M IL O Š IČ , M ATJAŽ P O M P E , CVETO ŠKORJA ”

URO§ SMASKK MIRAN UDOVlC JOŽE LASlC, SILVAN OMERZU, MITJA RITMANlC, BASA S IM f l f TANJA LAHOVNIK, SONJA LUŽAR KRSTNA UPRIZORITEV


Režija in scenografija Dramaturgija Lektoriranje Koreografija Prevod

BARBARA H IE N G S A M O B O R M A T IJA LOGAR M E T K A ZO BEC A N D R IJ A LABOŠ M E T K A ZO BEC

M a r t a ------------------------------------------------------------------------------------------------- J U D IT A Z ID A R George IG O R SA M O B O R H oney B ERN A RD A O M A N Nick PAVEL RAKOVEC lnspiciL.nt ---------- _ _ _ _ _ _ .........

MARKO KOREN

Šepetalka--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------MII.ADA VARACHA Scenska tehnika -------------------------------------------------------------------------------------------- -— — — — ------------------ SIMON MARKELJ, JANEZ PLEVNIK, ROBERT RAJGELJ Razsvetljava — ---------------------------------------------------------------------------- DRAGO CERKOVNIK Gardcroba --------------------------------------_ _ _ _ _ ................................................................................................................ ....... .............. NATAŠA SAJOVIC


■: ■;

:•

■°

::

■:

'■ '' ■ ■


a

■ P*J

C

A

l N

K

. A

. R

a K

V

■ > < > r v -'i

27

iy PLEJBOJKA D E LL’ARTE V TREH A K T IH S PREDIGRO

R e ž ija -----------------------------------------------------------------------------------------------------S A M O STRELEC D ra m a tu rg ija ------------------------------------------- KATAR IN A K L A N Č N IK , M AGDALENA L U P I, IR E N A ŠTA U DO HA R , M IH A TREFALT K ostum ografija -----------------------------------------------------------------GO RD A NA G A ŠPER IN S c e n o g ra fija --------------------------------------------------------------------------------------------- URO Š L O B N IK Glasbena o p r e m a -------------------------------------------------------------------FA B IO DEVETAK L e k t o r i c a --------------------------------------------------------------------------------------- KATJA PO DBEVŠEK M entor za dramsko i g r o ------------------------------------------------------------------ K R IS T IJ A N M U C K M entor za r e ž i j o ------------------------------------------------------------------------DUŠAN M LA K A R M entor za dramaturgijo A N D R EJ IN K R E T Zunanja organizacija JA N E Z ROBAR, R O M A N KLANČAR P a n d o l f o ----------------------------------------------------------------------------------------------BOJAN E M E R Š IČ L u c i n d a ------------------------------------------------------------------------- NATAŠA BARBARA GRAČNER U b a l d o ------------------------------------------------------------------------------------------------------ A LO JZ SVETE A r d e l i j a ----------------------------------------------------------------------------------------------- NATAŠA R A LIJA N Valerij --------------------------------------------------------------------------------------------------------- N IK O LOGAR S to p p in o ---------------------------------------------------------------RASTKO KRO ŠL O k t a v --------------------------------------------------------------------------------------------- T O M A Ž GUBENŠEK F ra n c e sc h in a ------------------------------------------------------------------------------TANJA D IM IT R IE V S K A C o l a ----------------------------------------------------------------------------------------------------------ALJOŠA ARKO C o lo m b in a -------------------------------------------------------------------------------------------------- TANJA R IB IČ L u f ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------JANEZ KOCJAN, FRANC S IM S lf Ton ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ROVlJAN 7.AKRAJ&KK Inspicient----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------saSo S kof-M A R IN S kk S te n a — ................................. LUKAŠKULJ,TOMO AVRAMOVlC


P rev ajalec-------------------------------------------------------------------------------------------ALEŠ BERGER R e ž is e r------------------------------------------------------------------ --------------------------- JA N E Z PIPA N D ram atu rgin ja---------------------------------------------------------------------D IA N A K O L O IN I Lektor SREČKO FIŠ E R Scenografa B O R IS B ENČ IČ in DUŠAN M ILA VEC K o stu m o g ra fk a ---------------------------------------------------------------------D O R IS K R IS T IČ Avtor scenske glasbe LA D O JAKŠA Koreografka 7 ----------- K S E N IJA H R IB A R S l i k a r -----------------------------------------------------------------------------------B O R IS BENČIČ Oblikovalec l u č i ------------------------------------------------------------------------------ S A M O O B LO K A R Asistentka k o s tu m o g ra fk e --------------------------------------------------------------------- DIJRDA JANEŠ L E O N ID A , princesa Šparte, pod imenom FO K IO N ------------------- J O Ž IC A AVBELJ k.g. KOR1NA, njena spremljevalka, pod imenom H E R M ID A S TEJA G LA ŽA R H ER M O K R A T, filo z o f-------------------------------------------------------------B IN E M A TO H LEONT1NA, njegova sestra M IR A L A M P E -V U JIČ IČ AG1S, Kleomenov s i n ----------------------- -------------------------------------------- R AD O Š B O LČ IN A Dl MAS, H erm okratov vrtnar M IL A N V O D O P IV E C H A R L E K IN , H ermokratov služabnik IV O B A R IŠ IČ PREDSTAVA IM A EN ODMOR

'Tehnični vodja Savo Vrabec, vodja predstave Boru Vujičič, šepetalku Srečka Birsa, rekviziterja After« Kobal in Joiko Markič, inlrski mojster Janko Cesnik, razsvetljevalec Renato Sirgulc, frizerki Maura Delpin in Anka Ko«, garderoberki Marija UrSIČ in Tatjana Rijavec, kostumi za uprizoritev so izdelani v Ateljeju HNK v Zagrebu (Jelica M iku l in Franjo Horvat) in v šivalnici PDG pod vodstvom Nevenke lomasoič, scena je izdelana v mizarski delavnici pod vodstvom Borisa Marca.


L! Režiser DUŠAN JO VA N O VIČ D ra m a tu rg in ja ------------------------------------------------------------------------------ DARJA D O M IN K U Š L e k t o r i c a ----------------------------------------------------------------NADA Š U M I Scenograf----------------------------------------------------------------- ----------------- V O JTE H R A V N IK A R Asistentka s c e n o g r a f a -------------------------------------------- -- — M ARUŠA ZO R E C K o stu m o g ra fk a ------------------------------------------------------------------ B IA N K A A D Ž IČ -U R S U L O V Skladatelj DAVOR ROCCO K o r e o g r a f k a ----------------------------------------------------------------TANJA ZG O N C Video projekt ---------------------- JAN ZA K O N JŠ E K , RADOVAN ČOK, E M IL H RVA TIN IG R A JO

Fusnota pod parolo ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU

Leopold Hvala, novinar R A D K O P O LIČ Rozalija Hvala, njegova mati M A JD A POTOKAR Janez Hvala, njegov sin, frizer za dame R O M A N KONČAR Jaka Hvala, njegov oče, upokojenec LO JZE R O Z M A N Vera Hvala, njegova tretja bivša žena M A R IJA N A BRECELJ Ljubica Hvala, njegova četrta bivša žena --------------M IL E N A ZU PA NČ IČ Nada Hvala, njegova peta bivša žena POLONA V E T R IH Dr. Černigoj, njegov z d r a v n i k ---------------------------------------------------- M ATJAŽ T R IB U Š O N More, njegov partizanski kom andant D A N IL O B E N E D IČ IČ Mario, istrski kmet ALEŠ VALIČ Grizli, policaj vcivilu —------------------------------------------------B O Ž O ŠPRAJC Vodja predstavi'---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- --------------------------------------------------------------------------- DAH K B O SA Nflf Scpclalka------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Lučna postavitev------------------------------------------------------------------------------------------------------------- — ---------------------------------------------------------------------------MILAN PODLOGAR Lučno vodstvo......................................................................................................................................................................................... Tonsko vodstvo----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Frizerka------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ MIHAELA MAJCEN Masker in lasuljar ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- TONE POSEDI Organizator tehnične službe----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- EDO KOCMt K Odrski m ojster-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------MIRO HABJANIČ

SCENSKE ELEMENTE IN KOSTUME SO IZDELALI V GLEDALIŠKEM ATELJEJU SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI

PREDSTAVA IM A EN ODMOR

LUCkAS

M MARJANBEN


SLOVENSKO GLEDALIŠČE ZUNAJ SLOVENIJE

Predstavo Drame SNG Maribor DOGODEK V MESTI GOGI Slavka Gruma in Damirja Zlatarja Freya posvečamo vsem

gledališkim ustvarjalcem na Hrvaškem, gledališki publiki in vsem, ki se v teii težkih trenutkih, v času, ko je „svet i/. tira'

in teče prasa kri, borijo m M IR , ki je edini pogoj /a ustvarjalnost nas vseh, ki živimo /a in /. gledališčem,

r ■

* .* •»

Drama SNG Maribor


M '


n a g r a d e

: »s

’« » «

T O »V/»A Z

F » A N O ■_»F t

ZA REŽIJO GOETHEJEVEGA FAUSTA V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR.

»C

*\/v w *=t k :o »

•=» E ■__V

W fcW M N K W fiM D U W W JW Ilk W Q W O M TO ZA SCENO V GOETHEJEVEM FAUSTU V IZVEDBI DRA­ ME SNG MARIBOR.

Z L A T K O

^ L IG IV IA IM

N M iK U tn ZA VLOGO MEFISTA V GOETHEJEVEM FAUSTU V IZ­ VEDBI DRAME SNG MARIBOR.

ZA VLOGO MARGARETE V FAUSTU V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR, KI JO PO D E U U JE TV SLOVENIJA, IN MARTHE V ALBEEJEVI IGRI KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF V IZVEDBI AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RA­ DIO, FILM IN TELEVIZIJO LJUBLJANA. NAGRADA ŽIRIJE OBČINSTVA ZA VLOGO MARGARETE V FAUSTU V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR.

ZA VLOGO STAREGA MAHONA V SYNGOVI IGRI JUNAK Z ZAHODA V IZVEDBI MESTNEGA GLEDALIŠČA LJU­ BLJANSKEGA.


m

O L G A» C A O .J A IM

D A0 S f f

ZA VLOGO HERZLA V TABORIJEVI DRAMI MEIN KAMPF V IZVEDBI DRAME SNG LJUBLJANA.

ZA VLOGO LULU V ISTOIMENSKI WEDEKINDOVI DRAMI V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR.

BkN D U R

EDVARDA SCHWARZA V PREDSTAVI „LULU“ IN „FAUSTA“ V PREDSTAVI „FAUST“, OBE V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR.

« A V

ZA UPRIZORITEV GOETHEJEVEGA FAUSTA V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR

ZA REŽIJI WEDEKINDOVE LULU SNG MARIBOR IN SYNGOVEGA JUNAKA Z ZAHODA V IZVEDBI MESTNE­ GA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA.


E a_*

S »C E

s ts 'E 'r w jovyvfv io v i« i

UM liJUkM

in m w t e a i

V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR IN REŽIJI TOMAŽA PANDURJA

ANSAMBEL. SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDAft_l^<^A

OC_C2A m M m v«

^MAX.w>m

F=9

KI JO PODELJUJE RADIO SLOVENIJA ZA DOSLEDNOST V KOLEKTIVNI IGRI, KI ZMERAJ ZNOVA USTVARI ČASU USTREZNO SENZIBILNOST

D/VRBARA STUf»IOA ZA KOSTUME V PREDSTAVI ODISEJ IN SIN VENA TAUFE­ RJA V IZVEDBI SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDA­ LIŠČA LJUBLJANA.


% n Slava mine, lepe umetnosti ostanejo. Zato podpiramo umetnost.


Nič ne more biti lepšega kot narod z gledališčem .

E

gledališčem , s slovensko kulturo in um etnostjo. In v tem je poslanstvo našega sponzorstva.

5 9

P:

\ c o

V

s? = fc

o

sI

CO

*

•J /O

kreditna banka maribor Vaš svetovalec v denarnih zadevah

■ H

■ 1

T IS K A

pomeni biti povezan z mariborskim in slovenskim

VSE PVBlIKACIje SNG \\ \ \BOR

Biti prisoten na Borštnikovem srečanju


V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN., iV£ M K H Z 1 SE PRESENETITI! M

A

R

I

B

O

R d.d.

Z A V A R O V A L N IC A M A R IB O R je vaša Z A V A R O V A L N I C A ! Nadaljuje tradicijo zavarovalne hiše v M a rib o ru , k ije na tem prostoru delovala pred letom 1977. Upamo si trd iti, daje tudi naš kamenček v mozaiku afirm acije mariborske kulture doma in v svetu pomemben.

ss

o

N 2

0 1 tl

O

Ti i

-

i

fl§

M

f A1 •

:

Jf,

• ] * 1 L_k j


POKROVITELJ NAGRADE ZA POKROVITELJ BORŠTNIKOVEGA PRSTANA

MLADEGA IGRALCA

TV SLOVENIJA POKROVITELJ NAGRADE PO PRESOJI STROKOVNE ŽIRIJE

RADIO SLOVENIJA Vetrinjska 17 YU - 62000 Maribor Tel.: (062) 29-754

Z LA TA R — J U V E L I R

si

~ GRAVER G O L D S C H M IE D — J U W E L IE R — G R A V E U R

V

O R E F IC E — G IO IE L L IE R E — IN C IS O R E

^

POKROVITELJ NAGRAD ZA ESEJ IN DRAMATURGA


POKROVITELJ DVEH NAGRAD Z UMETNIŠKIMA SLIKAMA

POKROVITELJ BORŠTNIKOVEGA ZLATNIKA ZA NAJBOLJŠEGA IGRALCA(KO)

i Zlatorog MEDNARODNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO DETERGENTOV, ČISTIL, KOZMETIKE TER INDU­ STRIJSKIH DETERGENTOV GALERIJA HEST, EMIL ŠARKANJ, VOJAŠNIŠKA 10, MARIBOR, LENT, TELEFON: 062/20-676

MARIBOR - INDUSTRIJSKA 23


JEKLO TEHNA ... da bo vaš denar ostajal v mestu

M aribor nam je prirasel k srcu. Z zadovoljstvom sp rem lja m o obnavljanje m estnega jedra in pročelij starih zgradb, vendar vemo, da bi m orali narediti še m nogo m nogo več. Veseli nas, da m arib o rskih g le d a lišč n ik o v težke g o spodarske razmere, ki vse bolj o m e ju je jo tudi snovanje duha, niso zavrle pri ustvarjanju vrhunskih predstav. Želimo, da bi tako o sta lo tudi v bodoče, in zato sm o se klju b vse težjem položaju o d lo č ili več denarja n am eniti k u ltu rn im de ja vn o stim v našem mestu, to kra t B o rštnikovem u srečanju. Korenine d a našnje Jeklo te h n e segajo v leto 1920, ko sta zavedna Slovenca Pintar in Lenard usta n o vila trg o vin o z železnino, ki si je hitro prib orila dober sloves na ce lo tn e m ju g o s lo va n s ke m trgu. Razvoj veleprodajne dejavnosti in predvsem m a lo pro d a je je bil vezan na razvoj m ariborskega gospodarstva, saj v M ariboru prodam o več kot 30 o d s to tk o v ce lo tn e g a obsega prodaje. Vse večjo vlogo pa dobiva tudi del podjetja, ki se ukvarja s sodelovanjem z drob n im g o ­ sp o d a rstvo m , ter zunanja trgovina, poznana predvsem kot z a s to p n ik dveh renom iranih ja p o n s kih proizvajalcev — Kawasaki in Daihatsu. Če se z nami ne srečujete kot poslovni partner, pa ste gotovo naš dragi g ost ob privatnih nakupih — najsi gre za blago široke potrošnje, te h n ičn e izdelke ali osebna vozila in njihovo servisiranje. T iso č de ve tsto nas je. Veseli smo, da nam zaupate izpolnitev vaših želja. Skrbno jim p o sku ša m o p ris lu h n iti in d o g ra ju je m o našo ponudbo, da boste ču tili, da je Je klo te h n a vaša trgovina.

m

o

m

m

iv

s

i,

if o

STANOVANJSKO KOMUNALNA BANKA D.D. 61000 Ijubljana • trg ajdovščina 1 telefon: (061) 216-6-14 telex: 41606 telefax: 414-449, 214-124


POKROVITELJA DNEVA IGRALCA

K DUTY a O ^ V o'® x

^

SHOP Šentilj Trate

CA&INO M A R IB O R

r

gKOMPAS I

IU

B L J A N A

\ &

y

P *0 ^

POHORJE . U ®

Turistično gostinsko podjetje H ero ja Š la n d ra 10, 6 2 0 0 0 M a rib o r


Q )& /c e £ / r z / f a r e zp

fžrz e/ea*zzzcz>

ztc&žez/z z /r z/zu

DP Kruh-pecivo, p.o. Maribor, Mariborska livarna Maribor

Ul. Jožice Flander 2, Pekarna Melje

62 00 0 M a rib o r O reško n a bre žje 9

armal

®

S C Itr m s a ftu jir c i p rije tn ih barv, n a rejene iz p rvo vrstn ih m aterialov, p rih ra n ijo vod o in e n e rg ijo s h kra tn im n a sta vlja n je m ko ličin e in te m p e ra tu re vode, p o p o ln o te s n ijo in im a jo d o lg o življe n jsko dobo.

Družbeno podjetje „KRUH-PECIVO“ Maribor se vam priporoča s široko ponudbo vseh vrst kruha, pekovskega peciva in slaščic. Poleg tega smo popestrili ponudbo z mlinci, koki-kockami, štručkami s sirom, kajzericami in mini picami. Naše pekarne vam nudijo širok izbor kruha in peciva iz parnih peči, pečenega na star tradicionalni način, ter beli rahli kruh in pecivo po novem tehnološkem postopku, ki je uveljavljen predvsem na zahodu. Trudimo se s ponudbo, z željo, zadostiti čim več okusom in ponuditi kupcem svež kruh in pecivo tudi ob nedeljah. Poskusiti se splača, zato upamo, da boste tudi vi izbrali zase kaj novega, kar bo preseneti­ lo vaš gurmanski okus.

ŠTERN DRAGO GLEDALIŠKA 29 B Telefon: 062/23-190

THALIA CAFE

te rm o sta tski ra d ia to rski ve n tili

ALEKSANDER MAJERIČ

C ATP1v

THALIA CAFE 62000 MARIBOR

SLOVENSKA t l . .1* TEL.: 0*2 26-6A2

V CASU BS 91 ODPRTO OD 8. do 01. URE


IZDELAVA VIDEO, TV IN FILMSKIH REKLAMNIH SPOTOV

©cus TOVARNA UMETNIH BRUSOV SWATY M A R IB O R , T ito v a c. 60 T e le fo n : 062/34-361 T e le x : 33 13 3 YU S W A T Y T e le g ra m : S W A T Y M A R IB O R T e le fa x : 062/305-305 S W A T Y M A R IB O R

NAŠ PROIZVODNI PROGRAM OBSEGA BRUSILNA ORODJA ZA VSE VRSTE OBDELAVE:

— — — — — — — — — — — —

ravne brusilne plošče brusilne obroče bruse standardnih oblik profilirane bruse armirne brusilne plošče brusilne plošče za rezanje brusilne segmente brusilne pile in kamne za honanje fiber diske bruse za poljedelstvo diamantno in bornitridno brusilno orodje diamantne žage in diamantne krone

izdeluje UMETNE BRUSE vseh vrst s keram ičnim vezivom in vezivom iz umetnih smol Zastopstvo in prodaja izdelkov s ko n signa cijskih skladišč:

proFOCUS presents

Dragica v PETKOVIČ

CARLA PETROFF PRODUCTIONS 62000 Maribor, Slovenska 21, tel.: 062/25-643, fax: 062/221-851 Danci di sijm

M A R IB O R

ru i

Spoštovani! * ve liko čast n z a d o v o ljs tv o nam je , da vas p o v a b im o v

UMETNI BRUSI: S chle ifm ittelw erke Swarovski KG 6130 Schvvaz/Tirol, A vstrija SWATY — P oslovalnica ZIF, Ljubljana, T ugom erjeva 2 SILICIJEV KARBID: Elektroschm elzvverk Kempten GmbH 8 M unchen 33, Herzog - W ilhelm - Str. 16, ZR Nem čija SWATY — Zastopstvo ESK, M aribor, Titova c. 60

V Mozartovem letu vsa Avstrija ponuja „ M oza ri kroglice", (H edaliika kavarna S N G M a rib o r pa najboljio toplo „ M ozari čokolado “ i M ariboru in daleč naokoli v Sloveniji. P ridite in prepričajte se! . r

r

1

. .

t a vas s k rb i z izje m n o kava rn iš k o p o n u d b o

M A RI BOR


(H M H B GIP GRADIS LJUBLJANA, d.o.o. Šmartinska 134 a, Ljubljana

ZD RUŽENA K O M U N A LA

TOPLOTNA O S K R B A 62000 M ARIBO R, Ja d ra n ska c. 28 T e le fo n : (062) 301-181

GRADIMO Slovensko narodno gledališče Maribor

Delovna organizacija za proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode za gretje, pogon in druge namene ter za vzdrže­ vanje, nadzor in druga opravila v zvezi z napravami za ogrevanje.

SPREJEME NA BS ’91 PRIPRAVLJA:

M ariborčani sm o ponosni na svoje m esto in na njegove o riginalne posebnosti. Ponosni smo na svoj teater in njegove svetovne dosežke. Vinag s svojim i o d lič n im i vini, nagrajenim i na m ednarodnih ocenjevanjih, želi dodati nekaj k tem izvirnim posebnostim , saj smo prepričani, da so naša vina pravtako dosežek, ki zasluži svetovni sloves.

• ŠKOREC* RESTAVRACIJA VODNIKOV TRG 3, TELEFON: (062) 221-554


Ml i n

t e s t e n in E

INTES ZA VAS

Ij

H O L D I N G d d

TIMA Holding, podjetje za financiranje, strateški razvoj, upravljanje in konzalting, delniška družba

MARIBOR

VSE VRSTE TESTENIN jajčne, 5 jajčne, mozaik,domače, spapriko, skorenčkom, speteršiljem, skoruzo...

B A

A

A b a n k a d . d . Lj u b l j a n a

REYNOLDS 12, CHEMIN RIEU

CH-1211 GENEVA 171 SWITZERLAND

B A N Č N E S T OR I T V E ZA OBČANE

Banka

p r ij a z n ih

PO D JE TN IH

LJUDI

in


palotna Ne potrebujem o reklame, želimo vas le obvestiti:

natura

N U D IM O VAM: • B IFO K A L • M U LT IF O K A L Z G A R A N C IJO • F O T O S E N Z IB IL N A S T E K LA • M E H K E K O N T A K T N E LEČE • O Č A L A VSEH VRST • O Č A L A NA RECEPT •

V S A K O SR ED O P O P O LD A N O K U L IS T IČ N I PR EG LED I

VSE U S LU G E O P R A V LJA M O K V A LITE T N O IN HITR O

ZA VAS P O S LU JE M O DO PO LD AN 8 .0 0 - 1 2 .0 0 P O P O L D A N 1 6 .0 0 -1 8 .0 0 V SO BO TO 8 .0 0 - 1 2 .0 0

')žepni robčki serviete kuhinjske brisače toaletni papir

n aše d ro b n

GEWURZTRAMINER

mariborska “ mlekarna,po maribor m

Sudsteirischer Berqwein - Tafelwein j

OPTIKA ZVONKO

Pro iz v a ja m o :

Z V O N K O P IR T U Š E K

* T'

f-o&S

6 2 0 0 0 MARIBOR, GOSPEJNA II TELEFON V SLUŽBI 0 6 2 2 8 -2 8 9

V’ [u

ALK. 12 VOL. %

I

1988

TROCKEN

G A LER IJA

Weingut Andreas TSCHEPPE, Glanz 75 8 4 6 3 Leutschach, Tel. 0 3 4 54 / 391

OSTERREICH

ANDREJ PETAN

MARKING

SP LAVARSKI PREHOD 5a 6 2 0 0 0 M ARIBO R Tel. 0 6 2 / 2 2 2 2 0 9

DP ZA PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, MARIBOR

p a s te riz ira n o m leko, sku to, č v rs te in te k o č e jo g u rte , jo g u rt m iisli, kislo m le k o , kislo m le k o s ~ lT O zr s a d je m , slad ko in kislo s m e ta n o in sire. _ _ _ _ _ _ _

B IR O ST O R IT V E /

t i s k a r n a

DRUŽBENO PODJETJE

z a l o ž b a t r g o v i n a

PEKARNA MURA

kopirnica pi sar ni ško r e k l a m n e s t o r i t v e

GORNJA RADGONA, LACKOVA 2 NUDIMO PESTRO IZBIRO PEKARSKIH IN SLAŠČIČARSKIH IZDELKOV TER SE PRIPOROČA ZA NAKUP.

62001 M ARIBOR GLAVNI TRG 6, PP 97 TELEFON (062) 26-360 TELEFAX (062) 29474

T R G O V IN A Z IT A L IJ A N S K IM I Č E V L JI IN G A L A N T E R IJ O DRAVSKA U L. 7

EXPRESS TAJNICA PODJETJE ZA TRGOVINO. TURIZEM IN STORITVE d.o.o.

TRGOVSKO,

o (S

#

BIROTCHNICNC OPRCMC 4

62000 MARIBOR, KARDELJEVA 82, Tel,: 062/306-715

E x p o rt-Im p o rt, notranja trgovina 62000 M A R IB O R Ljubljanska 9 SKUDNIK VOJKO

M IR JA N A STIPLO ŠEK DRAVSKA 7 6200 MARIBOR

„AGROPAN“

62000 MARIBOR POD POHORJEM 14 Telefon: 062/305-479

Dejavnost: izvoz-uvoz in notranja trgovina z agro-proizvodi. Tatigkeit: E xp o rt-Im p o rt und Handel mit Landwirtschaftsartikeln auf dem Binnenmarkt.

PIRAT

STORITVENO IN POSREDNIŠKO PODJETJE

a

u

u

R

SITOTISK, OFF SET TISK, TISK IMA VSE VRSTE TEKSTILA IIM IZDELAVA TRANSPARENTOV Ul. Bratov Greif 32

MARIBOR

Tel: 062/31 936


b. j^ajba. b ^.'X.-b e b’ b< : ba.

v a i . k c r% ^Bo - v v v b . r*«j i -:c ; a

B > B « > C iiB « A r V

1A

■ * .» -»

’ «> ■

ss’ ■ ■« « » ba.«»'V' B « S -A

r«si /v.

7 :i k

i

.i a

'* > 1

Darko Lukič, Horst Ogris, Marij Čuk, Helena Grandovec, Jernej Novak

Dalibor Foretič ^ .IK I- l/ V

C»B*C:BI>ISS'B-VA B *« ’ *»B

Branka Bezeljak Glazer, Polona Pivec, Bojan Maroševič

V K C B C K O V /V

*,B K a .B A

tiB .K IV A I.B ftK ■

KCS-SB-C.B

Janez Cundrič, Mirko Lorenci, Branka Niki Klamfer

B A V I t A l l . r N B <»B»B««»B-* ■C« » B«!*5l'B'PSJ BBA.«»'V' K .C i/V sa: B -e b<:C r^*i . b

Olga Jančar, predsednica, Tone Partljič, France Vurnik, Vladimir Bračič, Tone Brumen, Matija Malešič, Peter Jovič, Tomaž Pandur, Blaž Železnik

SSS'V' USI' B'

B>C>B«.<i'BTM B K O V K C i A

« »

s s s b «b c < ^ x x .r — i_ ■

dr. Matjaž Kmecl - predsednik, Tone Partljič, Olga Jančar, Matija Malešič, dr. Vladimir Bračič, Blaž Železnik, Polde Bibič, Blaž Lukan, Miroslav Košuta, Peter Jovič, Emil Aberšek, Nevenka Koprivšek, dr. Bruno Hartman, Aleš Jan, Janez Karlin, Tine Varl, Jernej Novak, Marko Gorjanc, Mile Korun, Dane Zajc, Bojan Kavčič, Stane Gradišnik, Tomaž Pandur, Vlado Senica, Toni Tršar, Matija Logar.

P« J ■ < > ■ > ■ « < > ■ <

/ V « ' ■-■ .*-»B<. ■ B ! S '* » •

Branka Niki Klam pfer— predsednica, Erika Čikutovič, Marko Vezovišek, Darko Štandekar, Lidija Klenovšek, Mirko Lorenci, Jože Vodušek, Fanika Lesjak

T -.IH I.I/V

*

«

P O

»

D K I . B'B'BC 'V'

i - p*j ■ ■ n«j

A

i .

m

■h ■ ■

^ r * j

dr. Matjaž Kmecl, France Vurnik, Polde Bibič

ba.


■ j'

*

X >a

4 ” * *■ ,*

«nJ

v

; >

1

.

*

.< V r

:

. V* ‘ V>j - « • . • *J

•f

I-

*

' rj f

*• f

S

■ f*

/f

•*

*

*•

-

- v I

. ^ ' v . s A-r *

*, •*. . .


« m-

i -: - ' ■-%


1991