krogu delovni ljudi. Poleg tega, da v osrednjo gledališko hišo in na ostale nastope BS prihaja vse več občinstva, ki sicer ni tako pogost gost gledališča, že leta nazaj opažamo izjemno zanimanje mladih ljudi. Za prihodnost slovenskega gledališča je vsekakor vzpodbudno dejstvo, da je dobršen, nemara pa celo pretežen del občinstva iz vrst mladih. Borštnikovo srečanje pa vse bolj prevzema tudi številne pobude za gledališko zbliževanje v jugoslovanskem prostoru. Poleg gledaliških predstav iz drugih republik in običajnih stikov med slovenskimi in ostalimi jugoslovanskimi gledališkimi delavci in ustvarjalci, sta bila letos na BS dva osrednja jugoslovanska gledališka sestanka: skupščina Združenja dramskih umetnikov Jugoslavije in zasedanje jugoslovanskega gledališkega medfestivalskega odbora. Letos sta v okviru BS tekla tudi dva pomembna strokovna simpozija. Sekcija za slovenščino v javnosti pri RK SZDL je priredila vsebinsko bogat, tehten in tudi dobro obiskan simpozij o odrskem jeziku. Marksistični center iz Maribora pa je pripravil seminar o amaterskih in delavskih odrih. Med spremljevalnimi prireditvami je treba posebej omeniti zdaj že uveljavljeno javno poslušanje radijskih iger, ki ga pod naslovom Slovenski umetniki v radijskem mediju prireja dramska redakcija Radia Ljubljana, na katerih se ustvarjalci te posebne dramske zvrsti tudi pogovarjajo z občinstvom. V času BS so bile odprte številne razstave, ob večerih so tekle predstave »Gledališča v Orlu« s komornimi in satiričnimi besedili, bilo je nekaj literarnih nastopov, itn. Skratka, z organizacijskim in vsebinskim širjenjem Borštnikovega srečanja smo prišli do tistega roba, ko naprej zares ni več mogoče. Bili so dnevi, ko se je na različnih krajih zvrstilo tudi 15 predstav in prireditev. Tega prireditvenega okvira, ki mora ostati v mejah že do kraja napetih organizacijskih in materialnih zmogljivosti, smo se sicer zavedali že pred letošnjim srečanjem. Toda čeprav smo pred letošnjim BS sklenili in zapisali, da je prireditev vsebinsko in organizacijsko dovolj široko zastavljena in da je ne kaže več širiti, pač pa kvalitativno poglabljati in dopolnjevati, so nas številke, ki smo jih zbrali ob koncu, spet presenetile. Predstav in spremljevalnih prireditev se je udeležilo 37.210 gledalcev in obiskovalcev. To se je zgodilo kljub temu, da smo celotno število prireditev od lanskih 136 (s 35.380 obiskovalci) zmanjšali na 122. Letos se je povečalo število obiskovalcev v osrednji dvorani, več je bilo poslušalcev radijskih iger in več obiskovalcev malega BS v Slovenski Bistrici.
Vseh prireditev je bilo torej 122 in na njih 37.210 obiskovalcev, od tega - na 68 gledaliških predstavah 20.400 gledalcev, - na sedmih nastopih Gledališča ljudske vstaje 2.850, - na 30 radijskih igrah 4.200 poslušalcev, - na Malem BS na 35 prireditvah 7.820 - in na ostalih nastopih in prireditvah 1.940 gledalcev. Povejmo še to, da je Borštnikovo srečanje vse bolj odmevno tudi v jugoslovanskem prostoru in tudi zunaj naših meja. Letos so ga obiskali gledališki strokovnjaki iz Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Madžarske in DR Nemčije. Kljub tolikšnemu obsegu, odmevu in intenzivnosti dogajanja pa BS še naprej dela brez rednega profesionalnega aparata in ob materialni pomoči KSS in KS Maribor. Še naprej pa BS vztraja tudi pri svoji povezavi z delovnimi kolektivi, letos je bila to TAM iz Maribora, ki je prevzela pokroviteljstvo. Umetniška raven gledaliških predstav, odličen obisk občinstva, poglobljeno strokovno delo na simpozijih in sestankih, srečanja gledaliških delavcev, zbliževanje v slovenskem in jugoslovanskem prostoru - vse, kar se je v teh desetih dneh zgodilo, pa četudi s posameznimi spodrsljaji in nesporazumi, je pospeševalo ustvarjalnost našega teatra in dokazovalo 63 vitalno moč naše kulture. Borštnikovo srečanje je torej več kot samo organizacijska, programska shema in posoda, je tudi vsebina. Letošnje srečanje je še ena potrditev te znane ugotovitve. Olga Jančar