Issuu on Google+


Četrti Teden slovenskih gledališč v Mariboru Četrtek, 23. oktobra,

ob 19.30 Arthur M iller CENA. M estno gledališče iz Ljubljane. Jubilejna predstava 45-letnice um etniškega dela Vladim ira Skrbinška.

Petek, 24. oktobra,

ob 19.30 Josip Jurčič-A ndrej Inkret DESETI BRAT. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.

Sobota, 25. oktobra,

ob 9.30 Problem i m ariborske Drame v luči skupnih problem ov slovenskih dramskih g le­ dališč. K onferenca slovenske gledališke skupnosti v domu družbenih organizacij. Ob 19.30 Fran Levstik-M irko Mahnič MAR­ TIN KRPAN. Slovensko gledališče iz Trsta.

Nedelja, 26. oktobra,

ob 10. uri W ilhelm Busch CIPEK IN CAPEK. M ladinsko gledališče iz Ljubljane. Ob 19.30 Jean G enet SLUŽKINJI. Drama Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.

Ponedeljek, 27. oktobra,

ob 19.30 Carlo Goldoni TAST PO SILI. Prim orsko dramsko gledališče iz N ove Gorice.

Torek, 28. oktobra

ob 19.30 Jean Giraudoux AMFITRION 38. Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane.

Sreda, 29. oktobra

ob 19. uri v kazinski dvorani razgovor drama­ turškega kolegija Drame SNG Maribor z ob­ činstvom .


Dr. France Hočevar

Vseskozi pozitivna vloga mariborskega gledališča (Govor podpredsednika IS Slovenije ob 50-letnici SNG Maribor)

Spoštovano občinstvo, spoštovani sodelavci slovenskega narodnega gledališča v Mariboru! V teh dneh pred 50. leti je začelo delovati v Mariboru slovensko narodno gledališče, in sicer najprej z dramskimi, nekaj let zatem pa tudi z opernim i predstavam i. Seveda tudi v Mariboru kot v nekaterih drugih krajih Slovenije sežejo korenine gledališke um etnosti precej daleč nazaj. Ne glede na to pa pom eni ustanovitev SNG v Mariboru po prvi svetovni vojni nadvse pom em ben dogodek ne samo za Maribor in njegovo kulturno življenje, tem več tudi za kulturno in narodno ž iv ­ ljenje na vsem Slovenskem . U stanovljeno je bilo drugo redno poklicno gledališče na Slovenskem , ki je prevzelo ustvarjalno in široko poslan­ stvo, ki ga nepretrgom a opravlja 50 let v slovenskem prostoru, posebno pa še v Mariboru in severovzhodni Sloveniji. Ne bi hotel ponavljati znanih podatkov o tem , koliko in kakšnih predstav je slovensko narodno gledališče pripravilo v teh 50 letih, niti o tem, kdo vse je nosil težo njegovega delovanja in razmaha, kdo vse je pripom ogel k doseženi um etniški ravni in predvsem k temu, da je to gledališče postalo ne samo neločljivi del kulturnega življenja v M a­ riboru in v tem prostoru, m arveč eno od žarišč snovanja in ustvarja­ nja, brez katerega si je nem ogoče zam isliti kulturno življenje v Slo­ veniji. Če se ozremo na 50 let prehojene poti, moramo ugotoviti, da Slo­ venskem u narodnem u gledališču v Mariboru ni bilo postlano z rožica­ m i. In vendar je zahvaljujoč predvsem požrtvovalnosti in vztrajnosti njegovih upravnikov, režiserjev, igralcev, pevcev in ostalih delavcev kljubovalo vsem nevšečnostim in dosegalo lepe uspehe, dalo številne prvovrstne gledališke in operne predstave ter veliko število igralcev in režiserjev, ki spadajo v sam vrh slovenske gledališke um etnosti. Tudi dandanes se bori SNG še s težavam i, ki izvirajo iz ne dovolj ustrezne m aterialne podlage, tu in tam pa tudi iz nedom išljene ocene njegovega kulturnega in zgodovinskega poslanstva. 153


Res je, da je v slovenskem prostoru razmeroma razvito bogato kul­ turno življenje in da delujejo številne kulturne ustanove. Res je tudi, da se m noge gospodarsko razvitejše in bogatejše družbe ne m orejo po­ našati s takšnim kulturnim življenjem , kot ga im am o pri nas na Slo­ venskem . Vendar iz tega ne gre potegniti zaključek, da je pri nas k u l­ ture preveč ali da kultura predstavlja nepotrebno nadležno breme. Predvsem takšnega zaključka ne delajo sam i delovni ljudje, ki nosijo breme te kulturne nadstavbe. Saj so prav iz zadnjega časa poznani šte­ viln i primeri, ko so vzklile številne žive kulturne ustanove v posam ez­ nih krajih, ki uživajo vsestransko m oralno in m aterialno podporo de­ lovnih kolektivov in občin. Naši ljudje se zavedajo, kakšno vlogo so odigravale posam ezne kulturne ustanove in med njim i ne na zadnjem m estu tudi gledališke v zgodovini zorenja njihove narodne zavesti. Prav tako se zavedajo, kakšnega pomena je kultura, pa tudi njena institucionalna podlaga za graditev hum ane, kulturne in demokratične socialistične družbe. N obenega dvom a ne more biti, da je bila taka, vseskozi pozitivna, tudi vloga gledališča v Mariboru. Ta vloga ni bila torej vidna in po­ trebna le v preteklosti, ko se je Maribor boril za slovensko narodno podobo. Ona je prav tako neobhodna v sedanjosti in v bodočnosti. Zato se danes ne odpira in ne more odpirati vprašanje obstoja ali neobstoja SNG v Mariboru. To vprašanje je bilo rešeno že pred 50 leti, tako glede Drame kot glede Opere, in ta rešitev je bila znova potrjena po tej vojni v pogojih zm agovite socialistične revolucije in ljudske oblasti. Težave m aterialne podlage in nekateri problemi, s katerim i se so­ oča dandanes SNG v Mariboru, niso njegova specifika. S takim i teža­ vam i in problem i se soočajo vsa poklicna gledališča na Slovenskem . Iz tega sledi logičen zaključek, da so nastali v odnosih m ed družbo in poklicnim i gledališči kakor tudi znotraj poklicnih gledališč nekateri skupni problem i, ki terjajo enotno sistem sko razrešitev. N i danes priložnost za to, da bi razlagal, v čem je bistvo navedenih problem ov in na kakšen način naj bi se v našem sistem u rešili. V seka­ kor so ti problem i zelo pereči, saj prispevajo k hudim krizam v naših poklicnih gledališčih, zato jih je potrebno nem udom a rešiti. Izredno pozitivno je, da se je pri reševanju teh vprašanj zavzeto angažirala skupnost poklicnih gledališč, ki je že do sedaj izdelala in javno objavila nekaj svojih stališč. Želim o samo, da bi skupnost še naprej vztrajno kazala na pota in načine za rešitev odnosov do gledališč, kakor tudi znotraj njih. Gledališče je občutljiva, živa in ustvarjalna ustanova, v kateri naj bodo spoštovane in zagotovljene sam oupravljavske pravice delavcev, 154


pa tudi urejeno um etniško vodenje ustanove, ki ne more biti monopol ene osebnosti, pa tudi ne neurejena in neorganizirana debata, ki ne pri­ vede do nobenega dogovora in organiziranega dela v gledališču. Ta vprašanja morajo najti novo rešitev v zakonu in v statutih. Predvsem se m i zdi možno, da gledališča posvetijo pozornost statutom in v njih zapišejo njihovim potrebam ustrezna notranja razmerja. Zavedati se namreč morajo, da nihče ne m ore storiti tega nam esto njih, nihče jim od zunaj ne more v siliti rešitve. Ona sama m orajo urediti v statutih pravice in dolžnosti, posebej pa morajo opredeliti pristojnosti in obvez­ nosti posam eznikov in teles, ki s svojim i odločitvam i prispevajo k red­ nemu delovanju gledališča. Popolnom a jasno je, da gledališča ne m orejo živeti od svojih last­ nih dohodkov, čeprav morajo biti zainteresirana, da jih ustvarijo v naj­ večji m ogoči meri. N jihova dejavnost je posebnega družbenega pomena, za katero mora biti celotna družba globoko zainteresirana. Gledališča so po osvoboditvi kljub neurejenim in neugodnim m aterialnim pogojem razvila veliko dejavnost. Posebno veliko so storila za to, da bi z gosto-

P odp redsed n ik Izvršnega sv eta S lo v en ije dr. F rance H očevar govori na slo v esn o sti ob 50-letnici S lo ven sk ega narodnega gled ališča v Mariboru

155


vanji pokrila čim širši kulturni prostor. Dandanes nim ajo rednih abo­ nentskih gledaliških predstav samo m esta, v katerih so sedeži gledališč, m arveč jih im ajo skoraj vsa večja m esta in večji kraji. U stvaril se je torej položaj, ko pet ali šest poklicnih gledališč pokriva ves slovenski prostor. Vsako od teh gledališč redno deluje v širši regiji, z občasnim i gostovanji pa sega po vsej S loveniji. Logično bi bilo, da bi bile vse občine v regiji zainteresirane za čim uspešnejše delovanje takega nji­ hovega gledališča. Norm alno bi bilo, da bi sm atrale za svojo obveznost, da prispevajo k vzdrževanju takega gledališča. V resnici pa zaenkrat le izjem om a prihaja do takšnega spoznanja in razum evanja, čeprav so gledališka gostovanja postala redni del kulturnega življenja njihovih občanov. Nobeno poklicno gledališče ni več zaprto v m ejah domačega mesta. Vzporedno s tem se sprem inja njihova publika, gledališča po­ stajajo dostopna in potrebna vse širšem u občinstvu. Lahko trdimo, da so postala poklicna gledališča ne sam o po svojem pomenu, m arveč tudi po svojem načinu delovanja, regionalne in nacionalne ustanove in prav bi bilo, da se v tem sm islu uredi tudi njihovo financiranje. U reditev financiranja poklicnih gledališč je izredno pereča naloga, ker sedanje stanje preprosto duši nekatera gledališča in povzroča, da se ne m orejo v večji m eri posvečati drugim vprašanjem , še pom em bnej­ šim za njihovo delovanje, to je uresničevanju um etniškega poslanstva, preučevanjem repertoarja in ustvarjanju um etniške podobe predstav. Um etniško vodenje gledališč se pri nas lahko uresničuje v specifičnih pogojih. Pri tem ni moč obiti interesa celotnega ansambla in vseh de­ lavcev v gledališču za um etniški in m aterialni uspeh ustanove. P redvi­ devati ta uspeh pri sestavljanju repertoarja in pri um etniškem obliko­ vanju predstav pa ni enostavna zadeva, v katero bi se lahko vsi vm e­ šavali. Pri tem delu m orajo biti angažirane um etniško kreativne sile gledališča. V tem je največja specifika gledališča. Na tem je tudi težišče odgovornosti in tveganja poklicnega gledališča. Zato bi bilo prav, da bi gledališča nosila večje posledice kot pa jih nosijo danes za dobre ali slabe odločitve, za dobro ali slabo delo, za dober ali slab repertoar, za uspelo ali neuspelo predstavo. Ko govorim ob tej priložnosti o teh vprašanjih, im am pred očmi dejstvo, da je gledališka um etnost dosegla pri nas visoko raven, zato je toliko bolj potrebno, da rešim o teh nekaj odprtih vprašanj, ki so pričela ovirati njeno dejavnost in zastavim o stvari tako, da bi dosegli še nadaljnjo um etniško rast. Posebej želim nadaljnji um etniški vzpon Slovenskem u narodnemu gledališču v Mariboru. Lahko si predstavljam o, kakšna doživetja in 156


pričakovanja so prevevala občinstvo v tej dvorani pred 50 leti, ko je prisostvovalo prvi predstavi v novem poklicnem gledališču. Želelo je, da bi bilo to gledališče trdnjava slovenske narodne zavesti in slovenske kulture, hram, posvečen lepi slovenski besedi in gledališki um etnosti. In tudi danes po 50 letih lahko samo ponovim o te želje! Želimo, da bi SNG v Mariboru v prihodnosti delovalo pod ugod­ nejšim i pogoji in opravljalo uspešno svoje um etniško in kulturno po­ slanstvo. Čestitam o ansam blu in vsem delavcem v gledališču in se jim zahvaljujem o za njihovo požrtvovalnost in uspešno delo! Posebno pa čestitam o in se zahvaljujem o vsem , ki so u stanavljali to gledališče, ustvarjali nekdaj v njem in si pridobili zasluge za nastanek in delovanje te nadvse pom em bne kulturne ustanove!

Bogdana B ratu ževa in M ilena M uhičeva v ►►Služkinjah«

157


ob

Če t r t e m

t e d n u s l o v e n s k ih g l e d a l iš č

Zam isel o vsakoletnem srečanju vseh slovenskih poklicnih dram skih gledališč v M ariboru se je porodila m ed m ariborskim i gledališkim i ustvarjalci že mnogo pred njeno uresničitvijo v se­ zoni 1966/67, ovirali pa so jo predvsem pom anjkljivi m aterialni pogoji. In tu d i še potem , ko je bila zam isel uresničena, smo se na tihem venom er bali in trepetali, če bo mogla obstati in če ne bo m im ogrede preminila, kot je prem inila že m arsikatera podobna kulturna m anifestacija. Toda — držimo pesti! — kot vse kaže, postaja m ariborski Teden slovenskih gledališč ku ltu ri nenaklonje­ nem u času nakljub vendarle stalna um etniška prireditev, ki si je vztrajno priborila svoj obstanek in fiziognom ijo. Seveda ne bi bilo te stalnosti brez deleža m ariborske občinske skupščine, ki je pokazala zanj vse razum evanje in ga iz leta v leto moralno in gmotno podpira. Za občinstvo kakor tudi za gledališke ustvarjalce v severo­ vzhodni Sloveniji in v Mariboru, je postal Teden slovenskih gleda­ lišč osrednja in ena izm ed najbolj privlačnih in pom em bnih u m etn iških prireditev, vsakoleten pregled in parada najboljših u m etn iških dosežkov slovenskih poklicnih gledališč, edinstvena priložnost za gledalce, da v tedenskem zaporedju gledajo in u ži­ vajo ob najboljših uprizoritvah gledališč iz Ljubljane, Trsta, Nove Gorice, Celja in Maribora in prim erjajo um etniško raven v teh gledališčih, ter obenem edinstvena priložnost za m edsebojno sre­ čanje in oplajanje vseh slovenskih poklicnih dram skih ustvarjal­ cev na odru in za debatno mizo, v tovariškem in strokovnem pogovoru. Teden slovenskih gledališč ima tudi pom em bno decentralizacijsko nalogo in pomaga seliti kulturno um etniško pom em bnost iz m etropole v drugo slovensko m esto in tako briše ozke lokalne m eje v kulturi. Lahko zapišemo, da je T eden slovenskih gledališč pri občin­ stvu zelo p rilju bljen in vselej izredno dobro obiskan, žal pa ga časopisna in revijalna slovenska strokovna kritika rahlo omalo­ važuje in m u ne pripisuje prevelikega pomena. S te strani si Teden slovenskih gledališč vsekakor zasluži več pozornosti in razum evanja, saj je kljub vsem u vendarle e d i n a s t a l n a v s e s l o v e n s k a gledališka prireditev.

158


Mestno gledališče v Ljubljani Predstava v počastitev 45-letnice umetniškega dela Vladimira Skrbinška Arthur Miller

CENA (The Price) R ežiser: Janez Vrhunc

P revod: Janko Moder

L ek to r: Janko Moder

Scena in kostum i: Milan Butina Osebe:

Victor F r a n z ..............................................Janez Škof Esther F r a n z .........................................Mira Bedenkova Gregory S o lo m o n ....................................VLADIMIR SKRBINŠEK Walter F r a n z .........................................Janez Eržen K ostum e je izdelala k rojačnica M estnega gledališča lju b ljan sk eg a pod vod­ stvom Valči Ilo v arjev e in A lojza L indiča V odja p red sta v e: M arjan P re setn ik Š ep etalk a: O lga H očevarjeva T ehnično vodstvo: Lado V ilar

O drsko tehnično vodstvo: S tan e V iran t R azsvetljav a: D arko Š trek elj F rizu re: F ani D rapalova

Od »Vseh m ojih sinov«, ki so m u prinesli vzd evek »ameriški Ibsen«, se je M iller z um etniško rastjo prek »Sm rti trgovskega potnika« in »Lova na čarovnice« povzpel do naziva »ameriški Shakespeare«. M illerjeva odrska dela so socialne drame v najglobljem in najbolj­ šem pa najbolj čistem in pristnem pom enu besede, sociološke študije, izoblikovane z veliko um etniško silo in pronicljivostjo, pretresljive po­ dobe dvajsetega stoletja, prikazane skozi usode nepozabnih človeških likov. Lojze Filipič 159


Lojze Filipič

Drama Arthurja M illerja »Cena« Po skoraj desetletni človeški in um etniški krizi, ki sta jo izzvali ženina bolezen in smrt, poglobil in zaostril pa občutek krivde, se je Arthur M iller, »sodobni Sha­ kespeare in Ibsen novega sveta«, avtor »Smrti trgovskega potnika« in »Lova na čarovnice« ter vrste tem eljnih del sodobnega sv eto v ­ nega dram skega slovstva, lani ponovno predstavil v vsej svoji resnični in v elik i um etniški moči z dramo »Cena« (»The Price«). M illerjeva »Cena« je na prvi pogled: — realistična družinska drama, družinski obračun m ed bratoma, odrsko delo, v katerem dramsko dogajanje raste iz izjem no živo zarisanih dramskih oseb; — družbena drama, v kateri je vsa široka izpovedna m aterija strnjena na čisto človeško, na in ­ tim no in globoko človeško — brez vsakršne direktne, zunaj člove­ ških usod dram skih oseb izpove­ dane družbeno kritične program atične osti; — po dram aturgiji klasično stroga ibsenska analitična drama s klasično enotnostjo časa, kraja in dejanja. M illerjeva »Cena« je v resnici tudi vse to, toda hkrati in še prej je velik o več. Ta družinska drama se je M il­ 160

lerju razrasla v podobo stanja, odnosov in usode današnjega sve­ ta: — tudi če pojmujem o »Ceno« sam o ali predvsem kot družinsko dramo, gre za analitičen, brez-

A rth u r M iller

obziren in brezkompromisen živ­ ljenjski družinski obračun širših razsežnosti, v katerem akterji kot pod drobnogledom pregledajo svoje življenjske poti, razgalijo m otive in razloge svojih dejanj,


opredelijo in ovrednotijo svoje m esto v življenju in svoje odnose ter pogledajo v oči svoji resnični usodi in svoji bodočnosti brez utvar; — pri tem ni brez pomena, da akterji »Cene« opravijo intim no človeški, m oralni in socialni živ ­ ljenjski obračun v, lahko bi rekli, v tem eljnih razm erjih človeške družbe: oče — sin — brat, mož — žena, tedaj v razmerjih, ki naj bi vsebovala primarne vezi med ljudm i, a se izkaže, da jih ne le ne vsebujejo, m arveč da se spre­ m injajo v svoje nasprotje, v iz­ vire razdruževanja, odtujevanja, osam ljenosti, sovraštva in izkori­ ščanja; — vse dramske osebe v »Ceni« so izoblikovane človeško tako po­ globljeno, glede na življenjske nazore, ki jih izpovedujejo in jih s svojim življenjem uresničujejo, so utem eljene tako vsestransko in nadrobno, da so hkrati s svojim i konkretnim i, človeškim i in živ ­ ljenjskim i vsebinam i pa usodami že dobile tudi obrise sim bolnih, široko in splošno veljavnih raz­ sežnosti; — v luči tega spoznanja dobiva družinski obračun dveh bratov razsežnosti konfrontacije in obra­ čuna dveh življenjskih nazorov; — v individualnih usodah dramskih akterjev v »Ceni« tako pride do izraza tudi, če ne pred­ vsem , življenjski obračun dveh načinov življenja, dveh nazorov, lahko bi celo rekli obračun social­

ne ureditve, obračun sveta, v ka­ kršnem živim o in kakršnega, ta­ ki, kakršni smo, oblikujem o. Nikakor tedaj ni naključje, da se je M iller v »Ceni« odločil za analitično dramaturško metodo: vse, kar se je zgodilo, vse dogod­ ke v preteklosti podvrže konflikt­ ni ponovni oceni in v spopadu danes razdre vse utvare o v č e r a j in o j u t r i ; — življenjski obračun se M il­ lerju v »Ceni« izide v strašno resnico. Cena za življenje je stra­ hotno visoka: popolna praznina na ruševinah utvar in upanj za šibke, popolna osam ljenost za m očne in brezobzirne. V saksebi gredo M illerjevi ljud­ je iz »Cene«, potem ko so pogle­ dali v obraz grozljivem u izidu življenjskega obračuna: vse je nepreklicno sklenjeno, ničesar več ni m ogoče ne popraviti ne spre­ m eniti, čeprav življenje, ki ga je moč im enovati le še vegetiranje, še ni končano. V eseju o sodobni dramski tvornosti je M iller m ed drugim zapisal: ». . . kot da so se razbli­ nile m oči in kot da se še niso prebudile sposobnosti, da bi na odru upodobili cel svet in ga pre­ tresli v tem eljih, kar je zgodovin­ ska naloga velike drame . . . V eli­ ka drama je . . . sodni dan. Ravno­ vesje je vse. Zanj bomo prikraj­ šani toliko časa, dokler ne bomo končno zopet videli človeka kot celote . . . « Skoraj deset let je te ­ ga, kar je M iller zapisal te bese­ 161


de. Zdaj se mu je posrečilo, da je s »Ceno« ustvaril dramo, ki je hkrati individualna drama in hkrati podoha današnjega sveta

kot celote, delo, ki daje vsaj slu ­ titi um etniško izpovedno uresni­ čitev njegove vizije: »Velika dra­ ma je . . . sodni dan.«

D ušan M evlja

Suvereno obvladanj e odra in občinstva Ob 45-letniici> um etniškega dela V ladim ira Skrbinška Ob prem ieri C ankarjeve kom e­ dije Za narodov blagor 29. de­ cem bra 1921 je V ladim ir S krbin­ šek, ta k ra t železniški prom etni uradnik, vskočil v m ariborskem gledališču nam esto obolelega igralca Mikoliča v vlogi Stebelca in — uspel. Tako se je pričela gledališka k ariera (če ne upoštevam o njego­ vih am aterskih nastopov že pred tem) »tiste čase še šibkega, dvaj­ setletnega mladeniča« (Iz spom i­ nov M ilana Skrbinška), ki p a je bil nenavadno n ad a rjen in am bi­ ciozen, in še posebna njegova značilnost: nenavadno nem iren in nagnjen k popotovanju. V m ariborskem gledališču je podpisal p rv i angažm a v sezoni 1923/24, potem p a se je selil v V araždin, Skopje, p a spet nazaj v M aribor, Split, Ljubljano, M ari­ bor in spet v Ljubljano. Čeprav ni bil vseskozi v m ariborskem gledališču, je vtisnil s svojim i 162

vlogam i in režijam i tem u gledali­ šču neizbrisen pečat. K ot igralec je kazal nekatera svojstva, zaradi katerih se ga je takoj oprijela oznaka in telek tu al­ nega igralca. Res je bila ta no­ ta — m ed slovenskim i dram skim i igralci starejšega rodu zelo redka in dragocena — ena izm ed njego­ vih igralskih značilnosti, vendar še zdaleč ne edina. Kako p ra v ima Lojze Filipič, ki m u je ob 40-letnici um etniškega dela zapisal, da je dosegel edinstveno organsko ravnotežje m ed visokim- in jasnim intelektom in emocijo. Zdi se, da ga je gradila praksa predvojnih gledališč, k i n i p rizna­ vala om ejenih in specializiranih gledaliških strok, tem več je zahte­ vala od angažiranega igralca ob­ vladovanje vseh gledaliških ve­ ščin. V ladim ir Skrbinšek je bil in je gledališki um etnik z izredno ši­ rokim obsegom zm ogljivosti in


darovitosti. Čeprav brez dvoma prv ak in nosilec glavnih vlog, se je očitno igralsko izživljal tu d i v bravuroznih epizodicah in šaržah, k i jih je ig ral is prav tolikšno radoživostjo pristn eg a odrskega ustv arjalca k ak o r velike vloge. Im el pa je edinstveno potezo: du­ hovit hum or, začinjen s posm eh­

V lad im ir Skrbinšek

ljivo ironijo, ki se je tako izvrst­ no prilegala m arsik ateri njegovi vlogi in pa sposobnost bliskovite m enjave iz hum orja v resnost in tragiko, k ar je ustvarjalo čudovite igralske kontraste. Zato je lahko

tako dognano odigral R ostandovega C yrana de B ergeraca. Ko si ga gledal v teh m eščanskih, salon­ skih porogljivih vlogah, nisi mo­ gel verjeti, da je to isti igralec, k i je hip nato nastopal v lju d ­ skih sočnih km ečkih tipih. Pose­ doval je izredne sposobnosti kontra stira n ja in večdim enzionalnosti. In potem : tista izjem na suve­ renost n a odru, k i jo1 čutiš kot gledalec, ko slediš njegovim ko­ rakom, k retn jam in besedam na odru, za katero tiči m očna oseb­ nost in si je m ajh n i igralci ne m orejo privoščiti. Suvereno ob­ vladovanje odra in občinstva sta bili od nekdaj njegovi posebni odliki. B il je znan po svojem gledališkem »fluidu«, s katerim je pritegnil gledalce, po' svojem šarm u, po m ojstrstvu, kii ga rodi dolgoletno obvladovanje odrskih veščin. V endar je kot sleherni zrel izkušen igralec v zenitu svo­ jega u stv arjan ja opuščal zunanje učinke, ki sicer m nogokrat frapirajo občinstvo, so pa bolj sekun­ darne nebistvene narave, in zorel v zrelega m ojstrskega oblikovalca brez okraskov in dodatkov, v res­ ničnega k re ato rja človeških zna­ čajev, v zvestega in terp re tato rja avtorjevih zamisli, soočene z last­ no u stv arjaln o zam islijo. Tako ga im am o danes pred se­ boj kot vsakega velikega um et­ nika: žlahtno poenostavljenega in težečega k osnovni igralski fu n k ­ ciji: h k re iran ju živih človeških 163


značajev brez teatralik e in poze. Dolga leta odrskega u stv arjan ja so ga nared ila resničnega m ojstra in svečenika gledališkega hram a um etnosti, enega največjih slo­ venskih dram skih igralcev, k ar smo jih kdajkoli imeli. Dr. F ran Vatovec je zapisal ob Skrbinškovi 40-letnici: »Obilna je Skrbinškova um etniška setev in žetev na gledališkem odru v Ma­ riboru. Ob njegovih um etniško oblikovanih, k v alitetnih odrskih profilih dojem am o izredno obse­ žen rep erto ar njegovih kreacijskih možnosti te r interpretacij skih stopenj in oblik; n ad alje iz­ virnost, neposrednost k arak tern e­ ga igralskega sloga: slikovit od­ blesk p resenetljive teatrsk e n a­ darjenosti, posrečeno in plodno precepljanje n a samo rastno, inte­ lektualno zasidrano soustvarjalnost, saj se pren ekatere njegove odrske postave polnokrvno p reli­ vajo z avtorjevim konceptom- in tekstom . Slavljenčevo n otranje geslo, k i m u je z m ariborskih desk p rinesla slavo m ojstrskega k arak tern eg a oblikovalca čez slo­ venske m eje: živeti, živeti z odr­ skim i podobami, k i jih je iskal in si jih želel; jih dojel do dna in globoko vzljubil. Z ato tu d i same od sebe živijo n a odru.« Sam slavljenec je pri oceni svo­ jega dela v m ariborskem gledali­ šču zelo skrom en in stvaren: »Zm eraj sem globoko spoštoval u stv arjaln o st že pokojnih in še 164

živečih tovarišev v predvojnem m ariborskem gledališču — bili smo zanosna družina — in prav to spoštovanje stv aritev tovarišev je bilo poleg uro jene mi nepo­ pustljivosti do sam ega sebe ih nekom prom isne zahtevnosti pri vrednotenju lastnega u stv arjan ja tudi eden vzgonov, da je dobil moj delež v um etniški stavbi m a­ riborskega gledališča svojo- vred­ nost.« Mi p a lahko zapišemo, d a je delež V ladim ira S krbinška v m a­ riborskem gledališču (predvojnem in povojnem) delež umetnika^ ki je vtisnil tej ustanovi neizbrisen pečat kot igralec, režiser in vzgo­ jitelj, pečat, ki je zapustil tra jn e sledove. In čeprav ga je nem irni ahasverski duh vodil od ene do druge slovenske in jugoslovanske gledališke postaje, ga im am o še vedno za m ariborskega gledališke­ ga u stv arjalca in si) štejem o1 v čast, da je zrasel na m ariborskih gledaliških deskah te r s svojim pom em bnim gledališkim igralskim in režiserskim opusom obogatil prem noga jugoslovanska gledali­ šča. Zato proslavljam o njegov viso­ ki in žlahtnil jubilej' na m aribor­ skem odru s toliko večjo1 sloves­ nostjo in radostjo, saj je prišel — čeprav samo za dragocen hip — spet k zibeli- svojega um etni­ škega snovanja, k je r je pred šestinštiridesetim i leti pričel svo­ jo gledališko pot.


Slovensko ljudsko gledališče v Celju Josip Jurčič

DESETI BRAT Ljudske igrice Za oder p rire d il Andrej Inkret Režiser: Franci Križaj Scenograf: Avgust Lavrenčič L ektor: Majda Križajeva K ostum ograf: Anja Dolenčeva G lasbeno vodstvo: Edo Goršfč

Osebe: Martinek, deseti b r a t ......................... Janez Bermež Lovro Kvas, učenik n a S lem enicah Bogomir Veras Manica, njegova n e v e s t a .................... Minu Kjudrova Marijan, hudobni L ovretov tekm ec Branko Grubar Marička, V encljeva hči, M aničina za­ upnica ...................................................Marjanca Krošlova Dr. Vencelj, živinozdravnik . . . . Jože Pristov Piškav, graščak, oče desetega b ra ta Marjan Dolinar K r j a v e l j ................................................... Pavle Jeršin Dolef, p i j a n e c .........................................Slavko Belak Obrščak, k r č m a r ....................................Miro Podjed Matevžek, k m e t ....................................Borut A lujevič Miha izpod Gaja, vaški oderuh . . Franci Gabrovšek Dražarjev France, M ihov dolžnik . . Štefan Volf „ -v , o, • , Borut A lujevič Benjamin, graščak n a S lem enicah Sandi KrošI Mežon, s o d n i k .........................................Franci Gabrovšek M i c k a ........................................................ Jana Šmidova Prvi k m e t .................................................Franjo Cesar Drugi k m e t ............................................Marko Simčič Edo Goršič T r i o ............................................................. Marija Goršičeva Dušan Herzog Sceno, kostum e in rekvizite izdelale delavnice SLG Celje V odja pred stav e: S tanko Jo st O drski m o jster: F ra n c K lobučar Sepetalka: A nica K u m erjev a R azsvetljava: Bogo Les Tehnično vodstvo: F ra n jo C esar

165


Andrej Inkret

D eseti brat Pojasnilo občinstvu Nam en pričujočega sestavka je pojasniti in opisati hotenje in sm i­ sel gledališke predstave, ki se vam daje s tega odra in ki ji je ime D e s e t i b r a t . S tem je seveda že povedano, da vam je današnja uprizoritev na voljo, da se vam popolnoma izroča in da je torej v celo­ ti odvisno od vas, kako jo boste sprejem ali in razum eli, tudi — kako si boste na primer pojasnili in opisali njen sm isel in pomen. A li iz tega ne sledi, da je pričujoči spis pravzaprav odveč? Odgovor na vprašanja o D e s e t e m b r a t u si boste, hočeš nočeš, m orali izm isliti sami. Za­ kaj ga torej pišem? Čemu si še posebej izm išljam svoj odgovor? B esedilo današnje predstave je priredba D e s e t e g a b r a t a , ki ga je njegov avtor Josip Jurčič prvič natisnil v letih 1866— 1867 in ki živi v naši zavesti kot prvi slovenski roman. Ker je to proza, je seveda v prvi vrsti nam enjena branju in ne »gledanju«, knjigi in ne gledališ­ kemu odru. Naša uprizoritev je potem takem h y b r i s : ker je gleda­ lišče, D e s e t i b r a t ni več roman, ker pa je njena osnova roman, to ne more biti pravo gledališče — naša predstava je nekje v sredi med književnim in odrskim jezikom , je, kar ni, in ni, kar je. Je i g r a , ki pa jo že Jurčičevo besedilo tako rekoč samo po sebi izziva. Naš poskus dram atizacije ali i g r e s tem besedilom je v slovenski gledališki zgo­ dovini po vrstnem redu osmi. To dejstvo razločno potrjuje, da mora b i­ ti v Jurčičevem romanu res nekaj hibridnega, obenem pa seveda pose­ bej dokazuje tudi njegovo posebno »izzivalnost«. Brez dvoma izziva predvsem Jurčičev literarni jezik — v njem ni nikakršne skrivnosti, ničesar, kar bi bilo potrebno šele dešifrirati; vse, kar prihaja v tem jeziku na dan, prihaja razvidno in jasno; tu je začetek tiste leposlovne prakse, ki si jem lje za tem elj in izhodišče tezo Frana L evstika o litera­ turi kot osrednji in najbolj reprezentativni dejavnosti m ed Slovenci; kolikor tej tezi v celoti še ne zadošča (znana je ostra L evstikova kriti­ ka), toliko je tekst tudi odprt, toliko so zveze m ed njegovim i sestavi­ nami rahle in om ogočajo nove, tudi predrzne kom binacije. Eno teh m ožnosti izrablja naš poskus: »degradacijo« rom aneskne zgodbe na pre­ prosto odrsko intrigo, katere zaključek je jasen vnaprej in ki je brez sleherne m oralistične poante — to, da M artinek Spak vulgo deseti brat 166


P a v le Jeršin v v lo g i K rjavlja

167


na primer umre, ne pom eni nič, je le del i g r e , kakor K vasova dijaš­ ka erotika in K rjavljeve izm išljotine o hudiču in kozi. I g r e , kakor jih prinaša v svetlobo naš poskus, ni potrebno utem eljevati, biti hoče čista, vsa, kolikor je je, le v svojem igranju. V ta nam en smo vanjo vključili nekaj ljudskih popevk in narodnih noš; ne da bi s tem »ironi­ zirali« izvirni čas Jurčičevega Teksta ali njegovo »sporočilo«, ne da bi se posm ehovali slovenskim folklornim izročilom — ampak zategadelj, ker se zdi, da Jurčičevo besedilo samo kliče po tem in da bi i g r a tako postala kom pletnejša in bolj radikalna. Ker je i g r a torej vsa v sebi in nim a nobenega višjega smotra zunaj svojega neposrednega trajanja in obsega, bo m ogla doseči svojo realizacijo edinole v tem, da bo g le­ dana in ali igrana, se pravi, da občinstvo ne bo med predstavo zapušča­ lo svojih prostorov. To je nam reč tudi edina šansa, da se vsaj do neke

P a v le Jeršin (K rjavelj) in Jan ez B erm ež (M artinek Spak)

168


relativne mere prikrije hibridnost naše uprizoritve, da se izvorna dvoj­ nost njenega jezika ne začne pojavljati m ed odrom in občinstvom kot m otnja ali blokada. Svoj odgovor na vprašanje o D e s e t e m b r a t u , ki se vam daje s tega odra, sem si torej izm islil zato, da ne bi iskali tistega, česar v njem ni. Zdaj pa bo najbolje, da se vrnem o nazaj k igri. Upati je, da je to mogoče.

Stoletnica Jurčičevega Desetega brata, prvega slovenskega rom a­ na, je potrdila, da to delo ni le eden tem eljnih kam nov naše slovenske proze in s tem naše kulture, tem več še danes iskano in priljubljeno branje. O tem pričata tudi dve izdaji v letu 1967, prva pri M ohorjevi družbi z znanim i ilustracijam i Ivana Vavpotiča in druga kot tretja knjiga reprezentativne zbirke Iz slovenske kulturne zakladnice pri Za­ ložbi Obzorja. Vračati se k D esetem u bratu nam danes torej ne pom eni le izraz spoštovanja do tistih tem eljev, iz katerih smo izšli, niti ne samo res­ ničnega občudovanja do mladega genialnega oblikovalca, ki ves prežet z ljubeznijo do svojega rodu tiplje k horizontom takratne om ikane E v­ rope. Pomeni nam mnogo več, saj nam je kot eden izm ed čistih studen­ cev, h katerim se vračamo, da se pokrepčani z močjo njihove sproščene domačnosti laže orientiramo v sedanjosti, ko moramo iskati današnjem u času odgovore o sm islu našega bivanja. A nton Aškerc

Zdi se mi, da je delo, ki ga moramo opraviti, predvsem delo raz­ iskovanja . . . A spet: če ne bi bilo dvoma, ne bi bilo literature. Pisatelj je v bistvu samo tisti član človeštva, ki si drzne javno trepetati, da z vsem m ožnim pogum om napove boj človekovi brezpom em bnosti in ničevosti. Vloga pisatelja je v tem , da govori resnico. Če to dela z od­ govornostjo, je za človeštvo že kar veliko naredil. L judje nasploh zelo težko odkrivajo, kaj v resnici čutijo. Pisatelj pa je sposoben, da v bral­ cih vzbudi to, kar v bistvu čutijo sami. A rth u r M iller 169


Slovensko gledališče v Trstu Fran Levstik-M irko Mahnič

MARTIN KRPAN Režiser: Mirko Mahnič Glasba: Marjan Vodopivec V

Scenograf: Viktor Molka Kostumograf: A lenka Bartlova

vlogi Krpana praznuje Danilo Turk 35-letnico um etniškega dela Osebe: Levstik j...............................................Rado Nakrst M inister J Prva d e k lic a ..............................................Miranda Caharija Druga d e k l i c a .........................................Lidija Kozlovičeva Prvi f a n t ...................................................Adrijan Rustja Drugi f a n t ..............................................Livio Bogateč Tretji f a n t ..............................................Silvij Kobal K r p a n ........................................................ DANILO TURK C e s a r ........................................................Jožko Lukeš Kočijaž | ..............................................Dušan Jazbec Hlapec M inister J C e s a r i c a ...................................................Leli Nakrstova J e r i c a ........................................................ Mira Sardočeva

I

Iv“

Prva dama ] .........................................Zlata Rodoškova Dunajčanka J Druga dama I ........................... Nora Jankovičeva Brdavsova lepotica | G r e g o r ........................................................Stane Raztresen M i n i s t e r ...................................................Stane Starešinič Brdavs I ..............................................Alojz Milič Minister I M inister ( ..............................................Ludvik Zajc Dunajčan I M inister 1 ............................................. Josip Šušteršič Dunajčan j Lakaj 1 ............................................. Anton Kalc Dunajčan I Brdavsov s lu ž a b n ik .............................. Enij Reinhart D i r i g e n t ...................................................Ferdo Kokošar L a k a j ........................................................Aleksander Pertot P a d a r ........................................................ Karlo Rogelja N o r č e k ........................................................ Edi Žerjal Vodja predstave: Aleksander Pertot 170

Šepetalka: S. Raztresenova


Mirko Mahnič:

Ob dramatizaciji Krpana Nekaj navedkov, ki opravičujejo moj poskus V svojem govoru po prvem občnem zboru Dram atičnega dru­ štva je L evstik dejal, da drama­ tiko in njeno poezijo »estetični sodniki im enujejo najvišji cvet vse poezije na zem lji.« V eseju »Fran Levstik, prvi predstavnik realizm a v slovenski književnosti« je akadem ik Anton Slodnjak zapisal tole: »Zaradi ne­ katerih potez v L evstikovem zna­ čaju se dozdeva, da je bil bolj po naravi nagnjen k dramatiki.« Ob uprizoritvi svoje igrice — takrat je bil še dijak — je kot dramatik in igralec im el tolikšen uspeh, da so — kakor poroča Stritar — g le­ dalci gledali in strm eli, kako je kaj takega m ogoče. Podobno ob­ čudovanje je požel 1855, ko je v V elikih Laščah zaigral Junteza. V času prenarejanja pravil Dram a­ tičnega društva si je na listič za­ pisal: »Igre so prva reč.« Svojem u poskusu v prid nava­ jam tudi naslednje Slodnjakove m isli ob Krpanu: »Bistveno za vse narodne pripovedke je, da ne opisujejo dogodkov z objektivnim

pripovedovanjem , tem več d r a m a t s k o prikazujejo razgovore junakov pred bojem. Še danes ohrani km ečki človek v svojem spom inu o nekem dogodku najzvesteje prav razgovor, dočim mu je epsko podajanje dogodivščin tuje in nem ogoče. Tudi v L evsti­ kovem Krpanu so težišče zgradbe razgovori, ki so podani z vso sv e­ žostjo km ečke besede.« In še: Pričujoči poskus dram atizacije M artina Krpana tem elji na do­ sledni zvestobi Levstikovem u be­ sedilu. S tem so seveda omajani zakoni gledališkega presenečenja — slovensko občinstvo zgodbo predobro pozna — pa je zato tre­ ba vso pozornost obrniti na bo­ gato dom iselnost režiserja, opre­ me in igranja. U prizoritev mora biti koncert L evstikove besede. Ker je in mora biti Krpan naša zmeraj navzoča literarna, kultur­ na, um etniška in m oralna vred­ nost, sem ga povezal s sodobno šolsko m ladino.

171


3 5-letnica um etniškega dela Danila Turka Svojo gledališko pot je pričel D anilo T urk v m ariborskem gle­ dališču v sezoni 1934/35. Bil je izredno sposoben vodja predstav v operetah in operah, pa tu d i v

D anilo T urk v v lo gi K rpana

m alih vlogah v D ram i se je p ri­ čel u v eljavljati. Poleg tega je bil dalj časa tu d i maisker, tako je do­ kazal v m ariborskem gledališču svojo vsestransko uporabnost. Re­ žiserji' so od vsega začetka izko­ ristili njegovo veliko postavo za vloge, ki so zahtevale velikane in hruste. V endar T u rk ni kazal sa­ m o svojih izrednih telesnih spo­ sobnosti, bil je v m arsikateri vlo­

.172

gi p ra v dober kot igralec in je pokazal mnogo sm isla za hum or in grotesko. M ariborsko občinst­ vo si ga je zapom nilo zaradi ne­ k aterih njegovih resnično uspelih vlog. Po okupaciji M aribora je odšel Danilo T urk v partizane, k je r je s partizanskim im enom Joco u stanavljal igralske družine po P rim orskem z izkušnjam i, ki si jih je pridobil v m ariborskem gleda­ lišču. Tudi tam je bil kakor v m ariborskem gledališču vse: or­ ganizator, režiser, igralec, recita­ tor, pevec, komik. Vse svoje moči in darove je razdal partizanskem u gledališču in slovenskem u občin­ stvu na Prim orskem , željnem u slo­ venske um etniške besede. Po osvoboditvi je odšel v Trst, k jer je bil v Slovenskem gledališču igralec in odličen organizator. Ko danes p rih aja kot član t r ­ žaškega slovenskega gledališča proslavljat svoj um etniški praz­ nik na deske m ariborskega gleda­ lišča, m u iz vsega srca stiskam o roko za vse, k a r je storil za m ari­ borsko, partizansko in tržaško gledališče in mu želimo še mnogo let uspešnega dela. D. M.


F ilibert Benedetič

Zapis o Slovenskem gledališču v Trstu Slovensko gledališče v T rstu stopa v svojo petindvajseto sezo­ no neprekinjenega delovanja. Vlo­ ga in naloge našega gledališča se kažejo po rezultatih, ki soi sad po­ žrtvovalnosti in odpovedi, včasih n ajnujnejšim eksistenčnim zahte­ vam. Če je dolga leta- relativna kriiza m ajala tem elje naše sloven­ ske k u ltu rn e sam obitnosti v pro­ storu izven m eja političnega zem­ ljevida, jie bil ipo drugii stran i tudi očiten silni napor SG v Trstu, da je obdržalo n a dostojnem nivoju ku ltu rn o realnost odrskega živ­ ljenja. Ob realn o sti novega slo­ venskega K ulturnega dom a in Gledališča v njem , ob um etniških in k u ltu rn ih uspehih v očitnem kultu rn em preporodu slovenske narodne skupnosti v Italiji, v po­ gojih novih inujnih razvojev k u l­ tu rn e konsolidacije vse slovenske m anjšine je treb a z zadovoljstvom presojati rezu ltate Slovenskega gledališča v Trstu. N aloga tega gledališča je in ostane v tem , da

našem u človeku n a tem koščku zemlje posreduje najžlahtnejše so­ kove slovenske sam obitnosti, da za zemljo od T rsta do Benečije živi in v njenem im enu ustvarja. Takim načelom je slovensko gle­ dališče v T rstu ostalo vselej zve­ sto in prav tem načelom se m ora zahvaliti za svoj obstoj. Odtod tu ­ di izhaja teo rija enotnega sloven­ skega kulturnega prostora, ki jam či življenje slovenski narodni skupnosti v Ita liji in v A vstriji. Ni nam reč to teorija pretresljive diaspore em igracije, k ateri m anj­ kajo tla pod nogami. Slovensko gledališče v T rstu črpa svoje mo­ či ilz hiumiusa m atere zemlje. Na M ariborskem tednu se bo tržaško gledališče predstavilo z Levstik-M ahničevim »M artinom Krpanom «. S to predstavo je SG otvorilo sezono 1969—70. Vlogo K rpana igra Danilo Turk; z njo proslavlja petintridesetletnico svojega gledališkega dela, začete­ ga v M ariboru.

Prideš na deske, srce ti divje bije, rada bi si ga kar iztrgala in vrgla občinstvu. In zdi se mi, da je občinstvo to čutilo. Če ni kontakta, ni mogoče igrati. N ajlepše stike sem imela z otroškim in m ladinskim ob­ činstvom . Danica Savinova 173


M ladinsko gled a lišče v L jubljani

W ilhelm Busch

CIPEK IN CAPEK Zgodba o dveh m alo p rid n ih dečkih. D ram atizacija: Trude Payer in Theo Braun Režiser: Dušan Mlakar G lasba: Marjan Vodopivec

S cenograf: Uroš Vagaja K ostum ograf: Mija Jarčeva

Osebe: C i p e k ........................................................A lja Tkačeva C a p e k ........................................................ Mina Jerajeva Botra S p e l a ..............................................Majolka Sukljetova Stric M a t i c ..............................................Božo Vovk Učitelj S tr a š e k .........................................Boris Juh Krojač K o z l i č .........................................Sandi Pavlin Pek Š t r u c a ..............................................Miro Veber Kmet M e k e ta lo .........................................Laci Cigoj Sceno izdelala gledališka delavnica pod vodstvom L aza D aniša

V odja p red sta v e: M ilan D robac L asu lje: H erm ina P avlin o v a

O drski m o jster: Lazo D aniš R azsv etljav a: F ra n c N ovak

Izdelava kostum ov: Z ora L upine

174


W ilhelm Busch »Cipek in Čapek« Cipek in Capek, ki ju v odrski preobleki nudi svojim m ladim gle­ dalcem M ladinsko gledališče v Ljubljani, sta — taka, kot ju imamo pri­ ložnost videti na odru — otroka treh avtorjev: v prvi vrsti slavnega klasika m ladinske literature W ilhelm a Buscha ter obeh dunajskih dra­ m atikov Trude Payer in Thea Brauna, ki sta Buschovem u delu dala gledališko podobo. W ilhelm Busch (1832— 1908) je sicer študiral tehniko in postal in­ ženir, vendar se je kasneje popolnoma posvetil slikarstvu in pisanju za m ladino ter s tem svojim delom dosegel svetovni sloves. N jegove zgod­ be, ki jih je objavljal v »Miinchener Bilderbogen«: »Max in Moritz«, »Hans Huckbein«, »Kritika srca«, »Edvardove sanje« in še m noge dru­ ge, prištevajo danes strokovnjaki za m ladinsko književnost prav med vrhove vsega, kar je bilo doslej zapisanega v evropski literaturi za m lade bralce. Pa ne le napisanega, saj je bil W ilhelm Busch, morda celo v prvi vrsti, odličen karikaturist. Sam pripoveduje, da so njegova dela nastajala najprej kot vrsta zgodb, z zgodbo povezanih sličic, ki jim je šele kasneje dodal kom entar-verze, ki jih odlikuje jedrnata in odrezava duhovitost. Vsa nosijo isti, nepogrešljivi pečat Buschove osebnosti: nag­ njenost k m ed seboj prepletajočim se nasprotjem , k razposajenem u m e­ šanju resničnosti in fantastike, m odrosti in cenene banalnosti. Medtem, ko filister v fraku razlaga osnovne zapovedi m eščanske morale, vedno čutim o v njegovih besedah neusm iljeni avtorjev posmeh zlaganim nor­ mam preživele družbe. Delo »Max in Moritz« — ali kot smo ti im eni Buschovih fantalinov pri nas poslovenili že pred vojno: »Cipek in Capek« — mu je prineslo svetovno slavo in trdno m esto m ed prvim i avtorji m ladinske književ­ nosti. N apisal ga je leta 1865 »v svoje veselje in splošno korist«, kot sam pravi, in ga poslal uredniku K asparju Braunu. Čeprav so tedanji nem ški — posebno cerkveni m oralisti sprejeli delo s pom isleki, češ da utegnejo »potegavščine porednih pobalinov služiti kot škodlijv primer ter kvarno vp livati na že itak zastrupljeno m ladež«, pa sta Cipek in Capek opravila zm agovito pot po vsem svetu in spregovorila otrokom v m alone vseh jezikih, kar jih govori naš zem eljski Babilon. Vendar so bile take sodbe povsem razum ljive, saj s šibo oboroženi pedagogi v svoji stoletni okorelosti res niso m ogli opaziti, da Busch z m ojstrsko roko presaja svoje ljube junake iz resničnosti v neresničnost in v prav­ ljičnost, da so vse — na prvi pogled hudo nevarne potegavščine prak­ tično neizvedljive, da je človeško in praktično nem ogoča kazen, ki ju 175


Mina J era jev a (C apek), Miro V eber (pek Ĺ truca) in A lja T k aÄ?eva (Cipek)

. 176


doleti na koncu — pa čeprav se zdi človeku, ki je že povsem izgubil sm isel za pravljice, »pustem u odraslem u človeku« — kot bi dejal A n­ toine de Saint Exupery — kruta, ne »nevzgojna«. Skratka: resnično ostane le njuno poboljšanje, ki sledi na koncu vrste pobalinstev. Nenavadno bi bilo, če bi taka zgodba, kot je ta o Cipku in Capku, ne našla poti na odrske deske, saj to obliko nekako ponuja že sama knjiga — slika in tekst. Pred nekaj leti sta se lotila tega dela Dunajčana Trude Payer in Theo Braun, avtorja, ki sta si pridobila ugled tako s svojim i izvirnim i dram skim i deli kot s priredbami znanih del m ladin­ ske književnosti za gledališče in radio. V tej, dram atizirani obliki sta potem Cipek in Capek obšla dobršen del evropskih m ladinskih odrov, doživela uspeh v Parizu, Berlinu in drugod — ter na koncu priromala tudi v naše gledališče. Delo, k i je zbudilo že po vsem svetu salve smeha, nudim o zdaj m ladim slovenskim gledalcem z besedam i, ki jih je napisal W ilhelm Busch v svojem pismu založniku: »Pošiljam vam zgodbo o Cipku in Capku . . . in vas prosim, da jo dobrohotno sprejm ete ter se ob njej vsaj tu in tam m alce nasm e­ jete.«

»Čipka in Capka« je uprizorilo m ariborsko predvojno gledališče v sezoni 1932/33 pod naslovom: »Maks in Moric« (Cipek in Capek). H u­ dobne fa ntovske šale v šestih slikah. Otroška revija s petjem , plesom in godbo za velike in male otroke. Režiser je bil K u rt Bachmann, dirigent pa Pavel Rasberger. V naslovni vlogi sta nastopila brata Sladek, d voj­ čka, otroka gledališkega godbenika Sladka. Od znanih m ariborskih gle­ daliških igralcev so nastopili M aks Furijan, A nton Harastovič, Danilo Gorinšek, Pavle Kovič, Fran Tovornik, Belizar Sancin, Danica Savinova, Pavla Udovičeva in Elza Barbičeva. U prizoritev je doživela šest predstav. 177


D ram a S lo v en sk eg a n arodnega g led a lišča v M ariboru

Jean Genet

SLUŽKINJI Ig ra v enem d ejan ju . Iz francoščine prevedel: Bruno Hartman. S lovenska praizvedba. R ežiser: Franci Križaj

Scenograf: Joža Horvat-Jaki

L ek tor: Ignac Kam enik

K ostum ograf: Vida Zupan-Bekčič

O s e b e :

C l a i r e ........................................................ M ilena Muhičeva S o la n g e ........................................................ Bogdana Bratuževa G o s p a ........................................................ Angela Jankova K ostum e izdelala gledališka krojačn ica pod vodstvom Jo žeta Prim ožiča in M arice K rajškove V odja p redstav e: B o ru t H anžič S epetalk a: Iv an k a V orkapičeva T ehnični ra v n a te lj: Srečko Lebarič

O drski m o jster: Slavko Markrab R azsv etljav a: Jan ez Z adravec F rizerk a: M arija Lašičeva

A li te dame — služkinji in m ilostljiva gospa — bajajo? Seveda, ta­ ko kot bajam jaz vsako jutro pred ogledalom, ko se brijem , ali ponoči, ko se na sm rt dolgočasim, ali pa v gozdu, kadar m islim, da sem sam: to je pravljica, se pravi alegorična pripovedka, katere prvi nam en je m en­ da bil, ko sem jo pisal — da bi se zagabil sam em u sebi in da bi poka­ zal, ali pa ne maral pokazati, kdo pravzaprav sem; m oj drugi nam en je bil, da bi v dvorani ustvaril nelagodnost. . . Pravljica . . . H krati ji m o­ raš verovati in zavračati, da bi ji v e r je l. . . Jean Genet 178


Jean Genet Jean G enet (rojen 19. decembra 1910) je rojen Parižan in po živ ­ ljenjski in um etniški poti sodoben dvojček V illona in V erlaina, saj predstavlja podobno kot onadva neke vrste izobčenca iz običajne in urejene družbe, hkrati pa je nadarjen s primarno pesniško ustvarjalnostjo in sposobnostjo za ostro in učinkovito analizo člo­ veških strasti in občutkov. N jegov circulum vitae ga kaže sprva rejenca na km etih, že s petnajstim letom ga srečam o v zloglasnem poboljševalnem zavo­ du M ettray, od koder uide in se pridruži Tujski legiji. Toda tudi tu ne ostane dolgo. Potem ko de­ zertira iz nje, preživi m nogo let kot potepuh v pravem pomenu besede in prepotuje skorajda vse evropske dežele, preživljajoč se na način iz družbe »izobčenih« svetovnih popotnikov. D ostikrat se srečuje s trdo roko justice, dokler po srečnem naključju (in­ tervencija Jeana Cocteauja in ugledne francoske kulturne ja v ­ nosti, ki ga reši pred dokončno obsodbo) ne postane knjigarnar v Parizu. Jean Genet, vseskozi vitalen in nekonvencionalen človek in ustvarjalec, ki se je spoznal z v se­ m i nižinam i tega sveta, se krče­ vito trudi, da bi se rešil svojih doživetij m ed deklasiranci in se od njih distanciral, hkrati pa čuti

globoko potrebo po duhovno m o­ ralni integraciji s svetom , za ka­ terega m eni, da ga je izdal. To dvoje m u narekuje vrsto literar­ nih del v prozi, poeziji in drama­ tiki, ki ga uvrščajo med najvid­ nejše osebnosti m oderne franco­ ske literature. Z dramami, kot so Služkinji, Balkon, Črnci, Stene, se pridruži u tem eljiteljem m oderne evropske dramatike. N jegova dela označujejo n a­ slednje, zanj značilne posebnosti: je zastopnik moderne, po lastnih besedah »čiste« dramatike, ki vrača gledališču teatraličnost, hkrati pa pristaja na spoj racio­ nalnega in iracionalnega; v gleda­ lišče vnaša skrivnostnost in enigm atičnost, spaja človeški in predm etni svet ter teži po social­ ni integraciji. Tem atika, ki jo ob­ ravnava, je tem atika iz m eščan­ skega sveta izobčenih človeških plasti, kar se kaže v krim inalite­ ti, neobičajnem erotičnem in se­ ksualnem izživljanju in v izdaj­ stvu pristnih človeških vrednot, ki jih avtor globoko doživlja. Tu­ di se njegov tem atski krog širi od čisto intim ne problem atike (Služ­ kinji) do skorajda političnih tem, ki obravnavajo svetovne proble­ m e (Črnci, Stene). Očitno pa je v vseh njegovih delih najti avtobio­ grafske prvine, pa čeprav obrav­ nava še tako »splošne« tem e. Iz­ razno je baročen, včasih lirično 179


B ogdana B ratu ževa, A n gela Jan k ova in M ilena M uhičeva v »S lužkinjah«

180


privzdignjen in pozna zelo široko izrazno klaviaturo vse od poetične vznesenosti pa do najbolj banalne profanosti. Pri G enetu ne more biti govora o realističnem odnosu do sveta, še manj o realističnem izrazu njegovih del. K retnja in beseda, predm eti in doživljanje teh predm etov, igra in resničnost, sanje in stvarnost — vse to se med seboj m eša, kot nihajo n je­ gove osebe iz ekstrem a v ekstrem, da bi na ta način izrazile nestal­ nost, negotovost, nepravičnost, skorajda absurdnost tega sveta. Kljub temu, da rasejo vsa njego­ va dela iz njegove socialno pou­ darjene izkušnje s tem svetom , vendar nočejo biti socialni glas­ niki. Kažejo le doživljanje tega

sveta iz zornega kota družbenega izobčenca in njegove reakcije na ta doživetja. N jegovo delo zato ni socialni protest, tem več osebno doživeta podoba tega sveta, ki je tak, kakršen pač je. V uvodni be­ sedi k Služkinjam a pravi dobe­ sedno: »Nekaj pa m oram zapisati: ta igra ni grm enje zoper položaj služinčadi. Dom nevam , da obstoji sindikat zasebnih služabnikov; to se nas torej ne tiče.« Genet vidi, občuti in doživlja socialno nepravičnost, vendar se ne bojuje zoper njo s sredstvi po­ litične akcije; z vernim slikanjem refleksov, ki jih povzroča tako stanje, m oralno izničuje upravi­ čenost prav take stvarnosti in ji daje s tem negativen predznak.

Odmevi gostovanja mariborske Drame v Ljubljani Po gostovanju m ariborske Drame v L jubljani na odru ljubljanske Drame je izšla v radiu Ljubljana dne 2. ju ­ nija 1969 kritična ocena v R adijskem d n evniku izpod pe­ resa znane kritičarke Rape Šukljetove: »Letos se gledališka sezona v Ljubljani končava z vrsto gostovanj; in pri vsakem posebej nam je žal, da se v pozni pom ladi tako m aloko­ mu še da v gledališče; naše občinstvo s tem res nekaj zamuja. V petek in soboto so v ljubljanski Drami gostovali M ariborčani z odličnim a Genetovim a Služkinjam a v režiji Francija Križaja in prav dobro predsta­ vo G iraudouxove drame Za Lukrecijo. Prišli smo do tega, da Mariborčanom njihovo gledališče zavidamo. Zavidamo jim zelo dobro ekipo m ladih igralk — v Služkinjah so bile Milena M uhičeva, Bogdana Bratuževa in A ngela Jankova prav odlične, v Lukreciji se jim je pridružila presenetljiva Sonja B laževa — zavida­ mo jim spodbudni repertoar, predvsem pa jim zavidam o žar in gleda­ liško navdušenje, ki dihata iz vseh njihovih predstav.« 181


B ogdana B ratu ževa in M ilena M uhičeva v »S lu žk injah «

182


Ignac K am enik

Balada o hudodelstvu in svetosti S S lužkinjam a uvajam o Jea n a Geneta prvilč na slovenski oder in, čeprav je trag ed ija njegovo prvo dram sko delo (prvič so jo uprizorili leta 1947 v T h eatre de 1’A thenee v Parizu), kaže vse odlike in poseb­ nosti avtorja, k i ga štejem o m ed sotvorce m odem e evropske dram a­ tike. Tem a Služkinj je tipično genetovska in se kaže ne le v njegovih dram skih, tem več tu d i v pesniških in proznih delih: to je am bient družbenih izobčencev v konkretnem svetu sodobnega časa. V našem p rim eru sta služkinji sestri Solange in C laire tisti izobčenki, k i sta ob­ sojeni n a to, da postaneta služeči rekvizit v salonskem svetu »milost­ ljive gospe«. Obe služabnici sta v resnici zunaj Gospejinega sveta in nikoli ne bosta mogli vanj. In p rav v tem antagonizm u m ed obema svetovoma, ki drug drugega zanikujeta, s tem, da sta po enaki družbeni zakonito­ sti daleč vsaksebi in n i n iti najm anjšega upanja, da bi1se prepletla, je intim na izpovedna vsebina tragedije, katere zaključek je nedvom no ja ­ sen in nepreklicen: danost, kakršna je, je nerazum na, človeka zaniku­ joča. A k terje sili h konkretnim akcijam , ki pa se vse gibljejo zgolj zno­ tra j obeh svetov in prožijo take ali drugačne individualne rešitve. Oba svetova ostajata, pom em bne so le reakcije, ki jih proži njuno soočenje, k a jti p ra v v teh reakcijah (ki so npr. za C laire in Solange celo usodne) je G enetova izpovedna teža. E na najvidnejših tak ih reakcij n a spoznanje o usodni nepreklicnosti eksistence teh dveh svetov je C lairina in Solangina igra. Le v igri in v sanjah je služkinjam a svet oblasti, posesti dosegljiv. V igri in v sanjah se izživljajo n ju n a m ed sovraštvom in ljubeznijo nihajoča n a­ vezanost, h repenenje in sla po uničevanju. Č eprav daleč vsaksebi, sta ta dva svetova v neki usodni soodvisnosti. V Služkinjah se ta usodna soodvisnost kaže v tem , da se sprem inja v vedno znova se ponavljajočo igro, v neke v rste cerem onial, v obred, k i individualne osebnosti dife­ rencira — vendarle potisne toliko v ozadje, da prek n jih govori bolj vsebina obeh svetov kot individualnosti same. Od tod popolna identi­ fikacija m ed Solange in C laire (saj zam rm ra Claire, ko igra Gospo: »Claire, Solange, C lailre...« ) in identifikacija C laire z gospo, ki pripelje celo do usodnih konsekvenc (ko se C laire zastrupi). G enet tak u stv ar­ 183


jaln i postopek tu d i teoretično obrazloži: Poskušal sem doseči tisto di­ stanco, ki dovoljuje in omogoča celo deklam atorski ton, da bo prišla v gledališču do izraza tudi teatralika. U pal sem, da sem s tem odpravil značaje in jih nadom estil s simboli, ki naj bi bili kolikor mogoče daleč od tega, k ar naj b i v resnici uteleševali, h k ra ti pa naj bi bili s tem čim n ajtesn eje povezani, da bi tako služili kot edina vez m ed gledalci in avtorjem . S k ratk a — hotel sem doseči, da bi bile osebe na odru le še m etafore tega, k a r naj bi predstavljale. Služkinji sta torej le še — sicer individualno zasidran — alegoričen odsev nekega konkretnega sveta, ki se kot v pravljici spopade z drugim svetom, ne da b i p ri tem pričakovali običajno zmago dobrega nad zlim. K er je to pravljica iz sodobnega sveta. Brž ko zapusti m ilostljiva gospa stanovanje, ig rata obe služkinji igro o gospostvu in hlapčevstvu, o ponižanju in strpnosti, o dušenju n ju n e osebnosti in o njunem sovraštvu do takega ravnanja, čeprav ni­ m ata moči, da bi se uprli. To storita z igro, saj p rav i Solange: »Ce ne bom m ogla več popljuvati človeka, ki m e im a za Claire, se bom zadu­ šila v svojih izmečkih.« V endar ta utesnjenost kljub vsem u p rekipi v konkretno akcijo: z denunciacijo spravita gospoda v ječo. Ko pa zvesta, da bo spuščen, enako uživata ob svoji zlobnosti, kot skoroda težita po kazni. S lik ata si, kako zadavita gospo, h k ra ti pa ju opaja poniževanje, k i ga trp ita. Izbruhi besa in sam oočitkov se spraščajo ob zanju nedo­ segljivem gosposkem svetu. Ta stvarna, celo sociološko determ inirana skoroda suženjska od­ visnost od predm etnega sveta, v katerem jim a je živeti, vdira tudi v n ju no človeško podobo in jo svojsko p reustvarja: tako daleč sta zapadli

G enetovi ljudje so n a j n i ž j i predstavniki človeštva: cipe, tato­ vi, ubijalci, nem oralneži, zavrženi črnci in uporniki najbolj zatiranih vrst. G enetovi ju n aki imajo svojo dim enzijo v svetu normalnih, razred­ no in moralno u trjenih ljudi, kam or bi bili radi včlanjeni. To so ljudje, ki se iz nižin dvigajo v višave, zato so tudi polni ekstatike, skrajnosti in poezije. Na odru jih deform irajo njihova hrepenenja, njihova res­ ničnost je torej popolnoma iluzorna. Jože Javoršek 184


v san jarijo o tem , k a r ne bosta nikoli, da izničujeta celo svojo lastno resničnost, svojo osebnost. N eprestano nihanje m ed igro in resničnostjo (pri) čem er p o staja »igra« že pom em ben del n ju n e prave resničnosti) razd ira m ed njim a vsako človeško, da, celo sestrsko vez. »Hotela sem ti pom agati. H otela sem te potolažiti, pa vem, da sem til zoprna. Ogabna. In to vem, k er si m i zoprna tu d i ti. Ljubezen v hlapčevstvu n i ljubezen,« prav i Solamge. Hip nato pa se spet s studom odvrača od takega nju n e­ ga početja, zavedajoč se, kako brezizhodno in kak o poniževalno je v resnici. »Nikar ne lju b i tega sranja,« p ravi sestri Claire, »misliš, da bom potegnila z njim , da se bom še naprej šla tole igro, ob večerih pa se vračala v svojo posteljo, v svojo ječo? Kaj sploh lahko še nadaljujeva tole igro?« N jun krožni tok se giblje v m ejah brezizhodnosti, saj sta obe, ko se pojavi m ilostljiva gospa, spet brez moči, enostavno ujeti) vanjo, da se ji celo laskata. N orm alno je torej, da jim a zastrupitev Gospe ne uspe (niti jim a ne b i n ik d ar uspela) in da se n ju n a usoda izteče v Clairino sm rt (dosledno izvedena igra identifikacije z Gospo) te r v Solangino jetniško pozo ob koncu dejanja. Osnovna d ram atu ršk a zgradba trag ed ije je klasična z ekspozicijo, kulm inacijo in razpletom , nova je n jen a g rad n ja detajlov in n o tran ja stru k tu ra k arak tern ih volumnov, ki ne prenese nobene izkustvene psi­ hološke interpretacije.

Program ski tem elji, na katerih mora vztrajati novo Primorsko dram sko gledališče: u trd iti um etniške in tehnične kadrovske strukture in v njih ohraniti ustvarjalni žar gledališke predanosti; ostati zvest ob­ činstvu našega področja in to področje širiti. V klju čeva ti v sm iselni zam enjavi s Slo ven skim gledališčem iz Trsta tudi zam ejsko področje ter se u velja viti v slovenskem gledališkem prostoru s kvaliteto in regio­ nalno izvirnostjo. Doseči vrednotenje našega dela po principih sociali­ stične družbe, v kateri ne sme še vnaprej obveljati zgrešena diskrim i­ nacija kulturno um etniškega dela. V rn iti zaupanje v domačo gledališko ustvarjalnost in poiskati smiselno ravnotežje m ed domačo in tujo dra­ m atiko. Jože Babič 185


P rim orsko dram sko g led a lišče v N ovi G orici

Carlo Goldoni

TAST POSILI (Un curioso accidente) V eseloigra v n a re č ju v dveh d e ja n jih (petih slikah) P revod in p rire d b a v n are čje J. B. R ežiser: Jože Babič

S cenograf: Vladimir Rijavec K ostum ograf: Anja Dolenčeva Osebe:

Filiberto, bogat tr g o v e c ..............................Stane Leban Ferrarijeva Giannina, njegova h č i .............. Metka Mariana, hišn a p ri F ilib e rtu .. . Mateja Glažarjeva Riccardo, b a n k i r ........................ Ernest Zega Costanza, njegova h č i ..............................Berta Ukmarjeva De la Coterie, francoski častnik . . Božo Šprajc Guascogna, njegov služabnik .. . Sergej Ferrari K ostum e in sceno izdelale gledališke k rojačnice V odja p red stav e: Boleslav Sim oniti Š epetalk a: N ad ja H vala

O drski m o jster: L udvik H vala R azsvetljava: D arko Š trek elj

O tvoritvena predstava goriškega gledališča, porojena v največjih težavah, je bila K reftova drama »Celjski grofje«. Takoj smo pričeli z gostovanji in bili povsod sprejeti z navdušenjem . Nastopali smo tudi v zam ejstvu. Ko smo čez leto in pol odprli zaveso v začasnih prostorih v Solkanu, je L inhartov »Matiček« izzvenel kot napoved boljših časov in vere v skorajšnjo preosnovo v stalno in poklicno ustanovo. Rudi Honn 186


Jože Babič

V obrambo smeha Položaj kom edije, in veseloigre sploh, je v dram aturgiji sloven ­ skega gledališča zapostavljen. Lahko bi uporabili paradoksalnejšo prispodobo in zapisali, da je položaj kom edije pri Slovencih — tragičen. Kdo je kriv za takš­ no stanje? Ta napis ima le nam en opozoriti na otožno dejstvo in n i­ ma nikakršnih pretenzij analizira­ ti in poiskati vzroke, ki so v zad­ njih letih privedli do takšne zresnitve gledaliških repertoarjev, da bi jim celo v svetovnem m e­ rilu težko našli paralelo. Čeprav je rojstvo našega gleda­ lišča sprem ljal sproščen sm eh ob Linhartovem M atičku in Zupano­ vi Micki, se je kasneje z razvojem sm eh vse bolj in bolj sram ežljivo um ikal le še na priložnostne pri­ reditve Čitalnic in Besed. V elik e­ ga peresa ni bilo m ed avtorji burk, šal in veseloiger. Šele ob Cankarju je avditorij tu in tam z rahlim m uzanjem zadihal z a v ­ torjem. Toda ta sm eh je bil gre­ nak in grenak je ostal do današ­ njega dne, ko se je zazdelo, da se je vendarle rodil slovenski hu ­ mor. Rodila se je satira in veh e­ m entno posegla v problem e naše­ ga družbenega razvoja. Toda zdi se, da so tokrat v družbenem vod­ stvu bili boljši hum oristi. D ina­ mika našega razvoja je tako h i­

tro sprem injala pojave protislov­ ja, da je naša satira velikokrat streljala v že odprta vrata in se je končno upehala. Razvoj jo je zgodovinsko prehiteval. Ostala je le poglobljena in z bistvenim i člo­ veškim i problemi oplem enitena satira — in takšne satire ni mnogo. Med tem pa lahko zasledim o v dramaturških napovedih za nove sezone zanim ivo orientacijo. S le­ herni repertoarni načrt omenja tudi napore v zvezi z izbiro do­ bre kom edije. Kom edija je po­ stala nekakšna poslastica v re­ pertoarju, če ne že kar vaba za večji vpis abonentov. Z asledili bo­ mo celo opravičevanje ob uvršča­ nju večjega števila kom edij v abonma. N aše dramaturge preve­ va nekakšen strah pred smehom in ga zato skušajo z vseh strani opravičiti in zato ob vsaki kom e­ diji opozarjajo na njeno um etniš­ ko in družbenokritično vred­ nost Velikokrat zveni njihovo opravičevanje nekako tako: opro­ stite, da smo naš repertoar ponesnažili tudi s to in to komedijo. Večinom a pa se v kritičnih tre­ nutkih zatekajo v klasiko, kajti znano je, da je nekaj svetovnih avtorjev-kom ediografov, ki nikoli ne razočarajo. M ednje sodi tudi Carlo Goldoni. 187


S tan e Leban (Filiberto) in E rnest Zega (Riccardo)

188


Ko smo govorili o krizi smeha v slovenskem gledališču, smo ob tem upoštevali tudi naše skromno — Goriško gledališče. N ič boljši — ali slabši nism o od drugih. Če torej novo sezono pričenjam o z morda največjim im enom gleda­ liškega sm eha — s Carlom G ol­ donijem, najavljam o s tem tudi naše hotenje, da sm ehu v gled ali­

šču vrnem o tudi vso um etniško upravičenost in vrednoto. Čeprav je naša kom edija pre­ prosta — in prav zategadelj, ker je preprosta — odkriva vse tiste človeške prvine, ki nas spodbu­ jajo k lepoti, veselju do življenja in nam vsak dan dokazujejo, da na svetu ni nič tako žalostnega, da se ob tem ne bi tudi nasm ehnili.

P rim orski je poklicno gledališče potrebno. Za njegov obstoj in raz­ voj pa je treba zagotoviti trdne in trajne vire finansiranja. B rez pomoči družbe jih ne more jam čiti nobeno še tako sposobno gledališko vodstvo. A ndrej Jelačin Goriško gledališče je bilo ustanovljeno v času, ko so nekatera slo­ venska gledališča bila ukinjena. N jegova življenjska pot skozi mnoge proračunske suše je bila vse prej kot lahka in verjetno je prav zaradi tega ob izdatni podpori številnega občinstva širom po Prim orski ne samo obstalo, m arveč polnokrvno tudi živelo, tako da je sklep sku p ­ ščine občine Nova Gorica o njegovi profesionalizaciji pravzaprav samo logična posledica njegove organske rasti. Darij Bratoš

Im e J. Giraudoux nas vodi v trideseta leta našega stoletja, ko je bil ta dram atik vodilni avtor francoskega gledališča. Za svoje dramsko snovanje je rad posegal po klasičnih, m itoloških in polm itoloških sno­ veh, s katerim i je subtilno invenciozno dosegal pom em bne učinke in uspehe. Josip V idm ar 189


Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Jean Giraudoux

AMFITRION 38 (AM PHITRYON 38) K om edija v tre h d ejan jih P re v ed la Radojka Vrančič Režiser: France Jam nik L ek to r: Mirko Mahnič

S cenograf: Niko Matul K ostu m o g raf: Mija Jarčeva G lasba: Urban Koder

O

s

e

b

e

:

J u p it e r ........................................................ Andrej Kurent M e r k u r ........................................................ Danilo Benedičič S o z i j a ........................................................ Polde Bibič T r o b en ta č...................................................Tone Homar V o jšča k ........................................................Marjan Hlastec A l k m e n a ...................................................Marija Benkova A m fitr io n ...................................................Boris Kralj E k U s a ........................................................ Ančka Levarjeva L e d a ............................................................. Iva Zupančičeva

Sceno in kostum e so izdelali v delavnicah SNG L ju b lja n a

V odja p red stav e: V inko P odgoršek O drski m o jster. M etod K am bič Š ep etalk a: V era P odgorškova R azsvetljava: L ado H udnik, J u le K ačič M asker in lasulj a r: A n te Cecič

F riz erk a: A n d re ja K am bičeva


Jean Giraudoux Jean G iraudoux se je rodil le ­ ta 1882 v B ellacu v južni Franci­ ji, kjer je bil njegov oče uradnik pri upravi cest. Ko je bil pisatelj star enajst let, so ga poslali v

Jean G iraudoux

Chateaurox v gim nazijo, ki nosi zdaj njegovo im e. B il je dober učenec in je od leta 1900 naprej nadaljeval svoje študije na filo ­ zofski fakulteti v Parizu. Leta 1905 je diplom iral z najboljšo oceno. Takoj nato je odšel na B avar­ sko in opravljal v Miinchnu nekaj časa službo preceptorja, potem pa

je bil eno leto lektor za franco­ ščino na harvardski univerzi. Po vrnitvi v Pariz, je prevzel ured­ ništvo literarne rubrike pariškega dnevnika Le Matin. Leta 1910 je stopil v diplom atsko službo. Med prvo svetovno vojno je bil dva­ krat ranjen in odlikovan. Leta 1936 je odklonil m esto generalne­ ga direktorja Comedie Francaise in tri leta kasneje postal komisar za inform acije. Po kapitulaciji se je um aknil v neokupirano cono, se 1942. leta vrnil v okupirani Pariz in tam 1944. leta umrl. G iraudoux se je začel ukvarja­ ti z literaturo 1909. leta. Takrat so izšli njegovi prvi teksti, in po­ zneje je skoraj vsako leto izdal nov roman. Meščansko gledališče, ki so ga v petdesetih letih močno načeli Copeau in direktorji Cartela, je s prvim Giraudouxovim gledališ­ kim delom Siegfriedom, uprizorjenim 1928. leta, dobilo končni usodni udarec. S tem se je gledališče poslovilo od prešustnih trikotniških bulvark, od bogatih salonov, v katerih so gospodje iz visoke m eščanske družbe doživ­ ljali svoje m ikroskopske drame sredi m ed telefoni, ljubicam i in borznim i agenti. G ledališče poezije je sicer že izvojevalo m arsikakšno zmago s po­ močjo klasičnih avtorjev, toda ti­ stega leta je z Jouvetovo uprizo191


B oris Kralj (A m fitrion) in M arija B enk ova (Alkm ena)

192


ritvijo Siegfrieda končno našlo svoj stil in publiko. Tako se je začel G iraudouxov čudoviti gledališki vzpon, ki je dosegel vrhunec z igro TROJAN­ SKE VOJNE NE BO. Siegriedu je 1929. leta sledil AMFITRION 38, nato pa zapovrstjo JUDITA (1931), INTERMEZZO (1933), TES­ SA (1934), DODATEK H COOKO­ VEMU POTOVANJU in TRO­ JANSKE VOJNE NE BO (1935), ELEKTRA in PARIŠKA IMPRO­

VIZACIJA (1937), ODA VSEH OD (1938), RUSALKA (1939), BELLAŠKI APOLON (1942), SODO­ MA IN GOMORA (1943), CHAILLOTSKA TRAPA, uprizorjena 1945., ZA LUKRECIJO, uprizor­ jeno 1953. G ledališče prve tretjine XX. stoletja predstavlja za Italijo Pirandello, za Španijo Garcia Lorca, za Francijo Giraudoux. J. N.

Janez Negro

Amfitrion 38 G iraudouxov AM FITRION 38 je eno tistih gledaliških del, ki jih je težko u v rstiti v to' ali) ono gledališko zvrst, k er sodi pravzaprav v neko drugo področje, m orebiti v področje nekaterih glasbenih in slikarskih m ojstrovin. Iz naslova je razvidno, da gre za osem intrideseto G iraudouxu zna­ no v arianto znam enite teme, ki se, kot smo videli, vleče od antike skozi sred n ji vek, klasicizem in rom antiko in ki se ni izčrpala z G iraudouxom. M oderni francoski dram atik pa je dal zgodbi nov pomen in novo d ram aturško strukturo. L egenda o Amfirtrionu, ki jo je p rv i obdelal grški pesnik Heziod, je nešteto k rat privlačila gledališke avtorje. Sofokles in Euripides sta to snov vsak po svoje oblikovala v tragedijah AMFITRION in ALKMENA. P ri poznejših av torjih je iz tega m ita nastala kom edija. Zal se je izgubilo okrog štiristo verzov Plautove komedije, k jer je A lkm ena pri­ kazana kot solidna rim ska m atrona. M oliere je s svojo predelavo P lautovega A m fitriona vplival na Kleistovo verzijo, ki je dobila spet p rv o t­ ni trag ičn i prizvok. K leista je privlačila tem a o am bivalentnosti oseb­ 193


nosti, napisal je tragedijo človeške stiske, delo, ki ga Thomas Mann uvršča m ed največje stv aritv e svetovne dram atike. G iraudoux pa je v svojem Amfiitrionu 38 mnogo bolj domač z bogovi. Namesto m etafi­ zičnih stisk prev lad uje v njem ironija. V n asp ro tju z eksistencialnim izrazom Sizifovega m ita je A m fitrion 38 poln prom etejskega hum anističnega navdiha, k je r se človekove tež­ nje k sreči, čeprav bogovom nevarne, kažejo kot m očnejše od bogov. V konfliktu A lkm ene kot predstavnice človeškega rodu z bogovi je zm agovalka Alkm ena. Vse G iraudouxove ju n ak in je spadajo v vrsto tistih izbranih deklet, ki jih avtor opisuje v svojem delu CHOIX DES ELUDES in k aterih ena je tu d i Alkm ena, ki ni storila nič drugega kot to, da je »svoje deklištvo zam enjala z devištvom poročene žene«. Te izvoljenke so za G iraudouxa najčistejše predstavnice človeškega rodu, visoko nad vsem i moškimi.

K om edija A m fitrion 38 je sicer živo zapletena in presenetljiva v situacijah, vendar je poleg osrednjega značaja njena poglavitna odlika duhoviti in žlahtni dialog, ki m u sledimo z resničnim zadoščenjem. Josip Vidm ar Izhodiščna m isel v A m fitrio n u 38 je ta, da bog ne more biti tudi človeški, in da ima človek s svojo človeško naravo prednost pred bo­ gom. Izkaže se, da so G iraudouxovi bogovi, kadar se lotijo zem eljskih pustolovščin in si nadenejo podobo človeških bitij, popolnoma nevedni o vsem , kar je človeškega. Skratka, nim ajo tega, kar je najbolj značilno za življen je in kar daje življen ju poseben čar: sprem injanje, staranje. Janez Negro V delih Jeana G iraudouxa sta se spretno in obenem učinkovito in vznem irljivo spojili klasična jasnost in rom antična iracionalnost, na drugi strani pa je bil G iraudoux verjetno zadnji veliki francoski ustvar­ jalec, ki je znal izpovedati (kljub svojim skepsam) neom ajni hum ani­ zem z neko igrivo lahkotnostjo in gracioznostjo. Ignac K am enik Sreča pa je, da p r a v o občinstvo ne razume, tem več občuti. L ah­ ko m u pokažem o vse — brez kom prom isov in zamolčevanja. Jean Giraudoux 194


s PODJETJE ZA INŽENIRSKO TEHNIČNE GRADNJE

TEHNOGRADNJE izvaja vsa dela s področja nizkih gradenj in je posebej usposobljeno za m asovna zem eljska itn betonska dela in za specialna hidrotehnična dela. P odjetje tren u tn o izvaja zaključna dela na HE Zlatoličje, gradi ceste in mostove v SR Bosni in Hercegovini, izvaja dela na zaščiti donavskih nasipov za HE D jerdap in izvaja1 mostove v V araždinu in Ruti) prek Drave, v M etliki prek Kolpe in v S iriji prek Evfrata.


TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR Ob D ravi 6

Telefon: h. c. 31-115 Brzojav: Svila M aribor P oštni predal: 310 Telex: 33-173 - YU Svila

P roizvaja raznovrstne svilene, um etno svilene, sintetične tkanine in tk anine iz m ešanic raznih tekstilnih m ateria­ lov, vse v gladki in vzorčasti izvedbi.


MARIBOR, Sernčeva ulica 8

telefon 25-930 — teleks YU-KONMAR 33180

IZVAJA DOMA IN V TU JIN I VSE VRSTE GRADBE­ NIH DEL. GRADIMO ZA TRG IN PREVZEMAMO INŽENIRING. V SKLOPU PO D JETJA SO ŠE KOVIN­ SKI OBRAT, MIZARSKI OBRAT, OBRAT BETON­ SKIH ELEMENTOV IN PROJEKTIVNO-TEHNOLOŠKI


T O V A R N A

U M E T N I H

B R U S O V

M A R I B O R TRŽA ŠK A CESTA 60

IZD E L U JE UMETNE BRUSE Z ZA ŠČITN IM ZNAKOM

NA OSNOVI KERAM IČNEGA, BA K ELITN EG A IN SELANOVEGA VEZIVA.

PRIPOROČA SE S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI!


M A R IB O R SK A LIVARNA M a r ib o r , K e j ž a r j e v a 11

T e l e f o n : 22-963 • P o š tn i p r e d a l : 69 T e k o č i r a č u n : 518-601-141

P R O I Z VO D NI

T e le x : 03344

PROGRAM:

POLPROIZVODI:

— stiskane in vlečene palice in profili bakrenih legur — kontinuirane lite palice, cevi in profili bakrenih legur — ulitki v pesek bakrenih in aluminijskih legur — ulitki v kokilo bakrenih legur — ulitki pod pritiskom bakrenih, cinkovih in aluminijskih legur — odkovki bakrenih in aluminijskih legur — blok metal bakrenih, aluminijskih in cinkovih legur KONČNI PROIZVODI:

— vodovodne armature — sanitarne armature — armature za gretje


U reja ured n iťk i tisk , M aribor —


1969