Issuu on Google+

Farmacevtski informator PROFESIONALNO SPISANIE GOD. 10, BROJ 25 / MART 2011

FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

Tema na brojot:

OFTALMOLOGIJA

UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5/1a SKOPJE ISSN 1409 - 8784

www.fk.mk


SODR@INA +VOVED

AKTUELNO Intervju: m-r Violeta Petrovska, v.d. direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija

Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot. IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul. Kostadin Kirkov br. 5 -1/a 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 3 217 637 / 3 217 745 faks/ 02 3 217 637

E - mail: info@fk.mk info@farmacevtskakomora.com www.fk.mk www.farmacevtskakomora.com

Ureduva~ki odbor: Maja Kova~eva, farm. spec. Prof. d-r Renata Slavevska-Rai~ki Doc. d-r.Bistra Angelovska, Elizabeta Belazelkoska Jasminka Pat~eva Mihail Minov, farm. spec. Iva Jovanovi}

Za izdava~ot: Prof. d-r Lidija Petru{evska - Tozi

Farmacevtski informator

4

Glaven urednik: Maja Kova~eva, farm.spec.

SE TRANSFORMIRAME VO INSTITUCIJA ^IJ FOKUS SE OSIGURENICITE ....................................................6 PREGLED NA USOGLASENI STAVOVI KAKO REZULTAT NA PREGOVORITE ME\U FONDOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE I FARMACEVTSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA ................................................. 10 RE[ENIJA ZA E-ZDRAVSTVO VO JAVNITE APTEKI NA EU: da se pomogne da se sogleda profesionalniot potencijal ................................................. 15

TEMA NA BROJOT OFTALMOLOZITE NA MAKEDONIJA AKTIVNO VKLU^ENI VO SVETSKATA NEDELA NA GLAUKOMOT ................................................. 28

Grafi~ki dizajn: Iguana

Lektor: Valentina Ba~varovska

Pe~ati Arkus - FONKO Skopje

[TO E SINDROM NA KOMPJUTERSKA VIZIJA ? ................................................. 30

Dragi ~itateli na Farmacevtskiot informator So prvite proletni denovi vi nudime u{te edno dru`ewe so vesnikot Farmacevtski informator. Pottiknati od va{ite `elbi, sugestii i preporaki i ovoj pat se obidovme da vi ponudime mno{tvo interesni i aktuelni temi koi, se nadevame, }e ja zaintrigiraat, ne samo farmacevtskata, tuku i celata javnost. Tema na ovoj broj se bolestite na o~ite. Vo toj kontekst, d-r Hristo Duma od Klinikata za o~ni bolesti pi{uva na temite "Urbana o~na alergija" i "[to e sindrom na kompjuterska vizija". D-r Vesna Dimova-Jordanova, od istata klinika, se osvrnuva na zdravstvenite aspekti na glaukomot i negovite konsekvenci. Homeopatskiot tretman na o~nite zaboluvawa go obrabotuva dipl. farmacevt Vesna Simonova. Vo ovoj broj vi nudime i tekst za makularnata degeneracija povrzana so vozrasta od Galina Dimitrova. Vo rubrikata "Vo fokusot" go objavuvame intervjuto so m-r Violeta Petrovska, v.d. direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija. Vo nego taa govori za pridobivkite od noviot sistem na trezorsko rabotewe, za benefitot od vospostaveniot sistem na referentni ceni na lekovite, za poslednite podgotovki okolu voveduvaweto na elektronskata zdravstvena karti~ka, kako i za intencijata na Fondot da go prodol`i procesot na sopstvenata transformacija vo institucija ~ij fokus se osigurenicite. Vo ova izdanie na vesnikot go donesuvame i pregledot na usloglaseni stavovi kako rezultat na vodenite pregovori pome|u FZOM i Farmacevtskata komora. Vo sorabotka so Biroto za lekovi ja objavuvame i Metodologijata za na~inot na formirawe ceni na lekovite, kako i izjavata na FGEU za re{enija za e-zdravstvo vo javnite apteki na EU vo nasoka da se nadminat nekoi od klu~nite predizvici so koi denes se soo~uvaat davatelite na zdravstvena gri`a vo Evropa. Vo ramkite na aktuelnoto relicencirawe na farmacevtite, ovoj broj izobiluva so {irok spektar na tekstovi ~ii avtori se na{i kolegi farmacevti. Dragi ~itateli, ve povikuvame i ponatamu da ni pi{uvate, da ni davate inventivni predlozi , a nie }e gi prifa}ame se so cel va{iot i na{ Farmacevtski informator da bide {to poprivle~en za stru~nata javnost i za po{irokata publika. Tema na sledniot broj }e bide: DLABOKA VENSKA TROMBOZA.

Posetete ja na{ata veb-stranica www.fk.mk

Ureduva~ki odbor


AKTUELNO

Intervju: m-r Violeta Petrovska, v.d. direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija

Se transformirame vo institucija ~ij fokus se osigurenicite Od neodamna ste postaveni na funkcijata v.d. direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, so {to prodol`uva praktikata na dvojno menaxirawe na edna od najzna~ajnite institucii vo dr`avata. Kakvi se Va{ite vizii za ponatamo{no unapreduvawe na Fondot, ~ie rabotewe vo posledno vreme bele`i osobeno pozitivni rezultati? Fondot go gledam kako prepoznatliv kupuva~ na zdravstveni uslugi, visokoobrazovna struktura na vrabotenite so apsoluten profesionalizam, sovremena institucija so celosno centraliziran IT sistem, elektronski povrzan so site zdravstveni ustanovi, kako obezbeduva~i na zdravstveni uslugi, institucija so efikasna i stru~na administracija. Fondot treba da go prodol`i procesot na sopstvenata transformacija vo institucija ~ij fokus se osigurenicite i kvalitetni zdravstveni uslugi za niv, se razbira vo soglasnos so pravata koi se utvrdeni so zakon.

iskustva i vo sorabotka so zdru`enijata na pacienti, komorite i ,se razbira, so zdravstvenite ustanovi na primarno, sekundarno i tercijalno nivo, kako davateli na uslugi . Za period od 12 meseci uspeavme da doneseme i izmenime 157 odluki i akti n a

Fondot go gledam kako prepoznatliv kupuva~ na zdravstveni uslugi, visokoobrazovna struktura na vrabotenite so apsoluten profesionalizam, sovremena institucija so celosno centraliziran IT sistem, efikasna i stru~na administracija. - Trezorskiot sistem ovozmo`uva Fondot vo sekoj moment da raspolaga so to~ni po-

Farmacevtski informator

6 Minatata, kako i ovaa godina, timot na Fondot makotrpno rabote{e na unapreduvawe na zdravstveniot sistem. Koi aktivnosti bi gi izdvoile vo nasoka na podobruvawe na uslovite za ostvaruvawe na pravata na osigurenicite ? Stru~nite timovi na Fondot minatata godina navistina naporno rabotea, so cel da ovozmo`at {to podobri uslovi za ostvaruvawe na pravata na na{ite osigurenici. Novite sistemski re{enija gi nosevme vrz osnova na temelni analizi, stranski

FZOM, 40 pravilnici i 35 interni akti za vrabotenite. Me|u mno{tvoto aktivnosti {to gi realiziravme bi gi izdvoila novite referentni ceni na lekovite, olesnuvaweto na postapkata za ostvaruvawe na pravoto na nadomest za vreme na boleduvawe i porodilno otsustvo. Isto taka, sozdadovme i podobri uslovi za lekuvawe na bubre`no bolnite pacienti, sklu~uvaj}i dogovor so privatniot centar za dijaliza "Diamed", so {to e re{ena deceniskata agonija na skopskite pacienti na dijaliza, koi poradi deficit

datoci za pari~niot tek na sekoja zdravstvena ustanova i da ima celosna kontrola nad namenskoto koristewe na sredstvata vo zdravstveniot sektor.Neodamna napravivme novo dopolnuvawe na Listata na lekovi {to pa|aat na tovar na Fondot, so {to u{te pove}e ja podobrivme dostapnosta na lekovite do osigurenicite.


na mesto bea prinudeni da patuvaat za dijaliza vo drugi gradovi. Sklu~ivme i novi dogovori, so {to na na{ite osigurenici im se pro{iri dijapazonot na zdravstveni ustanovi kade {to mo`at da se lekuvaat na tovar na Fondot. Ona {to e osobeno zna~ajno, Fondot sklu~i dogovor so u{te edna zdravstvena ustanova za izveduvawe kardiohirur{ki intervencii, a donesen e i nov Pravilnik za invitro, so {to im ovozmo`ivme na na{ite osigureni~ki na najpraveden mo`en na~in da go ostvarat pravoto na in-vitro fertilizacija. Go usvoivme i Pravilnikot za elektronska zdravstvena karti~ka. So aktivnosti vo nasoka na poefikasno ostvaruvawe na pravata na osigurenicite prodol`ivme i ovaa godina. Taka, na primer, na 11.500 lica osigureni kako individualni zemjodelci i na nivnite semejstva, zapo~nuvaj}i od mart 2011, prvpat im e dadena mo`nost deklaraciite od UJP da gi podignuvaat od podra~nite edinici na FZOM za cela godina odedna{. Na toj na~in im se ovozmo`uva mese~no ili pove}e meseci odnapred da vr{at uplata i da gi dobivaat sinite kartoni vo podra~nite slu`bi na Fondot {to e golemo olesnuvawe vo odnos na dosega{nata praktika, koga tie sekoj mesec treba{e da se obra}aat po tri pati vo dr`avnite institucii i edna{ vo banka za da dobijat sini kartoni. Neodamna napravivme i novo dopolnuvawe na Listata na lekovi {to pa|aat na tovar na Fondot, so {to u{te pove}e ja podobrivme dostapnosta na lekovite do osigurenicite.

Osnovna zada~a na Sektorot za kontrola e sproveduvawe na dogovornite obvrski kon Fondot od strana na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite ustanovi, kako i po~ituvawe na zakonskite i podzakonskite nor-

ra mo`nosta za zloupotreba na slu`benata dol`nost, odnosno namaluvawe na operativniot rizik i se postignuva podobra koordinacija pri raboteweto. Morame da ja spomeneme i mobilnata kontrola, kako oddelenie vo ramkite na sektorot, koe vo tekot na 2010 godina svoite aktivnosti gi izvr{uva{e a`urno, po prijava na osigurenici, po uka`uvawe, soznanija i dobieni informacii za nepravilnosti vo raboteweto na zdravstvenite ustanovi. Ovoj sektor e ekipiran so visoko obrazovani i stru~ni lica koi preku sevkupnite aktivnosti i kontroli pridonesuvaat za podobruvawe na kvalitetot na pru`awe na zdravstveni uslugi i istovremeno gi za{tituvaat osigurenicite od nepravilnosti pri ostvaruvawe na svoite prava na zdravstvena za{tita. Od po~etokot na 2011 goddina, vo Fondot startuva{e noviot sistem na trezorsko rabotewe za javnite zdravstveni ustanovi. [to vsu{nost zna~i negovoto voveduvawe? Trezorskiot sistem vo javnite zdravstveni ustanovi pretstavuva transparenten i unificiran sistem na kontrola na pla}awata vo javnite zdravstveni ustanovi, a se nametna kako potreba zaradi efikasno, ekonomi~no i namensko koristewe na finansiskite sredstva. Na toj na~in Fondot dobi nova funkcija. Pokraj toa {to e kupuva~ na zdravstveni uslugi, toj stana i nositel na platniot promet na JZU. Ovaa funkcija na Fondot efikasno ja realiziraat vrabotenite vo Fondot. Za uspe{na organizacija i sproveduvawe na ovoj proekt bea napraveni ogromni napori za izrabotka na novi pravilnici, upatstva i proceduri. Bea organizirani i sprovedeni nekolku serii na obuki za licata vraboteni vo javnite zdravstveni ustanovi koi izvr{uvaat rabotni zada~i od domenot na trezorskoto rabotewe. Trezorskiot sistem mu ovozmo`uva na Fondot vo sekoj moment da raspolaga so to~ni podatoci za pari~niot tek na sekoja zdravstvena ustanova i da ima celosna kontrola

7

Farmacevtski informator

Na pozicijata v.d. direktor doa|ate od mestoto direktor na Sektorot kontrola pri FZOM. Evidentno e zajaknuvaweto na kontrolite vo site zdravstveni ustanovi koi imaat sklu~eno dogovori so Fondot. Koi se pozitivnite efekti od kontrolite?

mativi, a koi se opfateni so dogovorot koi tie ustanovi go sklu~uvaat so Fondot. Vo izminatiot period vrabotenite vo Sektor kontrola, pokraj toa {to bea maksimalno anga`irani na teren, sproveduvaj}i kontroli vo zdravstvenite ustanovi, imaa rabotni zada~i site kontroli da bidat detalno definirani vo Pravilnik za na~in na vr{ewe kontroli, kako i izrabotka na upatstva za sekoj vid kontrola. Se razbira, pri kontrolite, vrabotenite treba da po~ituvaat i soodveten Kodeks za odnesuvawe na kontrolorite vraboteni vo Fondot, koj pretstavuva u{te eden akt izraboten od strana na vrabotenite vo ovoj sektor. Toa se proceduri koi se odnesuvaat direktno na raboteweto na Sektorot za kontrola. No, vrabotenite od toj sektor se aktivno i permanentno vklu~eni vo izrabotuvawe na re~isi site interni proceduri i za{titni i kontrolni mehanizmi vo procesite na FZOM. Isto taka, kako redovni rabotni aktivnosti na vrabotenite od ovoj sektor se sledeweto i revidiraweto na postoe~kite zdravstveni uslugi, voveduvawe na novi specijalisti~ki paketi, novi DSG grupi i nivnite referentni ceni. Izminatata godina bea zajaknati i intenzivirani vnatre{nite kontroli, koi go kontroliraat i proveruvaat raboteweto na samite slu`bi vo Fondot i podra~nite edinici. Na toj na~in se elimini-


AKTUELNO nad namenskoto koristewe na sredstvata vo zdravstveniot sektor. Se razbira, so trezorskoto rabotewe zdravstvenite ustanovi dobivaat ogromen benefit, a toa e pravilno planirawe na site svoi prihodi i nivno namensko koristewe, namaluvawe na tro{ocite za bankarski uslugi, to~na evidencija na svoite prihodi i rashodi i toa na dnevna osnova. Podgotovkite za po~nuvawe na postapkata za voveduvawe na elektronskata zdravstvena karti~ka se vo finalna faza. Kakvi povolnosti }e dobijat osigurenicite od implementacijata na EZK?

Farmacevtski informator

8

Poslednite podgotovki okolu izdavaweto na prvite elektronski zdravstveni karti~ki se vo zavr{na faza. Fondot denovive }e gi izdade prvite elektronski zdravstveni karti~ki, i toa za vrabotenite vo na{ata institucija , a ponatamu }e sleduva izdavaweto na elektronskite zdravstveni karti~ki za vrabotenite vo javnite i privatnite zdravstveni ustanovi. Vo Fondot vo momentot se vr{at podgotvitelni aktivnosti okolu izdavaweto na elektronskite zdravstveni karti~ki za vrabotenite od ministerstvata pri Vladata na Republika Makedonija. Otkako }e se priberat aplikaciite za izdavawe na EZK, tie }e se obrabotat i potoa niz proces na personalizacija }e bidat izgotveni i }e im se podelat na osigurenicite. Paralelno so aktivnostite na Fondot, potrebno e site JZU i PZU da se opremat so potrebnata kompjuterska oprema, kompjuteri, ~ita~i na karti~ki, internet pristap, {to e vo nadle`nost na niv samite, kako i na Ministerstvoto za zdravstvo. Povolnostite od voveduvaweto na elektronskata zdravstvena karti~ka bi bile golemi. Kako prvo, nema potreba od pe~atewe na t.n sini kartoni {to kaj na{ite osigurenici predizvikuva{e golem revolt od pri~ina {to se slu~uva sinoto karton~e da ne go dobile navreme poradi toa {to ili po{tarot docnel so dostavata ili nekoj vo institucijata kade {to osigurenikot raboti go izgubil. Taka, osigurenicite bea pri-

nudeni da odat do podra~nite slu`bi na Fondot za da podignat dvojno karton~e {to kaj niv predizvikuva{e dopolnitelni nervozi. So isfrluvaweto od upotreba na sinite kartoni }e se za{tedat golemi finansiski sredstva za hartija i riboni, {to dosega se koristea za taa namena, a toa za osigurenicite bi zna~elo pove}e sredstva za lekovi. Istovremeno, potro{uva~kata na hartija }e se namali i so voveduvaweto na elektronskata dostava na podatoci za izvr{eni zdravstveni uslugi od samite zdravstveni ustanovi, a toa povtorno zna~i za{teda na sredstva {to bi se upotrebile za nabavka na lekovi.

na lekovite vo na{ata dr`ava i referentnite zemji: Slovenija, Hrvatska, Bugarija i Srbija. So drugi zborovi, se poka`a deka duri 37 otsto od za{titenite imiwa na lekovi imaa 100 nasto povisoki edinstveni ceni vo odnos na zemjite od regionot. Da ne zboruvame deka ima{e i lekovi ~ija edinstvena cena be{e i do 300 otsto povisoka vo odnos na zemjite od regionot. Cel na Fondot so vospostavuvaweto na noviot sistem na refe-

Kakvi se pridobivkite od ve}e vospostaveniot sistem na referentni ceni na lekovite koi se na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe?

rentni ceni e javnite sredstva da se koristat opravdano, racionalno i transparentno, {to vo krajna linija e vo interes na osigurenicite, bidej}i na ovoj na~in se obezbeduva pogolem obem na zdravstveni uslugi i lekovi. Aktuelniot referenten sistem na lekovi od Listata na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot ovozmo`uva pogolem izbor na lekovi za osigurenicite od razli~ni proizvoditeli vo ramkite na ista generika, farmacevtska forma i ja~ina. Fondot, vo sorabotka so site subjekti, vklu~eni vo formiraweto na referentnite ceni i distribucija na lekovite, im gi obezbeduva vo kontinuitet na svoite

U{te vo dekemvri 2009 godina FZOM donese nova metodologija za utvrduvaweto na referentni ceni na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot. Vo ovaa nasoka se ispolzuvaa iskustvata i metodologiite na porazvienite dr`avi, kako i pomo{ta na renomirani stranski eksperti od taa oblast. Preku detalni analizi na cenite na lekovite se konstatira neusoglasenost na referentnite vo odnos na golemoproda`nite ceni


osigurenici site potrebni lekovi od pozitivnata lista. So novata metodologija, za prv pat vo Republika Makedonija se vovedeni farmako-terapevtski grupi na lekovi koi imaat ist u~inok, odnosno ednakov terapevtski efekt i bezbednost. Inaku, od 1 mart godinava stapuvaat vo sila opredeleni dopolnuvawa na listata na lekovi koi se na tovar na Fondot. Izvr{eno e i a`urirawe na Odlukata za utvrduvawe na referentni ceni na lekovi pri {to taa e dopolneta so 12 za{titeni imiwa. Na ovoj na~in se zgolemuva izborot na za{titeni imiwa za soodvetnite generiki na osigurenicite. Dodavaweto na del od ovie za{titeni imiwa vlijae{e i na referentnite ceni, pri {to izvr{ena e nivna korekcija kaj sedum generiki so soodvetna doza`na forma i ja~ina. Koj e impaktot vrz osigurenicite, Fondot i proizvoditelite na lekovi od novata metodologija za presmetka na referentnite ceni na lekovite od pozitivnata lista?

Na op{to zadovolstvo, pregovorite so komorite, vklu~itelno i so Farmacevtskata komora, za novite terkovi na dogovorite za periodot 2011-2012 godina, zavr{ija uspe{no. Na {to se odnesuvaat izmenite i podobruvawata ?

ko preku debata i pregovori, no i preku redovni operativni sostanoci, mo`e da funcionira javnoprivatno partnerstvo koe e od javen interes za osigurenicite. So pregovorite koi FZOM intenzivno gi vode{e so komorite vo periodot od dekemvri minatata godina do fevruari godinava , bea razraboteni poedine~no site odredbi od dogovorite za izvr{uvawe i pla}awe na zdravstvenite uslugi. Celta na pregovorite be{e izgotvuvawe na dogovor {to }e bide prifatliv za dvete dogovorni strani. Od edna strana za FZOM kako kupuva~ na zdravstveni uslugi, ~ija zalo`ba e na svoite osigurenici da im obezbedi pokvalitetni zdravstveni uslugi, a od druga strana za zdravstvenite ustanovi pretstaveni preku komorite . So komorite, me|u drugoto, be{e postignat dogovor za namaluvawe na dogovornite kazni. Konkretno so Lekarskata komora be{e postignat dogovor za primena na elektronskiot ispe~aten recept od 1 juli godinava, kako i soglasnost za zgolemuvawe na kapitacioniot bod kaj izbranite lekari po op{ta praksa i ginekolozite od 45 na 50 denari. Pregovorite so Farmacevtskata komora se odvivaa preku formirawe na pregovara~ki timovi koi poedine~no gi razgledaa predlozite od Komorata. Dvete strani gi usoglasija stavovite za postavenite predlozi i pra{awa i uspe{no gi zavr{ija pregovorite.

Inaku, evidenten e zna~itelen napredok vo pogled na novite dogovori , a definirani se i ramki za natamo{no podobruvawe na zakonskata regulativa, kako i vo delot na integriraniot zdravstven informati~ki sistem, elektronskata zdravstvena karti~ka i elektronskoto rabotewe na samite apteki. Vo koja nasoka vo idnina }e prodol`i sorabotkata na Fondot so Farmacevtskata komora na Makedonija? Kako {to ve}e napomenav, sorabotkata so komorite, vklu~uvaj}i ja tuka i Farmacevtskata komora, se temeli na eden partnerski odnos sekoga{ naso~en kon toa da gi podobrime rabotite vo site sferi od zaedni~ki interes. Nie vo Fondot, a se razbira i jas li~no, isklu~itelno ja cenime profesionalnosta na ~lenovite na Komorata i nivnata `elba da se sozdadat najadekvatni uslovi za funkcionirawe na aptekite i na farmacevtskiot sektor voop{to, {to e vo interes, kako na osigurenicite na Fondot, taka i na farmacevtite. Vo ovaa nasoka, nie i ponatamu }e gi prifa}ame i implementirame vo na{ite akti sugestiite, ideite i novinite od Farmacevtskata komora i }e se trudime i onaka dobrata sorabotka so Komorata da ja podigneme na u{te povisoko nivo. Elizabeta Belazelkoska

9

Farmacevtski informator

So novata transparentna metodologija, FZOM obezbedi porealni referentni ceni usoglaseni so cenite na lekovite vo regionot, izbalansirani ceni na lekovi, pove}e lekovi za izbor, pove}e lekovi bez ili so namalena doplata, pove}e novi lekovi, najdobra terapija za realen tro{ok, kontrola na tro{ocite za lekovi so ista efikasnost, kako i odbegnuvawe na delistirawe na lekovi od pozitivnata lista. Potvrda za opravdanosta za voveduvawe na ovaa transparentna metodologija i novite referentni ceni, koja predizvika razdvi`uvawe na pazarot i cenite na lekovite vo na{ata zemja, e i reakcijata na proizvoditelite na lekovi. Tie od po~etokot na ovoj mnogu va`en proekt pa do denes, kontinuirano gi namaluvaat edinstvenite ceni na lekovite od nivnite proizvodni paleti na na{iot pazar vo sklad so standardot na naselenieto vo na{ata dr`ava.

FZOM ve}e ~etvrta godina sorabotuva so Lekarskata, Stomatolo{kata i so Farmacevtskata komora na Makedonija vo nasoka na pregovarawe i pribli`uvawe na stavovite i barawata na dvete strani, a vo interes na osigurenicite. Ova e pozitiven primer ka-


AKTUELNO

PREGLED NA USOGLASENI STAVOVI KAKO REZULTAT NA PREGOVORITE ME\U FONDOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE I FARMACEVTSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA SKOPJE 15.02. 2011 GODINA

So pregovorite {to Fondot gi vode{e so Farmacevtskata komora na Makedonija poedine~no se razraboteni site odredbi na Dogovorot za regulirawe na odnosite me|u Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija i zdravstvenata ustanova za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi so koi se vr{i obezbeduvawe na osigurenite lica so lekovi na recept od Listata na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot vo primarnata zdravstvena za{tita 2011/2012 godina, so cel da se izgotvi dogovor koj }e bide prifatliv za dvete dogovorni strani. Fondot za zdravstveno osiguruvawe, kako kupuva~ na zdravstveni uslugi od privatnite zdravstveni ustanovi, a vo interes na svoite osigurenici da im obezbedi pokvalitetni zdravstveni uslugi, kontinuirano sorabotuva so Farmacevtskata komora na Makedonija kako niven oficijalen pretstavnik i preku formirawe na pregovara~ki timovi poedine~no gi razgleda nivnite predlozi.

Farmacevtski informator

10

Dvete dogovorni strani gi usoglasija slednive stavovi: ^len 2 stav 5 -Zdravstvenata ustanova svojata dejnost ja vr{i vo edna ili pove}e organizacioni edinici - apteki so eden ili pove}e farmacevtski timovi sostaveni od diplomiran farmacevt so licenca za rabota i faramacevtski tehni~ar so uverenie za polo`en stru~en ispit, vraboteni so polno rabotno vreme vo zdravstvenata ustanova - (Prilog broj 1 na ovoj dogovor). -Rokot za kompletirawe na farmacevtskiot tim e usoglasen vo rok od 20 dena da go izvesti Fondot za promena na timot i dopolnitelni 15 dena da go kompletira timot.

^len 3 stav 3, 11, 12, 13, 14 i 15 Utvrdena e slednata postapka {to dipl. farm./farm.teh. treba da ja napravi vo slu~aj na gubewe ili kra`ba na faksimil: "Pri zatvorawe na faksimilot na farmacevtot, Fondot gi izvestuva zdravstvenata ustanova i podra~nata slu`ba na Fondot najdocna vo rok do 15 dena. Pri gubewe ili kra`ba na faksimil, farmacevtot e dol`en vedna{ da go izvesti Fondot za da se zatvori brojot na faksimilot vo bazata na podatoci na Fondot. Za izguben faksimil pokraj baraweto za zatvorawe na brojot, se dostavuva i izvadok od objavata vo Slu`ben vesnik. Za ukraden faksimil pokraj baraweto za zatvorawe na brojot, se dostavuva i kopija od zapisnik od MVR. So zatvorawe na izgubeniot ili ukradeniot faksimil, Fondot na farmacevtot mu dodeluva nov broj na faksimil. Podatocite za zatvorawe na faksimilot poradi gubewe ili kra`ba, Fondot gi objavuva na svojata veb-stranica na denot na prijavuvaweto." ^len 4 Izvr{ena e registracija i dodelena e {ifra za ekspedicija na lek na farmacevtski tehni~ar ^len 9 stav 6 i 7 Aneks na dogovor za skapi lekovi nema da se izgotvuva. Vo samiot dogovor e utvrdeno deka iznosot za izdadenite lekovi, soglasno so odlukata na Upraven odbor na Fondot za utvrduvawe na skapi lekovi od Listata na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija koi se izdavaat na recept vo primarnata zdravstevna za{tita, ne e vklu~en vo opredeleniot mese~en iznos (kvota) za opredelena zdravstena ustanova apteka - organizaciona edinica.

Makedonija bb, 1000 Skopje Tel: 02 3289.000 w w w. fzo. org. mk z

z

Faks: 02 3289.048


^len 11 stav 2 i 3 Regulirana e postapkata za izdavawe na lekovi na recept od Listata na lekovi: "Zdravstvenata ustanova na osigurenoto lice za akutni zaboluvawa mo`e da mu izdade lek na recept vo koli~estvo dovolno do 8 dena, a za hroni~nite bolesti mo`e da izdade lekovi so {to }e obezbedi terapija do 30 dena. Na eden recept se izdava samo edno originalno pakuvawe na lekot, osven za lekovite {to se izdavaat na par~e, odnosno po edinica farmacevtska doza`na forma spored spisokot na lekovi ~ii originalni pakuvawa se delat, objaven na veb-stranicata na Fondot. Receptot za akutni zaboluvawa va`i 5 dena od denot na propi{uvaweto, za narkotici i opojni sredstva 5 dena od denot na propi{uvawe, za hroni~ni bolesti receptniot obrazec va`i 30 dena od datumot nazna~en na receptot kako datum na propi{uvawe. Zdravstvenata ustanova e dol`na da izdava lekovi na osigurenite lica, spored na~in i postapka od stav 1, 2 i 3 na ovoj ~len, bez ogled na mestoto na `iveewe, odnosno mestoto na osiguruvawe na osigurenoto lice."

^len 20 to~ka 23 Vo obvrski na zdravstvenata ustanova se dodava nova to~ka koja glasi: "Novovraboteniot farmacevt ili farmacevtski tehni~ar smee da izdava lekovi na osigurenite lica na tovar na Fondot, isklu~ivo po potpi{uvawe na aneks na ovoj dogovor za nov farmacevt, odnosno farmacevtski tehni~ar" ^len 22 stav 4 i 5 Regulirana e postapkata vo slu~aj na koristewe na kratkotrajni otsustva na farmacevtskiot tim (nad 7 dena, no ne podolgo od 21 den) predvideni vo Zakonot za rabotni odnosi, so izdavawe na nalog za opravdano otsustvo od rabota ili dozvola za izleguvawe od strana na ovlastenoto lice na zdravstvenata ustanova. ^len 32 stav 13 Usoglasena e postapkata za na~inot na izrekuvawe i utvrduvawe na visina na dogovornite kazni i postapuvawe po zapisnici od izvr{eni kontroli vo poslednite meseci od va`eweto na stariot dogovor: "Ako zdravstvenata ustanova stori povredi na dogovornite odredbi vo poslednite tri meseci od va`eweto na dogovorot sklu~en za 2010/2011 godina, poradi postoewe na kontinuitet vo raboteweto so Fondot, so sklu~uvawe na ovoj dogovor, Fondot go zadr`uva pravoto ednostrano da mu go raskine dogovorot ili da mu izre~e dogovorna kazna, vo zavisnost od storenata povreda".

11 ^len 33, 34 i 35 Dogovornite kazni se namaleni za edna polovina i izvr{eno e nivno pregrupirawe i toa: -dogovornata kazna dvomese~en nadomestok za izvr{ena usluga za izdavawe na lekovi na recept, se zamenuva so ednomese~en nadomestok za izvr{ena usluga za izdavawe na lekovi na recept - dogovornata kazna ednomese~en nadomestok za izvr{ena usluga za izdavawe na lekovi na recept, se zamenuva so edna polovina od nadomestok za izvr{ena usluga za izdavawe na lekovi na recept.

Farmacevtski informator

^len 18 stav 1 i 4 Razrabotena e postapkata na priem na fakturi i postapuvawe po prigovor za namaleni fakturi: Po priemot na fakturite so prilozite, podra~nata slu`ba na Fondot vo rok od 45 dena vr{i proverka na dokumentacijata, po {to vo rok od 10 dena ja izvestuva zdravstvenata ustanova za utvrdenite otstapuvawa i nedostatoci. Ako vo rok od 55 dena, Fondot ne dostavi takvo izvestuvawe, se smeta deka receptite se prifateni. Po istekot na rokot od 55 dena, dokolku so dopolnitelna kontrola Fondot utvrdi nepravilnosti vo fakturite i receptite, go zadr`uva pravoto dopolnitelno da postapuva po istite. Za iznosot na neispravni recepti za koj se namaluva fakturata na zdravstvenata ustanova, podra~nite slu`bi na Fondot dostavuvaat pismeno izvestuvawe so zadol`uvawe za namaluvawe na fakturata. Zdravstvenata ustanova mo`e da dostavi barawe za uvid vo neispravnite recepti. Ako po izvr{eniot uvid zdravstvenata ustanova ima zabele{ki, istite so prigovor gi dostavuva do podra~nata slu`ba. Po dostavenite zabele{ki postapuva i odlu-

~uva rakovoditelot na podra~nata slu`ba na Fondot.


AKTUELNO FARMACEVTSKA KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Asocijacija na bolni~ki farmacevti Predlog normativi vo bolni~kata /klini~kata farmacevtska praksa

So formirawe na bolni~kite/klini~kite apteki, a so cel za dobra celosna farmacevtska gri`a, se nametna potreba od izrabotuvawe na normativi za rabota. Vo soglasnost so predlo`enite normativi od kolegite od bolni~kata apteka od Bitola, kako i site dopolnuvawa, izmeni i adaptacija na predlog normativite od drugite farmacevti od bolni~kite apteki od RM, ~lenovite na Asocijacijata na bolni~ki farmacevti vi prika`uva: Site bolni~ki apteki nemaat ista struktura , pa profesionalnite aktivnosti ne se zastapeni nasekade vo celost. Sekoja profesionalna aktivnost se sostoi od poveke segmenti, predvideno e odredeno vreme koe sekako deka }e mo`e da se korigira vo zavisnost od uslovite. Principot na nabavki se sveduva na zaedni~ki imenitel, no vo zavisnost od toa {to se nabavuva treba da se primenuvaat razli~ni standardi i da se po~ituvaat podelbi , klasifikacii i sl. Bolni~kiot farmacevt ima ogromna uloga vo lekuvawe na pacientite pod mototo vistinski lek, vo vistinsko vreme na soodveten pacient.

Farmacevtski informator

12

Nabavka na lekovi Pri nabavkata na lekovi eden od najbitnite segmenti e pravilno planirawe na godi{nite potrebi, koi pak se adaptiraat na finansiskiot plan na Klinikata.Toa se postignuva so prethodno dobivwe na podatoci od soodvetniot oddel na Klinikata, so sledewe na potro{uva~kata na lekovi vo prethodnite nekolku godini i so opredeluvawe na prosek. Sekako ne treba da se zanemari i snabduvawe na dopolnitelni rezervni koli~ini za nepredvideni situacii, epidemii, elementarni nepogodi i sl. Za odreduvawe na mese~ni koli~ini, isto taka, potrebno e da se napravat i godi{ni kalendari od koi ke se sogledaat realnite potrebi na lekovi za sekoj mesec poedine~no. Vo soglasnost so godi{nite potrebi i odobreniot buxet na soodvetnata Klinika, se izrabotuvaat tenderski specifikacii, so ATC kod na lekot, generi~ko ime, doza`na forma na lekot, ja~ina i koli~ina. Potoa farmacevtot se vklu~uva vo tenderski komisii kade dava stru~en pridones za soodveten izbor za nabavka. Nabavka na medicinski potro{en materijal Planirawe na godi{ni potrebi, odreduvawe na mese~na potro{uva~ka, izrabotka na tenderski specifikacii

i izrabotka na tenderski rang-listi se soodvetni proceduri kako pri nabavka na lekovi. Pri nabavkata na med. potro{en materijal ima specifika vo raznovidnosta na materijalite i zatoa e potrebno prethodno da se izvr{i nivna klasifikacija, a potoa toa }e ja olesni nabavkata i distribucijata. Nabavka na hemikalii Planiraweto na godi{nite potrebi za nabavka na hemikalii se postignuva so podatoci od izraboteni hemiski analizi vo soodvetnite laboratorii za odreden period, a od toa se presmetuvaat godi{nite koli~ini. Zavisno od predvideniot broj na analizi vo tekot na eden mesec, a i od planirawe na rezervni koli~ini od soodvetnite hemikalii se odreduva mese~na potro{uva~ka. Farmacevtot u~estvuva i vo izrabotka na tenderskite specifikacii, a u~estvuva i vo tenderski komisii. Soodvetno se pristapuva kon nabavki na dijagnosti~ki materijali, sredstva za dezinfekcija, materijali za dijaliza. Nabavkite na medicinski instrumenti, medicinski implanti i ostanato se planiraat na godi{no nivo a se nabavuvaat po potreba na Klinikata. Priem na artikli Pri priemot na artikli najprvo se sporeduva nara~kata so ispratnicata od dobavuva~ot, po koli~ina i sodr`ina, so toa se potvrduva dali priemot e soglasno na na{ite barawa. Potoa se proveruva lekot organolepti~ki -po baranoto ime, doza`na forma, oblik i rok na traewe. Potoa lekot t.e. primeniot artikal se smestuva soglasno so propisite (vo fri`ider, raftovi za lekovi, vo temno i sl) Potoa sledi kompjuterska obrabotka na priemnite dokumenti, {ifrirawe. Podgotovka za izdavawe i izdavawe Se popolnuva oficinelnata - defektura, a potoa se kontrolira ispravnosta na receptot koj e napi{an soglasno potrebite na oddelot. Lekovite na Klinikite se izdavaat dnevno, no ima i posebno izdavawe za narkotici so vodewe na narkoti~na kniga, posebno izdavawe na lekovi za retki bolesti, hormonska terapija so presmetuvawe na dozi, citostatska terapija i sl. Neposredno pred izdavawe na lekot, kompjuterski se proveruva rezervata od istiot lek na odelot, dali baraweto e vo soglasnost so potrebite, dali se sozdadeni rezervi ili ima deficit od istiot.

Se proveruva po vtor pat izdadeniot lek so potpis na farmacevtot, so {to se potvrduva to~nosta. Potoa se obrabotuva receptot od apte~nata kniga kompjuterski. Prethodnite aktivnosti se odnesuvaat za site bolni~ki apteki, no bidej}i site bolni~ki apteki imaat razli~ni strukturi, broj na vraboteni, oprema i sl. Vo nekoj od niv se prisutni i slednite aktivnosti kako: Izrabotka na magistralni preparati, Izrabotka na galenski preparati Prigotvuvawe (rekonstitucija) na radiofarmacevtici i dr. Farmacevtite sekako moraat da go pratat brziot tehnolo{ki razvoj, {to zna~i deka e potrebno kontinuirano samoeducirawe. Sekako deka farmacevtite mo`e da se vklu~at vo edukacija na studenti, diplomci i praktikanti. Farmacevtite imaat neophodna potreba od informirawe od oblasta na klini~ka farmacija, farmakoinformatika, farmakoekonomija. Na usni i pismeni barawa treba da odgovaraat navremeno, so najnovi podatoci, a toa potoa i da go evidentiraat. Da se zalagaat da dadat pridones vo obezbeduvawe i prisposobuvawe na terapijata poedine~no po pacienti, soglasno so antibiogram i dr. Farmacevtite vraboteni vo bolni~kite apteki, vo zavisnost od Klinikite kade {to rabotat, treba da sorabotuvaat i so lekarskite timovi, mo`at da se vklu~at vo nadzor na upotrebata na lekovi, preku toa da ja sledat potro{uva~kata na lekovi i neophodnosta od nivna konsumacija, da gi sledat nesakanite reakcii na lekot i prijavuvawe na istite. Da izrabotat klini~ki studii, da se zalagaat da se po~ituvaat odredeni standardi, da gi po~ituvaat operativnite proceduri. Da se sledat rokovite na upotreblivosta na lekovite, da se vodi evidencija za lekovi so pominat rok i da se prijavat istite do nadle`nite organi za nivno uni{tuvawe. Site farmacevti vraboteni vo Bolni~kite apteki kako ~lenovi na Evropska asocijacija na Bolni~ki farmacevti gi sledat stru~nite seminari i kongresi, za {to se posebno zasluga ima pretsedatelot na Asocijacijata, kole{kata Biljana Lazarova i pretsedatelot na Farmacevtskata komora, prof. d-r Lidija Petru{evskaTozi JZU Univerzitetska Klinika za detski bolesti Bolni~ka apteka dipl.farm. Sla|ana Tentova - Peceva


FGEU IZJAVA

RE[ENIJA ZA E-ZDRAVSTVO VO JAVNITE APTEKI NA EU: da se pomogne da se sogleda profesionalniot potencijal Kratko rezime 他 FGEU veruva deka e-zdravstvoto mo`e da pomogne da se nadminat nekoi od klu~nite predizvici so koi denes se soo~uvaat davatelite na zdravstvena gri`a vo Evropa. Da zememe eden primer, poradi zgolemuvaweto na vozrasta na naselenieto vo Evropa se soo~uvame so zgolemuvawe na brojot na onie {to zemaat pove}e lekovi odedna{, a so toa i mo`nosta za pojava na gre{ka i pri propi{uvaweto i pri izdavaweto kako i mo`nosta za pojava na nesakani efekti. Soodvetniot razvoj i na sistemite za e-propi{uvawe i na elektronskite zdravstveni kartoni, kako i na drugite informati~ki alatki zna~itelno mo`e da pridonesat vo namaluvawe na mo`nosta za nanesuvawe na {teta kaj pacientite koi zemaat pove}e lekovi istovremeno. 他 Iako vklu~uvaweto na farmacevtite vo sistemite za e-propi{uvawe e {iroko prifateno, koga se doa|a do pra{awata povrzani so razmena na informaciite koi se sodr`ani vo elektronskiot zdravstven karton, farmacevtite se u{te go nemaat nivoto na vklu~enost vo soglasnost so nivniot potencijal za upotreba na nivnite profesionalni ve{tini i znaewa vo optimiziraweto na bezbednosta na pacientite. Bolni~kite farmacevti se sposobni zna~itelno da go zgolemat pridonesot {to go pravat vo medicinskata gri`a i preku razgleduvaweto i preku dopolnuvaweto na zdravstveniot karton na pacientot. Vo sprotivno, aptekarite od javnite apteki gledaj}i nanazad, imaat problem so pristapot kon dokumentite koi gi dr`at op{tite lekari ili kon samostojnite zdravstveni zapisi. 他 Pristapot na farmacevtite vo "~itawe" i "pi{uvawe" opciite vo elektronskiot zdravstven karton e neophoden za sproveduvawe na mo`nostite na lekarot vo podobruvaweto na bezbednosta na pacientot, vo poddr{kata za razvojot na novi uslugi orientirani kon pacientot, vo unapreduvaweto na interdisciplinarnata rabota vo zdravstvenite timovi i vo zgolemuvaweto na kvalitetot i obezbeduvaweto na kontinuitet vo gri`ata {to mu se dava na pacientot. Sekako pri vakviot pristap treba da se po~ituva doverlivosta i da se zasnova na davawe na soglasnost od strana na pacientot, zaedno so robusniot sistem za avtentifikacija na zdravstvenite rabotnici. Veruvame deka pri razvoj na elektronski zdravstven sistem za evidencija, farmacevtite treba da se smetaat za ednakvi partneri i pridonesuva~i vo procesot. 他 Na pacientite im e potreben elektronski zdravstven sistem koj funkcionira, na zdravstvenite rabotnici im se potrebni re{enijata od e-zdravstvo koi }e ja poddr`at nivnata rabota, a na pla}a~ite zdravstveniot sistem im se potrebni re{enija koi }e donesat rezultati so namaleni tro{oci. Seto ova e vozmo`no. Sepak, neophoden preduslov za realizirawe na mo`nostite na e-zdravstvo e priznanieto za negovata mo} vo prilog na site ~ekori vo tekot na patuvaweto na pacientot, vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita, kaj mati~nite lekari i sekako vo aptekata.

E-zdravstvo - {irok opseg na kompjuterski aplikacii upotrebeni za ostvaruvawe na zdravstvena za{tita, koi opfa}aat od elektronski transfer na recepti od op{tiot lekar do aptekata, do mo`nost postarite lica da dobivaat li~na gri`a doma so konsultacija od strana na davatel na zdravstvena gri`a preku telemedicina - pretstavuva golema mo`nost za unapreduvawe na bezbednosta na pacientite i gi pravi zdravstvenite uslugi vo Evropa poprifatlivi vo odnos na cenata na ~inewe. Pazarot na e-zdravstvo momentalno e okolu 2 procenta od vkupnite tro{oci za zdravstvena za{tita vo Evropa, no ima potencijal da bide pove}e od polovina, re~isi kolku pazarot za medicinski pomagala ili kolku polovina od pazarot za lekovi1. Dopolni-

telno, dava ogromna mo`nost da gi napravi zdravstvenite sistemi vo Evropa poefikasni. Skore{en izve{taj2 napraven od strana na porane{niot pretsedava~ so EU, [vedska, procenuva deka 9 milioni bolni~ki denovi godi{no, vo Evropa, mo`at da se oslobodat samo so pomo{ na elektronski zdravstven zapis (karton) - eHR, soodvetno na vrednost od 3,7 milijardi evra. U{te pova`no, kako {to ovaa studija }e poka`e, ako soodvetno se razviva e-zdravstvoto }e ima golem pridones vo postignuvawe na klu~nite aspekti od celokupnata bezbednost na pacientot, kako i vo bezbednosta od lekovite. Pacientot mora da bide vo centarot na zdravstvenata gri`a. Aptekarite se podgotveni i posveteni da ja odigraat nivnata uloga, odej}i po{iroko od nivnata tradicionalna uloga na izdavawe i dejstvuvawe na prednata linija na davawe na zdravstveni uslugi na pacientite obezbeduvaj}i uslugi fokusirani kon pacientite. Kako takvi, aptekarite se aktivni u~es-

15

Farmacevtski informator

Potencijalot na e-zdravstvo za donesuvawe na podobra bezbednost na pacientite


AKTUELNO nici vo dene{nite i idni elektronski zdravstveni sistemi. Dodeka {iroko se prifa}a vklu~enosta na farmacevtite vo sistemite na elektronskoto propi{uvawe (e-propi{uvawe), koga stanuva zbor za pra{awata povrzani so spodeluvawe na informaciite od elektronskiot zdravstven zapis (karton) na pacientot, farmacevtite se u{te go nemaat nivoto na vklu~enost vo soglasnost so nivniot potencijal za upotreba na nivnite profesionalni ve{tini i znaewa za optimizirawe na bezbednosta na pacientite. Pri dizajnirawe na informati~kite sistemi i alatkite za poddr{ka i vo slu~aite koga farmacevtite vsu{nost treba da donesat odluka, nivnata vklu~enost e pove}e od ~isto logisti~ka gledna to~ka, a pomalku od agol na gri`a. Vakviot pristap treba da se preispita.

Osloboduvawe na farmacevtskiot potencijal pri razvivawe na informati~kite re{enija

Farmacevtski informator

16

Podobruvawe na bezbednosta na pacientite Intervenciite na farmacevtite pri procesot na izdavawe e klu~na karakteristika vo odnos na bezbednosta na pacientot. Ova e o~igledno od rezultatite na studijata napravena vo 2001 godina, kade {to bile vklu~eni 34 javni apteki. Vo tekot na studijata 419 (0,69%) intervencii bile napraveni od aptekarite, od koi 45 (0,08%) bile klasificirani kako potencijalno seriozni od vkupniot broj na 60.525 izdadeni raboti3. Aptekarite od ovaa studija edinstveno se potpiraa na nivnite sopstveni aptekarski zapisi za pacientite. Da bide pojasno, brojot i kvalitetot na ovie intervencii bi bil pogolem dokolku celiot zdravstven zapis (karton) na pacientot bi bil zemen predvid vo tekot na procesot na izdavawe. Pristapot na farmacevtite do elektronskiot zdravstven karton e neophoden za ostvaruvawe na mo`nosta na lekarite za podobruvawe na bezbednosta na pacientite, za poddr{ka na razvojot na novi uslugi orientirani kon pacientot, za podobruvawe na interdisciplinarnata rabota vnatre vo zdravstvenite timovi i podigawe na kvalitetot i obezbeduvawe na kontinuiranost vo zdravstvenata gri`a koja mu se obezbeduva na pacientot. Veruvame deka pri razvojot na elektronskite sistemi za zdravstvena evidencija, farmacevtite treba da se smetaat kako ednakov partner i u~esnik vo toj proces. Ja prifa}ame sekako va`nosta za doverlivosta i davaweto na soglasnost vo ovie procesi. Mnogu pacienti ve}e gi konsultiraat svoite farmacevti za doverlivi i potencijalno sramni pra{awa, a farmacevtite ja po~ituvaat doverlivosta na site informacii koi nim im se potrebni koga ja odigruvaat nivnata profesionalna uloga. Site javni apteki imaat sistemi za vodewe na doverlivi informacii, koi opfa}aat {irok opseg na eti~ki, profesionalni i legalni barawa. Poddr{ka za razvoj na postoe~kite i novite uslugi na aptekite Aptekarite steknuvaat novi ulogi vo modernite zdravstveni sistemi, kako na primer upravuvawe so lekovi. Taka, na primer, so usvojuvaweto na noviot zakon vo Francija (poznat kako NRYT), nekoi od zada-

~ite na lekarite }e bidat prefrleni na drugite zdravstveni rabotnici; ova }e zna~i i upotreba na novite tehnologii. Vo [kotska, farmacevtite po~nuvaat da izrabotuvaat bazi na podatoci za pacientite za razli~ni uslugi; ova }e obezbedi informacii za golem broj pacienti koi dobivaat farmacevtski uslugi zaedno so ishodite od lekuvaweto na pacientite, kako del od planovite za lekuvawe na poslabite zaboluvawa vo aptekite i upravuvaweto so hroni~nite zaboluvawa. Pregled (proverka) na lekovite e usluga {to ja davaat farmacevtite koja mo`e da ja spre~i pojavata na problemi povrzani so lekovite i da go podobri pridr`uvaweto na pacientite kon terapijata. Lekovite koi pacientite gi koristat se revidiraat vo kontekst na rabotnite klini~ki uslovi i perspektivata na pacientot - ottuka uslugata pregled na lekovite bara pristap do celokupniot zdravstven karton na pacientot so cel toj pregled da bide efektiven. Od eden sistematski prikaz na lekuvaweto se zaklu~ilo deka intervenciite koi se inicirani od farmacevtite, vklu~uvaj}i go i delot na pregled (proverka) na lekovite, se korisni vo namaluvawe na otpu{tawata od bolnica do 36%4. Za uslugi na izdavawe {to se povtoruvaat, vo nekoi zemji-~lenki na EU, pacientite mo`at da si gi obezbedat lekovite vo pravilni intervali za odreden vremenski period so odluka na lekarot koj gi lekuva. Farmacevtot e zadol`en celo vreme da ima pristap do fakti~kata sostojba na pacientot. Pristapot do zdravstveniot karton bi mo`el da ja poddr`i ovaa zada~a i da ja obezbedi zdravstvenata za{tita {to ja propi{al lekarot. Ima slu~ai koga pacientite ne si gi obezbeduvaat lekovite koi im se propi{ani. So dozvoluvawe na farmacevtite da gi bele`at ovie odluki i mo`nite pri~ini za istite dobieni vo komunikacija so pacientite, bi se unapredil zdravstveniot karton na pacientot. Sli~ni trendovi poddr`ani vo legalna ramka mo`at da se zabele`at vo drugite zemji na EU: neodamna usvoeniot akt za aptekite vo Italija i noviot dogovor za javni apteki vo Anglija ja podignaa ulogata na aptekarite vo nacionalniot zdravstven sistem preku donesuvawe na podobar pristap do visoko kvalitetni uslugi za pacientite preku aptekite. Potencijalot na vakvite novi ulogi za da im se pomogne na pacientite bi se optimiziral so elektronska komunikacija vo realno vreme pome|u op{tite lekari i farmacevtite, so integracija na dva informati~ki sistema i razmena na informacii. Podobruvawe na komunikacijata i sorabotkata vo zdravstvenite timovi Od klu~na va`nost e zemaweto predvid na vlijanieto na razvojot na re{enijata na e-zdravstvo i implementiraweto na kontinuiranosta vo gri`ata. Ova vo golema mera mo`e da se zasili ako postoi soodvetna sorabotka pome|u razli~nite zdravstveni rabotnici i razli~nite zdravstveni ustanovi. Zgolemenata sorabotka pome|u lekarite i farmacevtite, kade {to farmacevtite direktno mo`at da interveniraat vo zdravstveniot karton na pacientot, dava mo`nost za podobruvawe na sledeweto na lekuvaweto na pacientot i kako krajno podobruvawe na kvalitetot na gri`a. Na primer, postoe~kite dokazi sugeriraat deka pacientite ne sekoga{ gi upotrebuvaat lekovite koi ne se na recept soodvetno5 i op{tite


lekari obi~no ne se svesni deka pacientite gi koristat6. So zgolemuvaweto na brojot na dostapni lekovi za koi ne e potreben recept, aptekarite imaj}i pristap za ~itawe i pi{uvawe vo zdravstvenite kartoni, mo`at da obezbedat deka koga pacientot zema lek {to ne odi na recept vo apteka, istiot lek bi se zel predvid pri propi{uvaweto na drugata terapija. Od perspektiva na FGEU, ne samo {to e va`no informati~kite re{enijata da se vnatre{no operativni, tuku presuden e i razvojot na mre`ite za komunikacija i sorabotka me|u ~lenovite od timovite za zdravstvena za{tita vo odnos na sostojbata na pacientite. Ova e bitno za podobra upotreba na znaewata na sekoj ~len od timot vo korist na pacientot. Sorabotkata vo interdisciplinarnite timovi za zdravstvena za{tita vo ustanovite od primarna za{tita kako i vo bolni~kite ustanovi, so aktivno u~estvo na farmacevtite potpomognato od IT re{enijata, e va`no vo obezbeduvaweto na kontinuiranost i kvalitet na gri`a kade {to pacientot ima centralno mesto. Zatoa e su{tinski va`no i farmacevtite da se celosno priznati i iskoristeni vnatre vo multidisciplinarnite zdravstveni timovi i da bidat napraveni soodvetni alatki koi bi im bile dostapni na farmacevtite za da im pru`at najdobra mo`na gri`a na pacientite. Izrabotkata na vakvi alatki za poddr{ka ne mo`e da se odvoi od ulogata na farmacevtite {to ja imaat vo zdravstveniot sistem. Ova }e ja potpomogne operativnosta na dostapnite re{enija me|u razli~nite zdravstveni ustanovi i }e go obezbedi protokot na informacii {to e potreben za obezbeduvawe na najdobra gri`a za pacientite da e dostapna vo vistinsko vreme.

Zaklu~ok E-zdravstvoto e pove}e od tehnolo{ki razvoj; toa e pove}e obvrska za umre`uvawe, orientiranost kon pacientot i dostapnost na zdravstvenata za{tita. Dodeka novite informti~ki tehnologii kontinuirano se razvivaat i novite aplikacii i uredi }e navleguvaat na pazarot, vlijanieto }e bide ograni~eno bez silna posvetenost i vodstvo na evropsko, nacionalno, regionalno i lokalno nivo, vklu~luvaj}i gi site u~esnici. Sega se e do site u~esnici vklu~eni vo davaweto i odr`uvaweto na dobroto zdravje na site gra|ani vo Evropa za da se utvrdi deka nie prodol`uvame da ja razvivame ovaa idnina i za da se realizira celiot potencijal na elektronskoto zdravje. E-zdravstvo pretstavuva istoriska mo`nost da napravime kvanten skok vo mo`nosta za obedbeduvawe pobezbedna i poefikasna gri`a za pacientite.

KRAJ

Nekolku primeri i najdobrite praktiki se dadeni podolu za da se poka`e razli~nosta na informati~kite aplikacii vo javnite apteki niz Evropa. 1. Elektronski zdravstven zapis (karton) Elektronski zdravstven zapis (karton, eHR) pretstavuva "mo`nost za lesna razmena na medicinski informacii pome|u davatelite na zdravstveni uslugi i mo`nost da se dozvoli da se sledi pacientot vo tekot na razli~nite modaliteti na gri`a od razli~ni organizacii davateli na zdravstveni uslugi7. Elektronskiot zdravstven zapis (karton) na pacientot mo`e da opfati podatoci sobrani od davateli na uslugi od op{tinata, regionot ili od nacionalno nivo, vo zavisnost od lokacijata". 1.1 Dossier Pharmaceutique ^lenot L 1111-23 od francuskiot javen zdravstven zakonik obezbeduva legalna osnova za pojavuvawe na farmacevtski zapis (the ‘Dossier Pharmaceutique’). Dossier Pharmaceutique gi vklu~uva site izdadeni lekovi na pacientot vo sekoja javna apteka locirana vo Francija vo poslednite 4 meseci, bilo da se raboti za lekovi koi odat na recept ili ne. Podatocite zemeni vo momentot na izdavawe se skladiraat na za{titen centralen server. Edinstveno aptekarite i onie {to legalno propi{uvaat lekovi imaat pristap do ovaa profesionalna alatka so li~na elektronska karti~ka i karti~kata za zdravstveno osiguruvawe na pacientot. Od 15 april 2010, 14. 450 apteki vo Francija obrabotuvaat farmacevtski zapisi (dosieja); toa e 63% od vkupniot broj na javni apteki vo Francija. Okolu 7,5 milioni pacienti se soglasni da im se izraboti farmacevtsko dosie, od koi 2,7 milioni se na vozrast nad 60 godini. Sekoj den se vodi smetka za 250.000 i sekoja nedela pove}e od 300.000 pacienti izvlekuvaat korist od podobrata koordinacija vo zdravstvoto preku razmena na podatoci od farmacevtskite zapisi pome|u aptekite. Paralelno, Ordre National de Pharmaciens, koja e sopstvenik na sistemot, postepeno voveduva novi uslugi bazirani na sistemot. Se koristi za ispra}awe na itni predupreduva~ki poraki za zdravjeto i predupreduva~ki poraki za serii na lekovi koi treba da se povle~at; vo tek e pilot-testirawe na sistemot za farmacevtski zapisi vo bolni~kite apteki. Bankata na podatoci za interakcii }e se vklu~i vo centralniot sistem, taka {to vo sekoe vreme koga }e se zabele`i nekoja interakcija, detali za lekovite i interakcijata }e bidat zapi{ani. Specifi~en obrazec }e im ovozmo`i na farmacevtite sistematski da gi zapi{uvaat nivnite intervencii, a ova pak }e ovozmo`i izrabotka na podetalni analizi na napravenoto. Sli~en sistem na razmena na farmacevtski zapisi vo momentov se razviva vo Belgija. Ve}e pove}e godini vo Belgija farmacevtite se potpiraat na informati~kite tehnologii za da vodat soodvetni zapisi za pacientite i izdadenite lekovi, a vo bliska idnina po davawe na soglasnost od strana na pacientite, }e bide vozmo`no da se razmenuvaat podatoci

17

Farmacevtski informator

Posebno va`no e toa deka postoi dokaz od zna~itelna va`nost {to upatuva na toa deka koristeweto na elektronskite zdravstveni kartoni na pacientite od stranana farmacevtite ima zna~itelna mo`nost: z za podobruvawe na bezbednosta na pacientite, z za poddr{ka na razvoj na novi uslugi orientirani kon pacientite, z za podobruvawe na interdisciplinarnata sorabota vo zdravstvenite timovi, z i za podobruvawe na kvalitetot, i obezbeduvawe na kontinuitet na gri`ata.

Prilog I – Postojnite re{enija za e-zdravstvo vo javnite apteki


AKTUELNO pome|u site javni apteki so cel da se namalat medicinskite gre{ki i da se podobri farmakovigilancata. 1.2 Profil na lekuvawe - Danska Od juli 2004 godina vo Danska, sekoj pacient koj zemal propi{an lek ima sopstven li~en elektronski profil na lekuvawe. Profilot na lekuvawe e elektronski pregled na site propi{ani lekovi kupeni od strana na pacientot vo apteka vo poslednite 2 godini. So Profilot na lekuvawe rakovodi Danskata agencija za lekovi i mo`e da mu se pristapi preku veb stranicata8 koja se odnesuva na nacionalnoto zdravstvo vo Danska. Receptot na pacientot i informaciite koi se dobieni od aptekite, kade {to vsu{nost e izdaden propi{aniot lek, se dvata glavni izvori na podatoci sodr`ani vo Profilot na lekuvawe. Receptot obezbeduva informacii za propi{aniot lek - doza, ja~ina, koli~ina i indikacija. Isto taka dava informacija za pacientot, lekarot {to go propi{al lekot i aptekata kade {to e izdaden lekot. Aptekata dava to~na informacija za izdadenite edinici i proda`noto ime na izdadeniot lek. Site informacii od receptot, koi se zabele`ani na sopstveniot elektronski sistem za izdavawe, avtomatski se zapi{uvaat vo bazata na podatoci na Profilot na lekuvawe. Ova se odnesuva na site recepti; izdadeni od op{t lekar, specijalist i lekar od Brza pomo{. Samo pacientot i lekarot, koj vo momentot go lekuva pacientot, imaat direkten pristap do Profilot na lekuvawe. Farmacevtot, isto taka, mo`e da gi vidi informaciite vo profilot ako pacientot mu dade usna soglasnost; soglasnost treba da se dobie sekojpat koga pacientot ja posetuva aptekata. Za da pristapat kon Profilot na lekuvawe, pacientite koristat digitalen potpis, dodeka lekarite i farmacevtite treba da upotrebat t.n. Digitalen sertifikat na ~len od personalot. Profilot gi ~uva zapisite na onie {to imaat pristap do profilot. Edna od glavnite zada~i na Profilot na lekuvawe e namaluvawe na brojot na medicinski gre{ki, na pr: se osiguruva deka pacientot }e go dobie praviot lek vo aptekata i deka toj/taa nema da zeme lekovi pove}e od potrebnoto i }e se preveniraat interakciite. Farmacevtot go koristi Profilot, koga na pacientot mu dava usluga na zapis za lekuvaweto.

Farmacevtski informator

18

Vo aptekata farmacevtot mo`e da gleda: z Nekoi osnovni informacii za pacientot, z Informacii za lekarot koj ja propi{uva terapijata, z Dali pacientot se `ali za propi{anata doza, z Dali e potrebno da se napravi korekcija vo terapijata, na primer promena na dozata ili prekinuvawe na lekuvaweto ili zapo~nuvawe so lekuvawe so nov vid na lek, z Pridr`uvawe na pacientot kon odredena {ema koj e del od profilot na lekuvawe. 1.3 Regionalni re{enija vo Holandija Za aptekarite da obezbedat kontinuiranost vo farmacevtskata gri`a, informaciite za izdadenite lekovi i drugi relevantni informacii za pacientite, kako alergii i kontraindikacii, elektronski se sobiraat i razmenuvaat pome|u aptekite vo regionot na Holandija. Na pacientot komu mu e potrebna gri`a

vo tekot na no}nite ~asovi, a koj ne mo`e da ja poseti aptekata vo koja redovno odi, sepak mo`e da ja dobie optimalnata farmacevtska gri`a bidej}i do negoviot medicinski zapis mo`e da se pristapi vo sekoe vreme od sekoj farmacevt (apteka) vo celiot region. Holandskiot zakon propi{uva deka medicinskite zapisi na pacientite (i drugite podatoci za lekuvaweto na pacientot) se ~uvaat i se dostapni vo tekot na 15 godini. Pove}eto od elektronskite zapisi za pacientite pokrivaat period od 10 godini i pove}e; farmacevtite mo`at da pristapat do bazata na podatoci koja gi sodr`i tie zapisi za da proverat dali pacientite se lekuvaat vo soglasnost so nacionalnite standardi razvieni od lekarite i farmacevtite. Ovie metodi za prebaruvawe i pravila na odnesuvawe se razvieni od strana na Holandskata fondacija za farmacevtska statistika. Vo 2005 godina, holandska rabotna grupa na lekari, farmacevti od javni i bolni~ki apteki zaklu~ija deka za da izveduvaat optimalna terapija so lekovi i da davaat farmacevtska gri`a, site zasegnati zdravstveni rabotnici treba da imaat pristap do informaciite {to se odnesuvaat na propi{anite i izdadenite lekovi (vklu~uvaj}i doza i upatstva za upotreba), interakcii, alergii, kontraindikacii, laboratoriski rezultati, do`ivuvaweto na pacientot (te{kotija vo goltaweto na ap~iwata, strav od igli itn.) Holandskiot inspektorat za zdravstvena za{tita izdade direktiva "Prenos na informacii za lekuvaweto", koja }e stapi vo sila 2011 g . Ovaa direktiva odreduva deka so sekoe preminuvawe na pacientot od eden kaj drug zdravstven rabotnik e potrebno da se generira a`uriran i celosen medicinski pregled od strana na zdravstveniot rabotnik. Za da se pomogne vo pristapot i vo razmenata na podatoci za potrebnoto lekuvawe i do drugite relevantni informacii za pacientot, Ministerstvoto za zdravstvo na Holandija vo sorabotka so organizaciite/zdru`enijata koi gi pretstavuvaat zdravstvenite rabotnici se vo proces na implementacija na nacionalna infrastruktura za razmena na informacii za lekuvaweto i lekovite nare~ena "Podobra gri`a preku podobra informacija". Ovoj sistem }e ja pomogne razmenata na zdravstveni informacii pome|u lekarite i farmacevtite, i pome|u farmacevtite od javnite i bolni~ki apteki. 1.4 Pioneri na e-zdravstvo vo Avstrija Nazad vo 2007, avstriskite farmacevti zapo~naa so inicijativata nare~ena "pojas na medicinska bezbednost". Ovaa inicijativa prvo zapo~na vo Salcburg, kade farmacevtite {to u~estvuvaa nudea usluga na vodewe na pregled na lekovite na pacientot i nivno za~uvuvawe vo zdravstven karton (na lekovi koi se na recept i koi ne se) koj se ~uva vo onlajn baza na podatoci. So soglasnost na pacientot, zdravstveniot karton (zapis) na farmacevtot mu ja obezbeduva celata medicinska istorija na pacientot, bez razlika vo toa koj go propi{al lekot i vo koja apteka bil izdaden toj lek. Sekoja poedine~na apteka e povrzana so sistemot preku postojnata mre`a na informacii od zdravstvoto vodena od Avstriskiot socijalen sistem na osiguruvawe i Lekarskata asocijacija. Pacientite u~estvuvaat vo ovaa programa dobrovolno i besplatno, a soglasnost za pristap mora da bide obezbeden sekoga{ koga vo aptekata mu se pristapuva


na medicinskiot karton. Celta na ovaa programa e da se preveniraat interakciite i pove}ekratnoto propi{uvawe kako i da se obezbedi pomo{ na pacientite koi se na kompleksni terapii so lekovi. Isto taka ovozmo`uva sledewe dali pacientot se pridr`uva kon nasokite za zemawe na propi{anata terapija za koja treba recept kako i za taa za koja ne treba. Kone~no, vo 2009, avstriskite politi~ari se soglasija za oficijalno vospostavuvawe na elektronski zdravstven zapis vo Avstrija. Za dobivawe na sreden rezultat be{e odlu~eno, najrano vo dekemvri 2010 g da se pretstavat tri pilot-proekti za vodewe na elektronski zdravstveni zapisi. Aktuelnite u~esnici (farmacevtite, lekarite, socijalnoto osiguruvawe i Vladata) rabotat na implementacija na proektot softver za elektronski zapis (karton) izraboten i testiran od strana na avstriskite farmacevti. Nacionalniot sistem }e gi povrze site davateli na zdravstveni uslugi, vklu~uvaj}i gi i ordinaciite na op{tite lekari i bolnicite. Nacionalniot sistem na elektronski zdravstven zapis }e ja maksimizira bezbednosta na pacientot koga }e se minimiziraat interakciite i }e se prevenira dupliciraweto na terapijata i so {to }e se napravat za{tedi vo zdravstveniot osiguritelen sistem. 1.5 Inicijativa na celata teritorija vo Republika ^e{ka Javnata zdravstvena osiguritelna kompanija (GHIC CR) razvi sistem za elektronski zdravstven zapis9. Od po~etokot na 2003 be{e pro{iren vo celata Republika ^e{ka. Vo 2010 letoto pove}e od edna pettina od naselenieto na zemjata upotrebuva{e elektronski zdravstven zapis. Elektronskiot zdravstven zapis na pacientite im dozvoluva pristap do nivnite informacii za zdravjeto - vklu~uvaj}i informacii za site kontakti na gra|anite so zdravstvenite uslugi, pokrivaj}i gi posetite kaj op{t lekar i apteka, lekuvaweto kaj stomatolog, laboratoriski testovi i zdravstvena za{tita, kako i slo`eni operacii obezbedeni preku bolni~kite uslugi. Zdravstvenite rabotnici mo`at da mu pristapat na elektronskiot zapis so soglasnost na pacientot i mo`at da zapi{uvaat vo GHIC sistemot preku interfejs koj ovozmo`uva prenos na podatoci od ordinaciite za itni pregledi, laboratoriite, komplementarnite uslu`ni centri i aptekite. Davatelite na zdravstveni uslugi imaat celosen pristap vo podatocite za pacientot vo tekot i vremeto na davaweto na uslugata. Ova vodi do podobra gri`a i {tedi vreme, dostignuvaj}i vrednost od 37% od o~ekuvanata direktna korisnost10. Javnata zdravs-

1.6 Pilot-proekt vo Anglija Nekoi farmacevti vo Anglija sega imaat pristap do Zbirniot zapis za gri`a kako del od pilot-proekt. Zbirniot zapis za gri`a se generira od zdravstveniot zapis (karton) koj go dr`i op{tiot lekar i

1.7 SIFARMA 2000 – Elektronski zdravstven zapis vo Portugalija Javnite apteki vo Portugalija imaat dolga tradicija na upotreba na internet i kompjuterski aplikacii kako za poddr{ka na aktivnostite za upravuvawe na aptekite taka i na alatkite za poddr{ka i konstrukciite za elektronski zdravstven zapis. Od 1985, aptekite vo Portugalija vo svojata sekojdnevna rabota koristat kompjuterska aplikacija nare~ena SIFARMA. SIFARMA dava informacii za naplatata, farmacevtskata forma, ja~inata, preporakata i terapevtskata klasifikacija i za nositelot na odobrenieto za stavawe na lekot vo promet. SIFARMA be{e nadgradena pred 10 godini; nova kompjuterska aplikacija be{e sozdadena - SIFARMA 2000. Toa e alatka orientirana kon pacientot, koja im dozvoluva na aptekarite da obezbeduvaat gri`a orientirana kon pacientot. Ovoj sistem gi isklu~uva naj~estite pre~ki vo odnos na pra{awata na elektronskoto zdravje - toa e bezbeden sistem i gi obezbeduva uslovite za bezbednost na podatocite za pacientite. SIFARMA 2000 im ovozmo`uva na aptekarite so soglasnost na pacientite da napravat zbiren profil za pacientot koga za nego dobivaat relevantni podatoci. Sistemot go poddr`uva farmacevtot koga obezbeduva davawe na efektivna farmacevtska gri`a vo tekot na izdavaweto na lekovite i drugite medicinski proizvodi, so krajna zada~a da gi podobri individualnite ishodi na pacientot od terapijata so lekovi. Soglasnost od pacientot se dobiva so zaemno potpi{uvawe na pismena soglasnost od farmacevtot i pacientot. Ova dozvoluva pe~atewe na bar-kod koj go identifikuva pacientot kako pacient ~ija sostojba se sledi, a li~niot profil na pacientot se registrira vo sistemot. Profilot na pacientot se sostoi od : z Biografski podatoci koi sodr`at osnovni informacii za pacientot, kako adresa, data na ra|awe, pol, telefonski broj, e-mail itn. z Terapevtski profil so va`ni informacii za zdravjeto, kako glavnite patologii, alergii, drugi osobeni sostojbi i nastani na nesakani reakcii na lekovite (nesakanite reakcii se naj~esta pri~ina za problemite koi se povrzani so lekovite). z Istorija na lekuvaweto koja{to sodr`i informacii za site lekovi koi pacientot gi upotrebuva vo momentot i gi upotrebuval vo minatoto, vklu~uvaj}i ja i dozata i upatstvata za upotreba. z Laboratoriski podatoci od koi farmacevtot mo`e da gi zabele`i rezultatite od golem broj ispituvawa na analiti~ki parametri (kako visina, te`ina, BMI; glikemija, krven pritisok itn.), duri i ako analizite ne bile napraveni vo aptekata. z Specifi~ni informacii za pacientot kade specifi~ni informacii koi se odnesuvaat za zdravjeto na pacientot se zapi{ani; ako pacientot se zanimava

19

Farmacevtski informator

tvena osiguritelna kompanija (GHIC CR) 9 ima korist od izbegnuvawe na pravewe na dupli testirawa, tretmani i drugi intervencii i toa se o~ekuva da dostigne do 53% od ekonomskite pridobivki. Ovaa privatna inicijativa e uspe{na prikazna koja se dol`i na dobrata volja, no sepak sostavena i dobro organizirana preku vklu~enosta na {irok rang na ~initeli pomagaj}i go nejzinoto pro{iruvawe i poddr{ka od strana na site u~esnici vo zdravstveniot sistem.

sodr`i lista na tekovnoto lekuvawe, dijagnosticirani zaboluvawa, alergii i nesakani reakcii. Farmacevtot mo`e da mu pristapi na ovoj zapis upotrebuvaj}i smart karti~ka toga{ koga }e dobijat usna soglasnost od pacientot. Vozmo`no e deka naskoro 30 milioni pacienti vo Anglija da imaat sopstven Zbiren zapis za gri`a.


AKTUELNO so nekoja fizi~ka aktivnost, ako toj/taa probuva da ja namali telesnata te`ina, kolku cigari na denot pu{i itn. z Podatoci za intervencijata mu dozvoluvaat na farmacevtot da ja zapi{e sekoja intervencija {to se slu~uva vo tekot na konsultacijata vo aptekata. Ovie podatoci se zapamtuvaat vo profilot na pacientot i mu dozvoluvaat na farmacevtot sistematski da gi bele`i intervenciite i sledeweto na sostojbata koga e neophodno. Site ovie podatoci se sobiraat na mestoto na davawe na gri`ata - vo javnite apteki vo Portugalija samo farmacevtite i drugiot personal ovlasten za izdavawe na lekovi imaat pristap do zdravstvenite informacii za pacientite so soglasnost na pacientite. Dopolnitelno SIFARMA 2000 ja pomaga komunikacijata pome|u aptekite, pacientite i drugite zdravstveni rabotnici, adresata za elektronska po{ta na pacientot, koja e zapi{ana vo negoviot profil, dozvoluva ispra}awe na informacii povrzani so zdravjeto kon pacientot: kako izve{tai od analiti~ki ispituvawa, istorija na lekuvaweto, tabeli so informacii itn. Ova ja potcrtuva mo`nosta na SIFARMA 2000 za izrabotka na model za sorabotka i komunikacija me|u razli~nite zdravstveni rabotnici vo zdravstvenite timovi, pritoa obezbeduvaj}i informacii koi se potrebni za davawe na najdobra gri`a na odredeniot pacient da e dostapna vo pravo vreme - dvi`ej}i se kon kontinuiranosta na gri`ata.

Farmacevtski informator

20

2. Elektronsko propi{uvawe (E-propi{uvawe) E-propi{uvaweto e unapredeno vo mnogu zemji vo Evropa, vo nekoi regioni i zemji e duri i pove}e naprednato vo smisla na kapacitetot i stepenot na implementacijata. E-propi{uvaweto postoi vo Danska ve}e 15 godini; pove}e od 50% recepti se izdadeni i popolneti elektronski. E-receptite brojat 90% od obemot na recepti vo Holandija, a 75% od celokupniot broj na recepti vo [vedska, so cel postavena od nacionalnite vlasti da se postigne 100% vo najbliska idnina. Dodeka vo [panija e-propi{uvaweto e celosno implementirano vo regionite Andalucia, Extremadura, Baleares i Cataluna; re~isi 8.900 od 21.05711 (42%) apteki vo [panija mo`at da izdavaat elektronski. Zaedni~ki element vo razli~nite proekti na elektronsko propi{uvawe vo [panija e vklu~enosta na oficijalnite asocijacii i slednive karakteristiki: pacientot se identifikuva so negovata ili nejzinata zdravstvena karti~ka a lekarot se identifikuva i akreditira elektronski; receptot se izdava vrz osnova na bazata na podatoci za lekovite; medicinskiot recept avtomatski se zapi{uva vo elektronskiot zdravstven karton; receptite elektronski se generiraat i se zaveruvaat so elektronskiot potpis na lekarot, se ~uvaat vo bazata na podatoci za recepti; lekarot na pacientot mu pe~ati obrazec so instrukcii; aptekata sproveduva avtomatska identifikacija na pacientot i na negovite podatoci preku zdravstvenata karti~ka i pristapuva do eden ili do pove}e recepti {to treba da se izdadat; izdavaweto vo aptekata avtomatski se zapi{uva so elektronski potpis na farmacevtot. Vo ostanatite regioni na [panija, kako i vo najgolem del od zemjite vo Evropa, elektronskoto propi{uvawe e vo razvoj, vo forma na pravna ramka ili ka-

ko tekoven regionalen ili nacionalen pilot-proekt. Pome|u 2004 i 2005 vo Portugalija sprovede pilot proekt na e-propi{uvawe vo Portalegre, ju`en region na Portugalija (Alentejo). Ovoj proekt be{e rezultat na partnerstvoto me|u Institutot za informati~ki tehnologii i Finansiski menaxment na Ministerstvoto za zdravstvo(IGIF) i Nacionalnata asocijacija na farmacevti (ANF).Celta be{e da se testira sistemot za elektronsko propi{uvawe, so natamo{no pro{iruvawe niz celata teritorija na dr`avata. Trieset i dve apteki, 16 zdravstveni centri i 1 bolnica u~estvuvaa vo pilot-proektot so mo`nost za generirawe na preku 45.000 recepti mese~no. Na kraj, ima{e isprateni okolu 18.000 elektronski recepti mese~no. Portugalija be{e edna od prvite zemji vo Evropa koja go testira{e sistemot na elektronsko propi{uvawe. Pilot-proektot tehni~ki be{e uspe{en, me|utoa poradi nedostatok na politi~ka poddr{ka, ne do`ivea nikakvo prodol`uvawe. Vo momentov vo Anglija se pretstavuva Servisot za elektronsko propi{uvawe. Potencijalnata korist od sistemot vklu~uva propi{uvawe bez upotreba na hartija, mo`nost za pacientot da izbere apteka koja }e gi primi site elektronski recepti avtomatski i elektronski povratok na sredstvata za lekuvawe. Propi{uva~ite }e mo`at da gi otpovikaat receptite vo sekoe vreme se do momentot na nivno izdavawe, {to im ovozmo`uva na propi{uva~ite da gi povle~at receptite koi pacientite ne treba pove}e da gi zemat. Vladata na Republika Estonija usvoi pravni instrumenti koi se podloga za edna realna fondacija za zapo~nuvawe na digitalen sistem za zdravstvena za{tita. Celta bea proektite "Digitalen zdravstven karton (zapis)", "Digitalen pregled", "Digitalna registracija" i "Digitalen recept". Inicirana od Ministerstvoto za socijalna rabota vo 2004, taa ima za cel za sozdade nacionalen zdravstven informati~ki sistem, koj treba da obezbedi podobra organiziranost na zdravstvenite uslugi i podobra dostapnost na uslugite do pacientot. Preku informati~kiot sistem na centarot za recepti, koj }e se formira kako rezultat na proektot "Digitalen recept", lekarot }e bide vo mo`nost elektronski da mu izdade recept na pacientot. Pove}eto od podatocite koi }e vlezat vo receptot, avtomatski }e se generiraat od razli~ni banki na podatoci, ovozmo`uvaj}i pobrza obrabotka na podatocite vneseni vo receptot, pritoa namaluvaj}i ja mo`nosta za gre{ka istovremeno. Prvite deset apteki se del od pilot-proektot. "Digitalniot recept" treba da stapi vo sila kon krajot na 2010. Dopolnitelno, usluga kade pacientite mo`at da nara~aat lekovi na recept po telefon ili internet e dostapna vo [vedska. Za da mo`e da ja iskoristi ovaa usluga, pacientot mora da gi ~uva site negovi/nejzini recepti vo elektronskata baza na podatoci. Pove}eto od receptite vo [vedska se elektronski; pacientot treba da pobara da mu gi za~uva validnite elektronski recepti vo bazata na podatoci. Toga{ pacientot mo`e da mu pristapi na receptniot list onlajn doma vo koe bilo vreme. Pacientot mo`e da klikne na lekovite koj toj/taa treba da gi zeme; isto taka mo`e da go izbere metodot na isporaka i tipot na pla}awe. Potoa Servisot na uslugi za potro{uva~i vo aptekite go kontaktira pacientot nudej}i mu da izbere termin za sovetuvawe od strana na farmacevt. Pove}e od 500 000 pacienti ja koristat ovaa


usluga i gi ~uvaat nivnite podatoci vo bazata na podatoci na servisot12.

4. Sistemi za utvrduvawe na avtenti~nost na lekovite na mestoto na nivno izdavawe Okolu ~etiri milioni la`ni lekovi se konfiskuvani od evropskite carinski slu`benici vo 2007 godina, so zgolemen slu~aj na falsifikuvani lekovi od 50% od onie {to vlegle vo granicite na EU vo sporedba so 2006. Trieset i dva milioni medicinski proizvodi bile spre~eni da vlezat na evropskiot pazar od strana na Carinata vo 2008, {to e zgolemuvawe za 118%17. Re~isi 60% od aptekite vo Belgija ve}e implementiraa sistem za utvrduvawe na avtenti~nosta na lekovite na mestoto na izdavawe. Farmacevtite go

21

Farmacevtski informator

3. Elektronski sistemi za odlu~uvawe i poddr{ka Elektronski sistemi za odlu~uvawe i poddr{ka so avtomatski potsetnici i alarmi, se pove}e se koristat za poddr{ka na zdravstvenite rabotnici vo nivnata klini~ka praksa. Upotrebata na avtomatski potsetnici i sistemi za trevoga se ~ini deka se zgolemuva vo vreme koga elektronskite zdravstveni zapisi stanuvaat se podostapni. Ovie sistemi ja namaluvaat zavisnosta od pamtewe i pretstavuvaat klini~ki vodi~i bazirani na dokazi na mestoto na davawe na gri`a i kako takvi pridonesuvaat vo bezbednosta na pacientot i celosniot kvalitet na gri`a. Kako {to aptekarite korista kompjuteri vo procesot na izdavawe, taka potencijalot za koristewe na elektronskite sistemi za odlu~uvawe i poddr{ka kako sredstvo za poddr{ka na mo`nite klini~ki intervencii e enormna. Vakvi sistemi za trevoga mo`e da se odnesuvaat na lek - lek interakciite, predupreduvawata za alergii na lekovi, lekovi - hrana interakcii, duplirawe na terapija, proverka na dozata na lekovite i preporaka za dopolnitelni informacii za zdravjeto ili usoglasuvawe na terapijata. Vo Holandija, za da se obezbedi i podobri bezbednosta na pacientot i na lekuvaweto, se koristat elektronski sistemi za poddr{ka koga se izdava propi{aniot lek. Softver gi ocenuva mo`nite interakcii ili kontraindikacii za to~no propi{anite lekovi. Farmacevtot se alarmira za mo`nite klini~ki nastani, se predlagaat vozmo`ni zameni i intervencii {to bi se izvele ako e neophodno, taka {to seriozno se namaluvaat {ansite za pojava na medicinska gre{ka. Se predviduva deka vo bliska idnina, ovie elektronski sistemi za odlu~uvawe i poddr{ka }e stanat pove}e modelirani spored specifi~nata situacija na pacientot, zemaj}i gi predvid rezultatite od laboratoriskite ispituvawa ili karakteristikite na genotipot na individuite. Nad 99,9% od farmacevtite vo Belgija se potpiraat na internet kompjuterskite tehnologii za da odr`uvaat dobra farmacevtska gri`a; koristej}i kompjuterizirani sistemi za odlu~uvawe i poddr{ka za da preveniraat interakcii i medicinski gre{ki i vodej}i farmacevtski zapisi za sekoj pacient. Sli~en sistem nare~en BOT Plus13 e razvien i poddr`an od strana na Generalnoto sobranie na farmacevtite na [panija. Toa e elektronska baza na podatoci na lekovi (farmakolo{ki opisi, pridru`ni patologii i interakcii, ceni itn.), nadopolneta so zdravstveniot zapis (karton), a sistemot za odlu~uvawe i poddr{ka e 80% implementiran vo aptekite vo [panija. Poradi toa BOT Plus14 e su{tinska alatka za razvoj na farmacevtskata gri`a vo [panija. Toj sodr`i softverska aplikacija so Program za farmacevtska gri`a koj ima modularna struktura. Na ovoj na~in, sekoj farmacevt mo`e da ja dostigne informacijata {to mu e potrebana vo soglasnost so negovite prioriteti i potrebi. SIFARMA 2000 sistemot koj se koristi vo javnite apteki vo Portugalija pome|u drugite karakteristiki ima i integrirana informati~ka platforma koja sodr`i opse`ni tehni~ki i nau~ni informacii za lekovite i medicinskite proizvodi koi se a`uriraat na dnevna osnova. SIFARMA 2000 poddr`uva efektiv-

no upravuvawe so terapijata na pacientot koga se vkrsti profilot na pacientot (opi{ano vo delot na elektronski zdravstven zapis) so informacija specifi~na za lekot. Kako sistem so kompjuteriziran sistem za alarmirawe toj e dizajniran da gi identifikuva potencijalnite gre{ki koi bi dovele do nesakana reakcija na lekovite ili drugi problemi povrzani so lekovite. Ako pacientot ima li~en profil vo sistemot, SIFARMA 2000 na ekranot ispi{uva personalizirani predupreduvawa: nesakani reakcii, kontra indikacii, interakcii i povtoruvawe na terapijata. Go poddr`uva farmacevtot pri identifikuvawe i namaluvawe na rizicite vo tekot na procesot na izdavawe. Vo Germanija bazata na podatoci - ABDA15 sodr`i razbirlivi podatoci koi se odnesuvaat na lekovite i drugite medicinski proizvodi i mo`e avtomatski da pronajde interakcii pome|u lekovite kako i me|u hranata i sredstvata za stimulacija. Vo okolu 75% od aptekite vo Germanija dopolnitelno se koristi modulot nare~en CAVE. CAVE avtomatski proveruva preku kodirani li~ni karakteristiki od bazata na podatoci na pacientot kako: godini, pol, anamnezi i medicinska istorija vo odnos na potencijalniot rizik na lekot i vo slu~aj na potencijalen rizik, dava specijalni predupreduvawa na ekranot. Isto taka dozvoluva selekcija na pogodni lekovi za pacientite zaedno so nivniot rizik faktor. Mo`nostite na elektronskite sistemi za odlu~uvawe i poddr{ka mo`e da se ilustrira preku pilot studija koja vklu~uva 160 javni apteki vo Francija. Studijata be{e sprovedena so cel da se oceni vlijanieto na Dossier Pharmaceutique i integriraniot sistem za odlu~uvawe i poddr{ka. Bea identifikuvani petstotini i sedumdeset i sedum nesakani reakcii i prijavi, vklu~uvaj}i 482 interakcii so lekovi. Vo 77% od slu~aite na interakcija, farmacevtite dale soodveten sovet poso~uvaj}i mu go problemot na pacientot vo tekot na izdavaweto na lekot. Vo 16% od slu~aite koga bila otkriena interakcija, farmacevtot go kontaktiral propi{uva~ot, koe dovelo do promena vo receptot vo najmalku edna od deset interakcii. Ponatamu, {est slu~ai bile intervencii koi se odnesuvale na lekuvawe so oralni antikoagulanti16. Ottuka, elektronskite sistemi za odlu~uvawe i poddr{ka zaedno so informaciite dostapni vo elektronskiot zdravstven zapis bi mo`ele da ja zgolemat doverbata na individualnite lekari da izveduvaat klini~ki intervencii. Predupreduvawata izdadeni od vakov sistem so relevantni zdravstveni informacii i informacii za lekovite na pacientite ovozmo`uva poraki bazirani na dokazi do farmacevtite so mo`nost za momentalno dejstvuvawe.


AKTUELNO skeniraat pakuvaweto dodeka go izdavaat lekot, a sistemot mo`e da identifikuva dali seriskiot broj na pakuvaweto e duplikat - {to bi indiciralo na potencijalen la`en lek - kako i na lek so pominat rok, so kratok rok ili lek povle~en od pazarot. Kako na primer od januari 2010, sistemot izvr{uva eden milion skenirawa dnevno i donesuva 400.000 poraki za bezbednosta vo toj mesec. Dopolnitelno, sistemot za avtentifikacija na mestoto na izdavawe na lekovite be{e upotreben za podobruvawe na stepenot na vakcinirawe od grip pome|u rizi~nite grupi vo tekot na sezonata na grip vo 2009 godina. Varijaciite na ovoj sistem, koi proveruvaat dali seriskiot broj ve}e e izdaden, bea pretstaveni vo Grcija, Turcija i Italija, a pilot-proekt se planira vo Germanija. 5. Prifa}awe na informacii, transfer i koristewe Javnite apteki vo mnogu zemji sobiraat pobaruvawa za nadomestok za naplata, koi gi podnesuvaat elektronski do relevantnite zdravstveni vlasti na redovna osnova. Ovie podatoci se koristat na nacionalno i regionalno nivo za razvivawe na opse`ni istra`uvawa vo oblasta na farmakoekonomijata, farmakepidemologijata i farmakovigilancata. Elektronskoto zapi{uvawe na receptite za koi ima povratok na sredstva vo javnite apteki e va`no za pra{awata za "zadr`uvawe na tro{ocite" i za borbata protiv izmama. U{te pove}e {to pro{irenoto zapi{uvawe na site izdadeni lekovi vo bazite na podatoci na javnite apteki mo`ebi se najsoodvetnite bazi na podatoci za obezbeduvawe na informacii za upotrebata na lekovite zaradi informaciite za koli~inata, to~nosta i celosnosta koi se ve}e za~uvani i zaradi lesnotijata so koja tie mo`e da se dofatat i analiziraat. 6. Drugo Razli~ni onlajn mesta za skladirawe na informacii i izvori na referentni podatoci im se dostapni na farmacevtite i pritoa se izraboteni da obezbedat informacii bazirani na dokazi na mestoto na izdavawe. Tie se podreduvaat od {iroki skladi{ta na informacii, pokrivaj}i gi site lekovi dostapni

vo zemjata do specifi~ni veb-stranici za odredena tema. British National Formulary (BNF)18 e dostapna onlajn i na zdravstvenite rabotnici vo Velika Britanija im obezbeduva avtoritativni i prakti~ni informacii za izborot i klini~kata upotreba na site dostapni lekovi vo Velika Britanija na jasen i prifatliv na~in. Taka Meddispar19 e veb-stranica celosno posvetena na kompleksnite lekovi koi edinstveno se administriraat vo bolnicite i se najnovi, a se dostapni vo javnite apteki vo Francija. [panskata PortalFarma20 e veb-stranica za referenci za farmacevtite i informacii barani od javnosta za lekovite i pra{awata povrzani so zdravjeto. Ovoj unapreden sistem za informirawe nudi komunikacija vo realno vreme pome|u op{tata javnost, kvalifikuvanite farmacevti, oficijalnite {koli za farmacevti i generalnoto sobranie i ova ja formira farmacevtskata Interkomunikaciska mre`a. Po registracijata, taa na farmacevtot mu ovozmo`uva vo realno vreme, nau~ni administrativni i profesionalni informacii koi nim im se potrebni za nivnite profesionalni aktivnosti, dodeka nekoi od sodr`inite se slobodno dostapni onlajn i se prisposobeni da im slu`at na potrebite na javnosta. Cespharm21 e sli~na veb-stranica vo Francija. Op{tite informacii na razli~ni temi povrzani so zdravjeto im se dostapni na pacientite i zdravstvenite rabotnici. Farmacevtite mo`at da simnat relevantni profesionalni informacii i/ili da nara~aat besplatni bro{uri za pacientite za da gi distribuiraat vo aptekite. Evaluation Qualite Officine (EQO)22 e veb-stranica posvetena na kvalitetnoto unapreduvawe na farmacevtskite praktiki. Pod nadzor na French National College of Pharmacists (Ordre National des Pharmaciens) taa nudi alatki za procenuvawe na praktikite na farmacevtite i drugite vraboteni vo aptekite, kade {to rezultatite se sporeduvaat so definirani vodi~i za kvalitet. Dopolnitelno, EQO im obezbeduva na farmacevtite kvalitetna dokumentacija i alatki za u~ewe koi go poddr`uvaat kvalitetnoto podobruvawe na nivnite praktiki.

22 1

http://euobserver.com/867/29445

Farmacevtski informator

2 http://www.se2009.eu/polopoly_fs/1.8232!menu/standard/file/eHeal

th%20Press.pdf The international Journal of Pharmacy Practice; September 2002; R67. 4 Royal S, Smeaton L, Avery AJ, Hurwitz B, Sheik A. Interventions in primary care to reduce medication related adbverse events and hospital admissions: systematic reviews and Meat analysis. Qual Saf Health Care 2006, 15:23-31. 5 Sinclair HK., Bond CM., Hannaford PC. Over the counter ibuprofen: how and why is it used? Int J Pharm Pract 2000; 8:121-127. 6 Urquhart G., The use of non-prescribed medicines by general practitioner attendees and GPs’ knowledgeof such use. (B Medsci project.) University of Abardeen: 2000. 7 Garets D., Davis M., Electronic Patient Records. Healthcare Informatics. 2005. 8 http://www.sundhed.dk 9 in partnership with IZIP limited 3

10 http://www.ehealthimpact.org/case_tool/data/binary/852125c4794 2361d7a8baf7acee89d92.pdf 11 Number of pharmacies in Spain, December 2008 12 http://www.apoteket.se/rd/d/5655 13 https://botplusweb.portalfarma.com 14 https://botplusweb.portalfarma.com 15 http://www.dimdi.de/static/en/amg/abda/index.htm 16 The adverse drug reactions involving oral anticoagulants are often reason of hospital re-admissions. 17 Report on EU customs enforcement of intellectual property rights - results at the European border - 2008 (http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/customs/customs...) 18 http://bnf.org/bnf/ 19 http://www.meddispar.fr/ 20 http://www.portalfarma.com/Home.nsf/Home?OpenForum 21 http://www.cespharm.fr/en/Prevention-sante 22 http://www.eqo.fr/eqo-s-presentation


AKTUELNO

Patentiraweto vo VOVED

Farmacevtski informator

24

Farmacevtskiot biznis, kako tipi~en primer za rabotewe vo oblast so visokorazvienite tehnologii,1 za{titata na pravata od intelektualna sopstvenost, se nametnaa kako bitna alka vo sinxirot na pravilno doneseni menaxerski odluki. Brzoto upravuvawe i razmena na podatocite go zabrzuvaat inovativniot ciklus, gi olesnuvaat kolektivnite inovacii i ja promoviraat zaemno korisnata sorabotka me|u kompaniite, istra`uva~kite institucii i poedincite. Za inovativnite programi, kako integriran pristap vo istra`uvaweto, razvojot i marketingot, potrebata od efikasen mehanizam, pred se na patentata za{tita, e se poprisutna. Zatoa, edna od celite na patentite e da se stimuliraat pronajdocite preku finansiska motivacija, odnosno vra}awe na vlo`enite sredstva i ovozmo`uvawe na nova pogolema dobivka i sredstva za razvoj. Zaradi aktuelnosta na problematikata i noviot Zakon za industriska sopstvenost2 vo ~len 102 go definira farmacevtski proizvod kako "sekoj proizvod na farmacevtskata industrija, vklu~itelno i lekovite za humana upotreba, pod koi se podrazbira sekoja supstancija ili smesa na supstancii koja e nameneta za lekuvawe ili spre~uvawe na bolesti kaj lu|eto, vklu~itelno i sekoja supstancija ili smesa na supstancii koja mo`e da se primeni na lu|e vo smisla na obnovuvawe, ispravawe ili prisposobuvawe na nivnite fiziolo{ki funkcii so predizvikuvawe farmakolo{ki, imunolo{ki ili metaboli~ki dejstva ili postavuvawe medicinska dijagnoza, vklu~itelno i aktivni sostojki i pribor za dijagnosticirawe nadvor od `ivoto telo". Imaj}i predvid deka za{titata na pravata od intelektualnata sopstvenost se reflektiraat na globalnata ekonomija, zna~i deka patentnata za{tita vo farmacevtskata industrija kako del od razvojnata strategija na inovativnite kompanii treba da stane klu~en faktor. Vakvite tehnologii sozdavaat vistinsko globalno op{testvo, a sistemot na intelektualnata sopstvenost kako del od ovoj povrzuva~ki proces pretstavuva pottik za pronajdoci i konkurencija. So ova se potvrduva zo{to menaxmentot prepoznava i integrira novi procesi vo sferata na istra`uvawata i razvojot vo farmacevtskiot biznis. Strategijata na brza isporaka, od ideja do komercijalizacija i osvojuvawe na pazarot, stanuvaat dominatni vo oblastite na turbulentiniot pazar na visokorazvieni tehnologii. Patentite vo farmacijata Za{titata so patenti vo farmacevtskata industrija ima specifi~na uloga za razvojot na op{testvoto i

pretstavuva eden od dvigatelite na ekonomskoto razvivawe. Zatoa, denes, sekoja edna zemja koja ima za cel visokorazviena i prosperitetna ekonomija, svojata strategija za razvoj ja kanalizira preku se pogolemiot stepen na implementacija na mehanizmite predvideni za ostvaruvawe na pravata za za{tita od industriska sopstvenost. Tro{ocite koi se javuvaat pri sozdavawe na novi hemiski supstancii kako aktivni supstancii so cel za le~ewe, se povrzani so vospostavuvawe na siguren i efikasen sistem vo istra`uva~kiot proces. Dol`inata i traeweto na istra`uva~kite fazi e te{ko da se predvidat zaradi mnogu nepredvidlivi momenti. Zaradi toa, voobi~aeno e da pominat nekolku godini pome|u po~etokot na istra`uvaweto i registrirawe na prviot patent. Prvata patentna prijava se registrira sosema rano, generalno po prvoto otkrivawe na uspe{noto dejstvuvawe, so {to bi se osigurale strogite patenti prava, i so toa bi se za{titile od treta strana. Celta na patentite e da se sozdadat isklu~oci, no kompaniite ne gi koristat samo za toa. Sopstvenikot na patent mo`e da mu dade licenca na drugo lice za primena na pronajdokot {to e patentiran, a za vozvrat da dobie soodveten nadomestok za licencirawe na patentot, a vo mnogu slu~ai nadomestok od ona {to }e se zaraboti so proda`ba pri upotreba na pronajdokot. Patentot se licencira koga sopstvenikot na patentot - dava~ot na licenca mu dava dozvola na drug - steknuva~ na licenca da go upotrebuva patentiraniot pronajdok za zaedni~ki dogovoreni celi. Vo vakvi slu~ai voobi~aeno se potpi{uva dogovor za licenca. Na toj na~in se ovlastuvaat drugite da go komercijaliziraat patentiraniot pronajdok, so {to }e mu se ovozmo`i za nositelot na pravoto dopolnitelen izvor na prihod. Dogovorot za licenca kako dogovor za otstapuvawe na koristewe na prometlivite prava od intelektualnata sopstvenost, se pove}e e prisuten kako na~in (alternativa)3 vo vodewe na biznisot i negovoto finansirawe. Nao|aweto na delovnite partneri i pregovaraweto, kako osobeno zna~ajni ve{tini koi se primenuvaat pred sklu~uvaweto na dogovorite, baraat timska rabota za da se postigne optimalen rezultat kaj dvete strani: davatelite i steknuva~ite na otstapenite prava za koristewe. Nekoi avtori zboruvaj}i za ekonomskata uloga na licenciraweto go sporeduvaat so distribucija i zastapni{tvo i go karakteriziraat kako na~in, alternativa za samostojno vodewe na biznis na opredelen pazar.4 So licenciraweto na svoite patenti, ovie kompanii ne samo {to mo`at da go povratat tro{okot {to go vlo`ile vo istra`uvawe i razvoj pri dobivawe na nov pronajdok koj go za{titile so patent,

tuku i sozdavaat profit koj me|u drugoto go vlo`uvaat za ponatamo{no istra`uvawe i drugo delovno rabotewe. Isto taka, so zazemawe na stav od strana na farmacevtskite kompanii da licenciraat nekoi ili site svoi patenti, se potvrduva monopolot koj se obezbeduva so patentot, no koj sepak e ograni~en i nametnuva potreba za razvivawe na nova kako zamena na stara tehnologija i obezbeduvawe na novi inventivni pronajdoci. Obi~no, dogovorot za licenca za patent dava pove}e od samoto pravo na koristewe na patentot. Iako so licencata za patentot mo`e da se dade pravo za koristewe na tehnologijata, mnogu dogovori za licenca imaat odredbi i za prenos na znaewe kako dopolnenie na patentot. Dokolku patentite se dostapni vo tehnolo{kite oblasti za koi nikoj pove}e ne se interesira, licenciraweto mo`e da bide dobra alternativa da ne se pravi ni{to, t.e. da se aplicira za nov patent.5 Taka, iako patentot mo`e da bide pravna pri~ina za dobivawe na licenca, klu~ot za vistinskiot deloven uspeh mo`e da dojde so steknuvaweto na znaewe i trgovskite tajni, {to ovozmo`uva na prakti~en na~in, tokmu preku licencata da se koristat informaciite sodr`ani vo pronajdokot za{titen so patent. Kako novina vo Zakonot za industriska sopstvenost,6 koja se vovede kako rezultat na usoglasuvawe na makedonskoto zakonodavstvo so Deklaracijata {to se odnesuva{e na odnosot na TRIPS dogovorot, javnoto zdravstvo, farmacijata i prisilnata licenca donesena vo ramkite na pregovorite od Doha, ratifikuvawe na Evropskata patentna konvencija, e izdavaweto na prisilnata licenca. Pred se, zakonodavecot se osvrnuva na izdavaweto na prisilnata licenca, taka {to dokolku nositelot na patentot ne go koristi pronajdokot za{titen so patent ili go koristi vo obem nedovolen


farmacijata za zadovoluvawe na potrebite na doma{niot pazar, a pritoa odbiva da sklu~i dogovor za licenca ili postavuva nepazarni uslovi, so prisilna licenca, pravoto na koristewe na pronajdokot mo`e da mu se dade na drugo lice, so obvrska za pla}awe na nadomestok na nositelot na patentot.Vakvite prisilni licenci mo`at da se izdavaat za za{tita na javniot interes i vo oblasta na zdravstvoto. Postapkata za izdavawe na prisilna licenca se poveduva so tu`ba protiv nositelot na patent ili sertifikatot za dopolnitelna za{tita, koja sodr`i barawe za izdavawe prisilna licenca. Za potrebite na javnoto zdravstvo, sudot mo`e vo soglasnost so ZIS, na koe bilo lice {to podnelo barawe da mu izdade prisilna licenca za patent, odnosno za dopolnitelna za{tita za potrebite na proizvodstvoto i proda`bata na farmacevtskiot proizvod, ako takviot proizvod e namenet za izvoz vo zemjite uvozni~ki so problemi vo javnoto zdravstvo. Pritoa, zakonodavecot definira koja zemja mo`e da se tretira kako zemja uvoznik, odnosno kako zemja vo koja se izvezuvaat farmacevstkite proizvodi. Prisilnata licenca ne mo`e da bide isklu~itelna. Traeweto i obemot za nejzinoto izdavawe zavisat isklu~ivo od traeweto na pri~inata za koja e izdadena. Prisilnata licenca mo`e da se prenesuva samo zaedno so proizvodstveniot kapacitet, odnosno negoviot del vo koj se iskoristuva pronajdokot za koj e izdaden. Isto taka, koli~estvoto na proizvodi-

te koi mo`at da se proizvedat vrz osnova na prisilnata licenca ne smee da go nadmine koli~estvoto na potrebite za zadovoluvawe na zemjata uvozni~ka. ZAKLU^OK Patentiraweto na farmacevtskite proizvodi e specifi~no, potrebno, i ima opredeleni implikacii, kako za vlo`uvawata vo farmacevtskata industrija taka i vo u`ivaweto na ekonomskite efekti za nositelite na pravata od industriska sopstvenost. Transferot na tehnologija mo`e najdobro da se napravi koga postoi sorabotka pome|u dava~ot i prima~ot na tehnologijata, odnosno pome|u titularot na patentot i potencijalniot nositel na licencata. Sorabotkata se odnesuva osobeno na potrebata od prenesuvawe na nepatentiranite znaewa i iskustva "know-how", koi se neophodni da se napravi komercijalno isplatlivo proizvodstvo na farmacevtskiot proizvod, no koi ne se neophodni da bidat sodr`ani vo opisot na pronajdokot koga se bara patentna za{tita.7 Licenciraweto na patentite mo`e da bide mnogu korisen

biznis, osobeno za farmacevtskite proizvodi, bidej}i mnogu kompanii baraat izvori na novi tehnologii. Mnogu farmacevtski kompanii, so odnapred postavena cel izbiraat da im se odobri licenca za tehnologija na nivnite patenti, na sekoj {to toa go saka i na toj na~in se ostvaruvaat golemi prihodi za svoite kompanii. Zatoa, farmacevtskite kompanii pri dizajnirawe i kreirawe na eden nov farmacevtski proizvod, osobeno vnimanie posvetuvaat istiot da bide za{titen so eden ili pove}e patenti, {to e naedno i naj~esta pri~ina za steknuvawe na zna~ajna monopolska mo}, so {to u{te pove}e se potencira zna~eweto na patentnata za{tita kaj farmacevtskite proizvodi. Framacevtskite kompanii moraat da baraat minimizirawe na rizikot od povredi preku po~ituvawe na pravata od intelektualna sopstvenost pri komercijalnoto proizvodstvo, marketingot, izvozot na noviot proizvod, postapka ili uslugi. Ova pak, ovozmo`uva izbegnuvawe na nepotrebnite tro{oci za istra`uvawe na ne{to {to e ve}e poznato, identifikuvawe i procenuvawe na tehnologija za licencirawe i transfer na tehnologijata, dr`ewe ~ekor so poslednite tehnologii vo konkretnata oblast, iznao|awe re{enija za tehni~ki problemi, locirawe na potencijalen biznis partneri, sledewe na aktivnostite na realni i potencijalni konkurenti, identifikuvawe na pazarite, utvrduvawe na pravniot status na patentot, izbegnuvawe na mo`nite problemi so prekr{oci, procenuvawe na mo`nosta za patentirawe na inovacijata. Zatoa, se poprisutni se osnovnite menaxerski tendencii vo farmacevtskata industrija na globalen plan koj potvrduvaat kolku e bitno poznavaweto na pravniot re`im na patentite na nacionalen i globalen plan vo odnos na vodeweto na politikite za upotrebata na lekovite i osobeno pravilno donesuvawe na odluki vo odnos na opredelbite na zemjata ili kompaniite za vlo`uvawe vo istra`uvawe i razvoj, patentirawe na novi lekovi vo zavisnost od grupite, licencirawe na lekovi i drugi farmacevtski proizvodi, mo`nosti za koristewe na patenti ~ija za{tita e pominata i sl.

1 Levi, M.J.:,, Strate{ki menaxment tehnologije, inovacije i preduzetni{tvo,, FON, 2001 2 Zakon za industriska sopstvenost (,,Sl. Vesnik na RM,, br 21/2009) 3 Jones N: Drafting International License and Transfer Technology Agreements, London, 1996 4 Jones N: Drafting International Licence and Transfer of Technology Agreements, London, 1996 5 Taka, na primer vo Britanija se otpo~nalo so davawe prinudni licenci za lekovi po povod voveduvawe javna zdravstvena za{tita. Ministertvoto za zdravstvo na ova zemja imalo potreba od golemi koli~ini na lekovi, a me|u niv osobeno antibiotici. Vo toj vremenski period antibioticite bile najsovremeni lekovi, a patentite za nivnoto proizvodtsvo gi imale golemite amerikanski koncerni koi gi stavile vo promet so visoki ceni. 6 Zakon za industriska sopstvenost (,,Sl. Vesnik na RM,, br 21/2009) 7 Anastasovska Dabovi} J: ,,Dogovor za licenca-na~in za vodewe biznis,, Skopje 2009

25

Farmacevtski informator

M-r Katerina An~evska - Netkovska Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" Farmacevtski fakultet, Skopje


KOMERCIJALEN TEKST

Pliva vo sorabotka so NFIC organizira e-kontinuirana edukacija Pliva preku aktivna sorabotka so Nacionalniot farmakoinformativen centar se priklu~uva na procesot na kontinuirana edukacija na diplomiranite farmacevti vo Republika Makedonija. Neodamna, od strana na odgovornite lica vo Pliva, be{e prifaten sovremeniot pristap na edukacija, e-kontinuirana edukacija na zdrastvenite rabotnici od R. Makedonija. Vo taa nasoka, be{e prifatena mo`nosta i resursite koi se nudat na veb-stranicata na NFIC za izveduvawe na vakov vid edukacija. Na toj na~in, vo Pliva, iskreno se nadevaat deka }e uspeat na svoite kolegi od R. Makedonija da im ovozmo-

`at kvalitetna kontinuiranata edukacija koja ne e ograni~ena so lokacija i ovozmo`uva celosna sloboda vo planiraweto i organiziraweto na sopstvenoto vreme. Proektot zapo~nuva vo mart i }e trae dva meseca. Za realizacija na ovoj proekt, stru~nite lica na Pliva vo sorabotka so timot na NFIC izgotvija akreditiran oblik na e-edukaciono stru~no usovr{uvawe pod naslov "Simptomatska terapija pri nastinka i grip". Izgotvenata prezentacijata, so celosna audio i video poddr{ka, e postavena na portalot za e-kontinuirana edukacija na veb-stranicata na NFIC. Pristapot do ovoj vid edukacija }e im bide ovozmo`en na site diplomirani farmacevti od R. Makedonija koi prethodno }e dobijat korisni~ko ime i lozinka od strana na vrabotenite vo Pliva. So vnesuvawe na dobienite podatoci vo poleto za najava na veb -stranicata na NFIC (slika 1), se pristapuva kon poleto Pliva - kontinuirana edukacija, a so toa i do audio-video prezentacijata. Po nejzinoto preslu{uvawe, farmacevtite go popolnuvaat evidentniot list (pra{alnik sostaven od 10 pra{awa) i istiot go pra}aat vo Pliva Skopje na i-mejl adresa: pliva@pliva.com.mk ili na faks:02/3064-727. Site u~esnici na edukacijata na krajot }e dobijat sertifikat za realizirana edukacija Ovoj oblik na stru~noto usovr{uvawe so Odlukata na Farmacevtskata komora se bodira so 5 boda za aktivno u~estvo ili so 3 boda za pasivno u~estvo.


KOMERCIJALEN TEKST

ZEGIN TIMBILDING - PORTO KARAS, HALKIDIKI 2011 veten na~in da gi ispolnat potrebite na svoite klienti. Efektivnata komunikacija so pacientite i izvonrednata usluga do sekoj koj vleguva vo aptekite na ZEGIN se najvisok prioritet na menaxmentot i vrabotenite na na{ata kompanija. Celta e da bideme op{testveno prepoznaeni kako kompanija koja gi postavuva standardite za uslu`uvawe na pacientite. Vo agendata be{e vklu~en ednodneven {oping vo {oping-centarot Kosmos-Solun. Isto taka be{e vklu~ena pro{etka vo gradot Nea Marmaras, kako i poseta so degustacija na vino vo vinarijata na Porto Karas. U~esnicite isto taka u`ivaa vo prevkusnite specijaliteti na gr~kata kujna. Po ve~erata be{e organiziran ve~eren ivent-zabava so DJ muzika. Po timbildingot vrabotenite vo ZEGIN komentiraa: z Nie kolegite me|usebno pove}e komunicirame, ima pove}e edinstvo vo timot z Od predavaweto nau~ivme i se potsetivme na mnogu va`ni poenti koi se mnogu zana~ajni za farmacevtsiot biznis z Doznavme pove}e novini za na{iot tim otkolku {to o~ekuvavme i sega sme pove}e delotvorni z Steknavme novi prijateli z Be{e navistina zabavno z Stanavme mnogu pokreativni z Timot na ZEGIN e najdobar

27

Farmacevtski informator

Vo periodot od 11 do 13 fevruari 2011 godina se odr`a timbilding na vrabotenite na ZEGIN vo kompleksot Porto Karas-Halkidiki, Grcija. Vrabotenite se najva`niot kapital na edna kompanija, tokmu zatoa, timbildingot kako eden segment vo nivniot profesionalen razvoj se vklu~uva i vo kontinuiranoto nadgraduvawe i obu~uvawe. Uspe{nosta na rabotata na ZEGIN se temeli na orientiranosta na kompanijata vo nasoka na jaknewe na timskata rabota koja pottiknuva odgovornost, kreativnost, donesuvawe odluki, te razvivawe na korporaciskata kultura. Dobrata timska rabota ja podobruva motiviranosta, internata i eksternata komunikacija i sekako najva`niot segment vo raboteweto profitabilnosta. Odnosite pome|u vrabotenite mnogu se podobruvaat so dobro organiziran timbilding, vo koj site podednakvo se vklu~eni. Po otvoraweto na iventot i obra}aweto na generalniot direktor Blagoj Mehanxiski, slede{e prviot del od predavaweto za novini vo rabotata so FZOM i promeni vo rabotata na interniot softver. Vo vtoriot del od predavawata be{e odr`ana obuka za rakovodniot kadar na aptekite so trening centarot Triple S Group na tema "Usluga kon kupuva~ite i efektivna komunikacija". Celta na obukata be{e da se pottiknat vrabotenite i da gi sogledaat vrednostite na najva`nite principi na uslugata i na~inot kako da pristapat i na najsood-


TEMA NA BROJOT

Oftalmolozite na Makedonija aktivno vklu~eni vo Svetskata nedela na glaukomot Zdru`enieto na oftalmolozi na Makedonija aktivno se vklu~i vo kampawata za odbele`uvawe na Svetskata nedela na glaukomot od 6 do 12 mart, koja se odviva{e pod mototo: "Ne gubete go od vid va{eto semejstvo". Vo nea bea vklu~eni pove}e od 35 javni i privatni oftalmolo{ki ustanovi vo: Skopje, Tetovo, Gostivar, Struga, Ohrid, Bitola, Prilep, [tip, Strumica, Veles, Kumanovo, Ko~ani, Kavadarci, Radovi{, Resen. Vo tekot na kampawata bea vr{eni besplatni merewa na o~niot pritisok kaj zainteresiranite gra|ani i pacienti, kako i razgovori, soveti i konsultacii so oftalmolozite. Akcijata naide na odli~en odziv kaj gra|anite i pacientite, a vo opredeleni ustanovi, kampawata }e se odviva do krajot na mart.

Farmacevtski informator

28

Svetskite epidemiolo{ki podatoci poka`uvaat deka vo momentov vo svetot postojat okolu 67 milioni zaboleni od glaukom, od koi pove}e od 9 milioni zaboleni vo Evropa. Se procenuva deka ovoj broj do 2020 g. }e narasne na okolu 80 milioni zaboleni. Pritoa, okolu 7 milioni slu~ai na obostrano slepilo se dol`at na glaukomot i negovite komplikacii. Ona {to e poalarmantno e faktot deka okolu 50% od slu~aite so glaukom se nedijagnosticirani. Ne postojat to~ni epidemiolo{ki podatoci za brojot na zaboleni od glaukom vo Makedonija zaradi otsustvoto na baza na podatoci, {to Zdru`enieto na oftalmolozi pravi seriozni napori da ja izgotvi vo naredniot period. Grubite procenki upatuvaat na cifra od nad 15 000 bolni od glaukom Primarniot glaukom so otvoren agol, kako naj~esta forma na glaukom, e zastapen kaj nad 90% od vkupniot broj na glaukomi. Glaukomot naj~esto se javuva kaj povozrasnata populacija, pa se prepora~uva rutinsko merewe na o~niot pritisok kaj lica nad 40-godi{na vozrast. Edna od glavnite pri~ini za docnoto dijagnosticirawe pretstavuva faktot {to bolesta naj~esto ima asimptomatski tek, bez pojava na bolka, so postepeno namaluvawe na vidot i propa|awe na vidnoto pole, pri {to pacientite docna se javuvaat na lekar bidej}i kaj niv dolgo vreme bil so~uvan centralniot vid. Glaukomot dolgo vreme bil povrzuvan samo so zgolemen o~en pritisok, me|utoa, ranoto dijagnosticirawe e dopolnitelno ote`nato, pred se, poradi neprepoznavawe i nedijagnosticirawe na t.n. glaukom so nizok, odnosno normalen o~en pritisok. Najgolemo zna~ewe pri redukcijata na slepiloto {to asocira na glaukom ima ranoto otkrivawe, to~noto dijagnosticirawe i navremenoto lekuvawe. Zaradi toa, ogromna va`nost ima sproveduvawe na proverka za rano otkrivawe na lica so zgolemen rizik od pojava na glaukom. Pokraj o~niot pritisok, zna~ajni rizi~ni faktori se i semejnata predispozicija, vozrasta, vaskularni rizi~ni faktori i kratkovidosta.

Terapiskiot tretman na glaukomot voobi~aeno se zapo~nuva so medikamentozna terapija, naj~esto vo forma na kapki. Se primenuva i laserski tretman, koj na Klinikata za o~ni bolesti se izveduva ve}e 20 g., kako i hirur{ki tretman, koj isto taka rutinski se izveduva spored sovremeni referentni protokoli. Dopolnitelen faktor so negativno vlijanie vo medikamentozniot tretman na glaukomot pretstavuva faktot na koj nekolku godini uka`uva Zdru`enieto na oftalmolozi, a toa e otsustvoto na kvalitetni antiglaukomatozni preparati od pozitivnata lista na lekovi. Vo momentov, na pozitivna lista se nao|aat samo preparatite od grupata na neselektivni betablokatori, koi se najstarata generacija na preparati, so ograni~eni efekti vrz pritisokot i pogolem broj nesakani dejstva. Sovremenite preparati, kako pros-

taglandinskite analozi koi imaat odli~ni efekti i vrz pritisokot i vo odnos na vidnoto pole, ne se prisutni na pozitivna lista, nema nitu delumno refundirawe i zaradi finansiskite mo`nosti se nedostapni za pove}eto pacienti. Iskustvata od sosednite zemji poka`uvaat deka dostapnosta na kvalitetnite lekovi preku pozitivnata lista ima zna~aen povolen efekt pri namaluvaweto na slepiloto {to e predizvikano od glaukom. Pokraj niv, kvalitetni preparati pretstavuvaat i lokalnite inhibitori na jaglena anhidraza koi samo delumno se refundiraat. Svetskata nedela na glaukom e mo`nost da se obrne vnimanie na po{irokata javnost i na naselenieto za {tetnite posledici od glaukomot koi predizvikuvaat seriozno o{tetuvawe na vidot i trajno slepilo ako bolesta ne se otkrie i lekuva navreme. Naporite treba da bidat naso~eni kon naselenieto, mati~nite lekari, zdravstvenata javnost, kako i preku integrirani napori na zdru`enijata na oftalmolozite i na pacientite so glaukom. Imeno, vo vrska so poslednovo, vo plan e isto taka formirawe na edna vakva asocijacija. prof. d-r V. J. Dimovska


TEMA NA BROJOT

?

[to e sindrom na kompjuterska vizija

Farmacevtski informator

30

Kompjuterski vizuelen sindrom e generalen termin koj se upotrebuva za objasnuvawe na varietitet na vizuelni simptomi {to se povrzani so redovna upotreba na kompjuter vo vremetraewe od 2 ili pove}e ~asa vo kontinuitet. Reperkusii od CVS CVS predizvikuva mentalen i fizi~ki diskomfort i direktno vlijae vrz produktivnosta (efikasnosta na rabotata). Koi se simptomite na CVS? z Diplopija z Privremena kusogledost z Suvo oko z Fotofobija i blefarospazam Koi se simptomite na CVS? z Glavobolka z Pe~ewe vo o~ite z Crvenilo i pe~ewe vo o~ite z Bolka [to gi predizvikuva ovie simptomi? Karakterite (pikselite) na monitorot nemaat dobro definirani rabovi, tie se najsvetli vo centarot i se zatemnuvat kon periferijata. Ova predizvikuva ote`nato fokusirawe na o~ite vo vidnoto pole. Prodol`enoto fokusirawe ne dozvoluva na okolumotornite muskuli da go dvi`at dovolno okoto, pa toa predizvikuva ~uvstvo na ~e{awe, bolka i zgolemeno solzewe na o~ite. Drugi faktori koj predizvikuvat CVS Korisnicite na kompjuter postojano se vo ista polo`ba. Konstantno namaluvawe na distancata so monitorot ({to doveduva do zajaknata konvergencija). Gorniot del na teloto ne se dvi`i dovolno. O~nite muskuli nemat dovolno mo`nost da se dvi`at. Nedostatok na vidliva ostrina. Odblesok od refleksija i svetlina Osnovniot izvor na odblesok od kompjuterskite ekrani e od neonskite osvetluvawa vo prostorijata ili direktnata dnevna svetlina od prozorcite koja{to se odbiva od kompjuterskite ekrani. Namaleno trepkawe Voobi~aeno ~ovekot trepka 15 pati/vo minuta, no dodeka raboti na kompjuter frekvencijata na trepkawe se namaluva na 5 pati/vo minuta poradi kontinuiranoto gledawe vo ekranot. Trepkaweto e od najgolemo zna~ewe za raspredeluvaweto na solzite koi pravat za{titen film na o~nata povr{ina. Taka, vo otsustvo na soodvetno trepkawe, o~ite stanuvaat suvi i iritirani. Kako mo`e nekoj da otkrie dali e izlo`en na rizik od pojava na CVS? Spored AOA (Amerikanska oftalmolo{ka asocijacija), sekoj {to koristi kompjuter pove}e od dva ~asa dnevno e izlo`en na rizik od pojava na CVS. [to bi mo`elo da se napravi da se minimizira CVS? Za po~etok, sekoj {to se somneva na CVS treba da napravi detalen oftalmolo{ki pregled kaj oftalmolog. Pokraj ova, nekolku dopolnitelni postapki mo`at da pomognat za reducirawe na znacite na CVS. z Po~esto trepkawe Korisnicite na kompjuteri treba da se potrudat da trepkaat po~esto:

Treba da ja isprobaat predlo`enata formula 20 : 20 : 20 Sekoi 20 minuti : 20 sekundi : trepni 20 pati ili TREPNI SEKOGA[ KOGA ]E STISNE[ "ENTER" ILI KOGA ]E KLIKNE[ NA MAUSOT

z Regulirawe na visinata na stol~eto Namesti ja visinata na stol~eto ili na masata taka {to visinata na centarot na monitorot da e 20 stepeni pod visinata na o~ite. z Oddale~enost na monitorot od o~ite Oddale~enosta na monitorot od o~ite treba da e od 40 do 80 sm z Izbegnuvajte vozdu{ni branovi Treba da izbegnuvata sedewe nasproti klimatizeri i ventilatori pri rabota na kompjuter. z Reducirawe na odblesokot Prenaso~i go svetloto od nad glavata podaleku od monitorot.

Prirodnata svetlina od prozorcite treba da doa|a strani~no, a ne pred ili zad monitorot. Pozicioniraj se taka {to son~evata svetlina nema da bide naso~ena kon refleksnata povr{ina na monitorot. Postavi antirefleksen za{titen filter na monitorot Koristi lubrikantni kapki za o~i Lubrikantnite kapki za o~i imaat navla`nuva~ki efekt koj im dava olesnuvawe na o~ite koi se iritirani i suvi od dolgotrajnoto rabotewe na kompjuter. Lubrikantnite kapki za o~i pomagaat za namaluvawe na iritacijata, crveniloto i ~uvstvoto na tu|o telo i pesok vo o~ite, taka {to formiraat geloviden sloj koj go oblo`uva okoto i ovozmo`uva lizgawe (namaleno triewe) na kapakot vrz povr{inata na okoto. Upotrebata na vazokonstriktori vo vid na kapki za o~i ne se prepora~uva bidej}i nema svojstvo na lubrikacija i rehidratacija, i dopolnitelno mo`e da predizvika suvo oko. Lubrikantnite kapki za o~i mo`at da se koristat onolku pati kolku {to sakate. Toa osobeno se odnesuva na novite produkti bez konzervansi koi se bezbedni za okoto i pokraj nivnata ~esta upotreba. Ass. d-r H. Duma, Oddel za preden segment Univerzitetska klinika za o~ni bolesti - Skopje


Homeopatski tretman na o~ni zaboluvawa Homeopatskite lekovi nao|aat {iroka primena kaj najrazli~ni o~ni zaboluvawa od akuten i hroni~en karakter. Pri izborot na lekot, homeopatot }e se rakovodi ne samo od klasi~nata medicinska dijagnoza, pr. katarakta, kowuktivitis, strabizam i sli~no, tuku mnogu pove}e }e posveti vnimanie na specifi~nite simptomi i modaliteti koi }e gi poso~i pacientot. Taka eden pacient so kowuktivit }e ima ~uvstvo na pesok vo o~ite, dodeka drug }e ima ~uvstvo na prav, kaj tret pacient }e ima opstrukcija na solznite kanali so zeleno-`olti sekreti, kaj ~etvrt }e te~at nagrizuva~ki bistri sekreti, a kaj pettiot o~ite }e bidat suvi. Nekoi pacienti }e ~uvstvuvaat vrela, drugi probodna, a treti pulsira~ka bolka. Mo`e da ima otok na gorniot, dolniot ili dvata o~ni kapaci. Sekoj od ovie simptomi vodi kon poinakov lek. Homeopatot }e ja pobara i pri~inata poradi koja se javil problemot. Ona {to e va`no za propi{uvawe na vistinskiot lek e dali kowuktivitot se pojavil kako posledica na studeno,toplo, suvo ili vla`no vreme ili pak e posledica na povreda i za kakov vid povreda se raboti. Isto taka va`no e dali simptomite se smiruvaat od toplo ili od ladno i od {to i koga

se vlo{uvaat. Taka koga pacientot }e ima kataralen kowuktivit so nagrizuva~ki bistri sekreti koi sozdavaat ulceracii na vnatre{nosta na kapacite, a e posledica na studeno vreme, so izrazena fotofobija, homeopatot najverojatno }e dade Euphrasia officinalis2, dodeka ako kowuktivitot bide so suvi, crveni o~i so ~uvstvo na vrelina, predizvikan od laden veter i/ili silna odbleskuva~ka svetlina od sneg, }e upatuva na Aconitum napellus2. Belladonna }e bide indicirana koga imame kowuktivitis so suvi o~i, izrazeno crvenilo na o~nite kapaci i vrela bolka, neprekinato dvi`ewe na o~ite i {iroki zenici. Ako sostojbata se vlo{uva od ve{ta~ka svetlina pove}e }e pomogne Belladonna, no ako vlo{uvaweto nastapuva od prirodna svetlina, Aconitum napellus e posli~en lek 2. Ako imame golemi otoci na o~nite kapaci koi se pojavuvaat naglo so vrela bolka i mo`at da go zatvorat okoto, prvo pomisluvame na Apis, {to e homeopatski lek dobien od p~ela3. Se razbira, ne sekoga{ mora da se istra`uva tolku dlaboko za da se dade vistinskiot lek. Koga se vo pra{awe akutni i nadvore{ni povredi na retinata, so krvavewa i ~uvstvo na nagme~enost, davame Arnica, ako e povredeno o~noto jabolko }e dademe Symphytum officinale, a dokolku stanuva zbor za bolki od napregawe na o~ite i vko~anetost na o~nite muskuli od rabota na kompjuter ili ~itawe na sitni bukvi, najmnogu }e pomogne Ruta graveolens 4. dipl.farm.spec. Vesna Simonova

Koristena literatura 1 2 3 4

"The science of homeopathy" G.Vithoulkas "Materija Medica Viva" G.Vithoulkas "Homeopathic Materia Medica" Boericke "Materia Medica" Kent

31

Farmacevtski informator

Principot na vitalna sila e eden od glavnite principi na homeopatijata. Vitalnata sila se definira kako nefizi~ka sila koja gi pridvi`uva, vodi i harmonizira site procesi i nivoa na ~ovekot (fizi~ko, emocionalno i mentalno). Pritoa zdravjeto na fizi~koto telo se definira kako "sostojba na celosna funkcionalnost i potpolno otsustvo na bolka {to vodi kon sloboda ."1 Pojavata na simptomi e pokazatel za naru{ena vitalna sila, odnosno simptomot e jazikot so koj na{eto telo komunicira so nas i ni javuva deka ima disharmoni~nost predizvikana od nekoj nadvore{en neprijatelski faktor. Vitalnata sila koja e anga`irana, me|u drugoto i kako odbranbena sila na organizmot, sekoga{ se stremi da najde na~in da se izbori so nastanatiot problem, pritoa vklu~uvaj}i nekolku mehanizmi na za{tita. Tie mehanizmi na za{tita nie gi zabele`uvame kako simptomi. Ponekoga{ simptomot }e se projavi kako naru{ena forma, a drug pat, kako naru{ena funkcija na organot. Homeopatijata kako holisti~ka nauka sekoga{ go bara totalitetot od simptomi kaj sekoj pacient, bez razlika koe zaboluvawe vo momentot go tretira. Istiot princip }e va`i i vo slu~aj na homeopatski tretman na o~nite zaboluvawa. Homeopatot }e gi bara zaedni~kite pokazateli koi }e uka`at na eden lek koj }e gi pokrie site poplaki na pacientot vo toj daden moment.


Vrz osnova na ~len 108 stav 9 od Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br.106/07 i 88/10, Vladata na Republika Makedonija) na sednicata odr`ana na __________ godina, donese

METODOLOGIJA ZA NA^INOT NA FORMIRAWE NA CENITE NA LEKOVITE Predmet na metodologijata ^len 1 So ovaa metodologija se obezbeduva edinstven i op{t pristap za na~inot na formirawe na cenite na lekovite. Formirawe na ceni na lekovi ^len 2 So ovaa metodologijata se utvrduva na~inot na formirawe na cenite na golemo i cenite na malo na lekovite za humana upotreba, na lekovite koi imaat odobrenie za stavawe na lek vo promet od Agencijata za lekovi (vo ponatamo{niot tekst Agencija), osven za lekovite koi se izdavaat bez lekarski recept. So ovaa metodologijata se utvrduva i na~inot na formirawe ceni na golemo i ceni na malo na lekovite za humana upotreba koi nemaat odobrenie za stavawe na lek vo promet, a za koi Agencijata izdava odobrenie za uvoz, vo soglasnost so ~len 79 od Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala.

Referentni zemji ^len 4 Referentnite zemji se zemji ~ii ceni na lekovite na golemo, se koristat za sporeduvawe so

- Bugarija http:// www.mh.goverment.bg - registri http://www.mh.goverment.bg/Articles.aspx?lang=bg-BG$pageid=383&categoryid=1409 - Hrvatska http:// www.hzzo-net.hr http:// www.hzzo-net.hr/01_04.php - Srbija http://www.zdravlje.gov.rs/showpage.php?id=141 - Slovenija http://www.jazmp.si http://www.jazmp.si/files/farmakoekonomika/cene_2007hist.htm So isklu~ok na stavovite 2 i 3 od ovoj ~len, ako ne e mo`no da se utvrdi sporedbena cena nitu vo edna od publikaciite navedeni vo stav 3 od ovoj ~len, referentna zemja vo smisla na ovaa metodologija e zemjata i/ili zemjite vo koja lekot dobil odobrenie za stavawe vo promet, za {to podnositelot podnesuva izjava vo koja }e ja navede oficijalnata cena na golemo i/ili zadol`itelno zaverena kopija na cenata na lekot na golemo od elektronskata publikacija i/ili oficijalen podatok na nadle`niot organ od soodvetnata zemja. Sporedbena cena na lekot na golemo vo referentnite zemji ^len 5 Sporedbena cena na lekot na golemo vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 na ovaa metodologija e cenata na golemo bez vklu~en DDV (vo natamo{niot tekst cena na golemo) vo referentnite zemji.

33

Farmacevtski informator

^len 3 Cenite na golemo i cenite na malo na lekovite za humana upotreba se formiraat na osnova na: 1. Sporedbena cena na lekot na golemo vo referentnite zemji; 2. Prose~na sporedbena cena na lekot na golemo vo referentnite zemji; 3. Postoe~kata cena na lekot na golemo vo Republika Makedonija; 4. Prose~na postoe~ka cena na lekot na golemo vo Republika Makedonija; 5. Maksimalna cena na lekot na golemo vo Republika Makedonija; 6. Tro{oci na promet na golemo so lekovi; 7. Tro{oci na promet na malo so lekovi; 8. Pokazateli od farmakoekonomskite studii; 9. Dokumentacija koja ja dostavuva baratelot do Agencijata;

cenite na lekovite na golemo vo Republika Makedonija. Referentni zemji, vo smisla na ovaa metodologija, se: Republika Slovenija, Republika Bugarija, Republika Hrvatska i Republika Srbija. Izvori na podatoci za cenite na lekovite vo referentnite zemji, se poslednite oficijalni podatoci na nadle`nite organi za cenite na golemo na lekovite vo referentnite zemji, objaveni vo pe~atenite odnosno elektronskite publikacii:


BIRO ZA LEKOVI ^len 6 Pod ist lek, vo smisla na ovaa metodologija, se smeta lek so isto internacionalno neza{titeno ime (vo ponatamo{en tekst: INN), ista farmacevtska forma, ja~ina i pakuvawe. ^len 7 Ako vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija nema lek so ista farmacevtska forma, mo`e da se sporedi so srodna forma (na pr: tableta - oblo`ena tableta - kapsula, ili suspenzija - sirup - rastvor), pri {to formite na lekovite so prodol`eno ili modificirano dejstvuvawe ne mo`e da se izedna~at so lekovite koi go nemaat toa dejstvo. Vo slu~aj na razli~en broj na pakuvani dozirani edinici na lekot, se koristi pakuvaweto {to sodr`i sporedliv broj na edinici, odnosno najbliskoto pakuvawe do baranoto. Vo takov slu~aj sporedbenata golemoproda`na cena na lekot treba da bide presmetana kako sporedbena cena na golemo po edinica i istata da e presmetana po broj na edinici vo toj proizvod. ^len 8 Sporedbena cena nagolemo na lekot, se utvrduva na sekoja farmacevtska forma i ja~ina, posebno. Ako vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija postoi ista farmacevtska forma i ista ja~ina na lekot so ist INN, od razli~ni proizvoditeli so razli~ni ceni, se utvrduva sporedbena cena na lekot od referentnite zemji. ^len 9 Sporedbenata cena na lekot vo referentnite zemji e sredna vrednost na site ceni na lekovite so ist INN, ista farmacevtska forma i ja~ina, od razli~ni proizvoditeli.

Farmacevtski informator

34

^len 10 Dokolku lekot od ~len 6 od ovaa metodologija ne e vo promet vo nekoja od referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija i negovata cena ne e objavena na oficijalnite izvori na podatoci na cenite na lekovite od ~len 4 stav 3 od ovaa metodologija, za sporedbena cena na lekot se koristi cenata na lekot soglasno ~len 4 stav 4 od ovaa metodologija, vo preostanatite referentni zemji kade {to cenata e objavena. Sporedbenata cena na lekot na golemo od ~len 9 od ovaa metodologija se presmetuva vo denari, taka {to sporedbenata cena na lekot na golemo vo valutata na zemjata od referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija, se mno`i so sredniot kurs na valutata sprema denarot po kursna lista na Narodna banka na Republika Makedonija na denot koga se vr{i presmetuvaweto.

Prose~na sporedbena cena na lekot na golemo vo referentnite zemji ^len 11 Prose~na sporedbena cena na lekot na golemo vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija, se presmetuva taka {to se odreduva sredna vrednost od trite najniski sporedbeni ceni na golemo od referentnite zemji. Vo slu~aj soglasno ~len 10 stav 1 od ovaa metodologija se presmetuva prose~na sporedbena cena od sporedbenite ceni koi se dostapni. Dokolku postojat dve sporedbeni ceni od dve referentni zemji se zemaat sporedbenite ceni od ovie zemji. Dokolku postoi samo edna sporedbena cena od edna referentna zemja za sporedbena se zema cenata od taa zemja. Postoe~kata cena na lekot na golemo vo R. Makedonija ^len 12 Postoe~kata cena na golemo na lekot za humana upotreba e cenata na lekot na golemo formirana vo soglasnost so odredbite na Zakonot za lekovi i medicinski pomagala. Prose~na postoe~ka cena na lekot na golemo vo Republika Makedonija ^len 13 Prose~na postoe~ka cena na lekot na golemo se presmetuva kako sredna vrednost od site postoe~ki ceni na lekot na golemo vo Republika Makedonija, od ~len 6 na ovaa metodologija. Maksimalna cena na lekot na golemo vo Republika Makedonija ^len 14 Maksimalna cena na lekot na golemo vo Republika Makedonija, se presmetuva kako sredna vrednost od prose~nata sporedbena cena na golemo od referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija i prose~nata postoe~kata cena na lekot na golemo vo Republika Makedonija. Maksimalnata cena na lekot na golemo {to ja utvrduva Agencijata edna{ godi{no, ja objavuva vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija i na veb stranata na Agencijata, i toa: www/reglek.com.mk. Tro{oci na prometot na golemo so lekovi ^len 15 Tro{ocite na prometot na lekot na golemo se sodr`ani vo cenata na lekot na golemo vo visina od 8% od cenata na lekot na golemo. Vo cenata na lekot na golemo na uvozniot lek se sodr`ani i carinskite tro{oci i ostanatite uvozni tro{oci, no ne pove}e od 5% od cenata na lekot na golemo.


Tro{oci na prometot na malo so lekovi ^len 16 Cenata na lekovite vo prometot na malo so lekovi se presmetuva kako zbir na elementite od ~len 108 stav 2 to~ka 1, 2 i 3 od Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala. ^len 17 Ako cenata na lekot na golemo e do 5 evra vo denarska protivvrednost, mar`ata za promet na malo so lekovi iznesuva 30% od cenata na lekot na golemo. Ako cenata na lekot na golemo e vo granicite od 5 do 20 evra vo denarska protivvrednost, mar`ata za promet na malo so lekovi iznesuva 25% od cenata na lekot na golemo. Ako cenata na lekot na golemo e vo granicite do 100 evra vo denarska protivvrednost, mar`ata za promet na malo so lekovi iznesuva 20% od cenata na lekot na golemo. Ako cenata na lekot na golemo e nad 100 evra vo denarska protivvrednost, mar`ata za promet na malo so lekovi iznesuva 1200 den.ari od cenata na lekot na golemo. Formirawe na cena na lek

^len 19 Po priemot na barawata, od nositelite na odobrenijata za stavawe na lek vo promet vo Republika Makedonija, za formirawe na cena na lek vo postapka na registracija, soglasno ovaa metodologija, od strana na Agencijata se izdava odobrenie so formiranata cena na lekot, vo rok od 20 dena od denot na priemot na baraweto. Dokolku nositelot na odobrenieto za stavawe na lek vo promet vo Republika Makedonija,

35

Farmacevtski informator

^len 18 Soglasno objavenata maksimalna cena na lekot na golemo od ~len 14 na ovaa metodologija i tro{ocite na prometot na golemo so lekovi, soglasno ~len 15 stavovite 1 i 2 od ovaa metodologija, podnositelot na baraweto za formirawe na cena na lekot na golemo, odnosno nositelot na odobrenie za stavawe na lek vo promet vo Republika Makedonija, podnesuva predlog cena na lekot na golemo, no ne povisoka od maksimalnata cena na lekot na golemo, soglasno ~len 14 stav 2 od ovaa metodologija. Podnositelot na baraweto za formirawe na cena na lekot na golemo soglasno ~len 108 stav 2, 3 i 4 od Zakonot za lekovi i medicinski pomagala, treba da dostavi proizvodna cena na lekot (presmetana od cenata na lekot na golemo soglasno stav 1 na ovoj ~len, bez tro{ocite na prometot na golemo so lekovi), tro{ocite na prometot na golemo so lekovi, soglasno ~len 15 stav 1 i 2 od ovaa metodologija i tro{ocite na prometot na malo so lekovi, soglasno ~lenovite 16 i 17 od ovaa metodologija.

so formirana cena na lek soglasno ovaa metodologija, dostavi barawe za namaluvawe na formiranata cena na lekot, od strana na Agencijata, se odobruva eden den po podnesuvaweto. Nositelot na odobrenieto za stavawe na lek vo promet vo Republika Makedonija, so formirana cena na lek, mo`e da dostavi barawe za zgolemuvawe na formiranata cena na lekot no ne pogolema od maksimalnata cena na lekot na golemo. Tie barawa vo agencijata }e se razgleduvaat na sekoi tri meseci (~etiri pati godi{no), pri {to treba da dostavi obrazlo`enie preku farmakoekonomska studija. Priemot na barawata za zgolemuvawe na formiranata cena na lekot na golemo, koja ne e povisoka od maksimalnata cena na lekot na golemo, objavena od Agencijata, }e se odviva vo slednite periodi od godinata: -od 1 do 10 mart -od 1 do 10 juni -od 1 do 10 septemvri -od 1 do 10 dekemvri Po priemot na barawata za zgolemuvawe na formiranata cena na lekot na golemo, vo periodite od stav 3 na ovoj ~len, Agencijata }e gi odobruva vo rok od 20 dena od denot na priemot na baraweto. Dokolku nositelot na odobrenieto za stavawe na lek vo promet vo Republika Makedonija, so formirana cena na lek, dostavi barawe za zgolemuvawe na formiranata cena na lekot no nad maksimalnata cena na lekot na golemo formirana vo Agencijata, treba da dostavi presmetka so koja }e uka`e na potrebata od zgolemuvawe na maksimalnata cena na lekot utvrdena so ovaa metodologija. Priemot na tie barawa vo agencijata }e bide edna{ vo godinata i toa od 1 do 10 mart i od strana na Agencijata }e se razgleduvaat vo rok od 20 dena od denot na priemot na baraweto. Nositelot na odobrenieto za stavawe na lek vo promet vo Republika Makedonija, so formirana cena na lek vedna{ ja informira Agencijata za sekoja promena na cenata na lekot vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija. Formiranite ceni na lekovite soglasno ~len 18 od ovaa metodologija, ~etiri pati godi{no od strana na Agencijata }e bidat objavuvani vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i vedna{ na veb stranata na agencijata i toa: www.reglek.com.mk. Dokolku lekot koj ima odobrenie za stavawe na lek vo promet, izdadeno od Agencijata, i ima utvrdena cena soglasno ovaa metodologija, a ne e staven vo promet vo period od 12 meseci od denot na dobivaweto na odobrenieto, odobrenata cena nema da va`i i }e se pristapi kon utvrduvawe na nova cena na lekot soglasno ovaa metodologija po prethodno podneseno novo barawe od nositelot na odobrenieto za stavawe na lek vo promet vo Republika Makedonija.


BIRO ZA LEKOVI Originalni i inovativni lekovi ^len 20 Ako postoe~kata ili apliciranata cena na originalniot lek na golemo vo R.Makedonija e pod prose~nata sporedbena cena na golemo na originalniot lek vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija, cenata na lekot na golemo se formira taka {to se zema postoe~kata ili apliciranata cena na lekot. Ako postoe~kata ili apliciranata cena na originalniot lek na golemo vo Republika Makedonija e nad prose~nata sporedbena cena na golemo na originalniot lek vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija, cenata na lekot na golemo se formira taka {to se zema prose~nata sporedbena cena na golemo na originalniot lek vo referentnite zemji. Ako postoe~kata ili apliciranata cena na inovativniot lek na golemo vo Republika Makedonija e pod prose~nata sporedbena cena na golemo na inovativniot lek vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija, cenata na lekot na golemo se formira taka {to se zema postoe~kata ili apliciranata cena na lekot na golemo. Ako postoe~kata ili apliciranata cena na inovativniot lek na golemo vo Republika Makedonija e nad prose~nata sporedbena cena na golemo na inovativniot lek vo referentnite zemji od ~len 4 stav 2 od ovaa metodologija, cenata na lekot na golemo se formira taka {to se zema prose~nata sporedbena cena na lekot na golemo na inovativniot lek vo referentnite zemji. Pokazateli na farmakoekonomski studii

Farmacevtski informator

36

^len 21 Pri formirawe na cenata na lekot, podnositelot, vo baraweto do Agencijata treba da gi dostavi slednite pokazateli na farmakoekonomskata studija za lekot: 1. Cena na lekot na golemo za orginalnoto pakuvawe vo zemjata na proizvoditelot 2. Dnevno definirano doza na lekot soglasno podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija (vo ponatamo{niot tekst DDD), kako i ATC kodot na lekot 3. Cena na lekot na golemo po DDD 4. Ekonomski efekti na dol`inata na traewe na terapijata, eden terapiski ciklus, mese~na ili vkupna terapija, koristewe na prepora~anata terapiska doza ^len 22 Vrz osnova na pokazatelite od farmakoekonomskite studii mo`e da se formira povisoka cena na lekot na golemo, zaradi obezbeduvawe na snabdenosta na pazarot so potrebnite lekovi, za lekovi od po{irok javno zdravstven interes, odnosno lekovi za le~ewe na bolesti od pogolemo socijalno-medicinsko zna~ewe.

Cenata na lekot na golemo, od stav 1 od ovoj ~len ne mo`e da bide povisoka od 100% od prose~nata cena na lekot na golemo vo referentnite zemji, odnosno ne mo`e da bide pogolema od sporedbenata cena na lekot na golemo na originalniot lek vo referentnite zemji. Dokumentacija koja ja dostavuva baratelot do Agencijata ^len 23 Podnositelot na baraweto za formirawe na cenata na lekot na golemo do Agencijata ja dostavuva slednata dokumentacija: 1. Barawe za odobruvawe na cena na lekot od nositelot na odobrenieto za stavawe na lek vo promet, koe e dadeno vo prilog na ovaa metodologija i e nejzin sostaven del; 2. Kopija na odobrenieto za stavawe na lek vo promet; 3. Kopija od postoe~koto odobrenie so formirana cena na lekot; 4. Tabelaren prikaz na cenata na lekot so site elementi, soglasno ~len 108, stav 2 od Zakonot za lekovi i medicinski pomagala i toa: - proizvodna cena na lekot - mar`a za promet na golemo soglasno ~len 15 od ovaa metodologija - mar`a za promet na malo soglasno ~len 16 i 17 od ovaa metodologija 5. Pokazateli na farmakoekonomskata studija soglasno ~len 21 od ovaa metodologija; i 6. Uplata soglasno Pravilnikot za nadomestocite {to se pla}aat vo postapkite {to se vodat soglasno so Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala (" Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.43/08, 71/08 i 113/09). Preodni i zavr{ni odredbi ^len 24 Zapo~natite postapki za odobruvawe na cena na lek pred denot na vleguvawe vo sila na ovaa metodologija, }e se vr{at spored propisite koi va`ele pred denot na vleguvaweto vo sila na ovaa metodologija. ^len 25 Ovaa metodologija vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" a }e otpo~ne da se primenuva po tri meseci od denot na nejzinoto vleguvawe vo sila.


AFOMILL kapkite za o~i se dostapni vo multidozen flakon, za redovni korisnici, a isto taka vo ednodozni vijali/ampuli za pove}ekratna upotreba vo rok na 12 ~asa od otvoraweto. AFOMILL e kompletna linija na prirodni i sterilni kapki za o~i za pomali patologii na o~ite. Linijata na AFOMILL vklu~uva 5 razli~ni vidovi na kapki za o~i:

Formulirani od sosema prirodni aktivni komponenti, AFOMILL kapkite za o~i se pogodni za site lica, kako i za deca, vozrasni lica, lica so kontaktni le}i ili sekoj koj ima `elba i potreba ~esto da go koristi proizvodot. Rastitelnite derivati od strana na proizvoditelot AF United, Italija se vnimatelno selektirani, odbrani i proizvedeni vo sterilna sredina, go pravat AFOMILL proizvod koj najdobro odgovara na sovremenite potrebi. Prodlo`ena izlo`enost pred ekrani (TV i kompjuter) ili sonce, kozmetika, iritacija od nadvore{ni agensi (vetar, zagaduvawe) i neprospieni no}i se pove}e se pri~ina za "naru{uvawa" na o~ite koi najdobro se tretiraat so proizvodi na prirodna baza koi mo`at da se koristat postojano, nekolku pati dnevno, vo sporedba so lek koj treba da se zema vnimatelno, samo dokolku e navistina potreben i so soodvetno dozirawe. ^istotata i prirodata na AFOMILL e zagarantirana od strana na vrvni tehniki na porizvodstvo. AFOMILL e vnimatelno formuliran za da se obezbedi ista osmolarnosit kako solzite i da se so~uva pH vrednosta vo okoto.

- AFOMILL REFRESHING so kamilica, eufrazija i hamamelis; za smiruvawe i pro~istuvawe (indicirani za o~i koi pe~at i solzat, hipersenzitivni na svetlina, blagi oblici na kowuktivitis) - AFOMILL ANTI-REDDENING so neven, kamilica i anason za otstranuvawe na crvenilo i smiruvawe na iritirani o~i (crvenilo vo o~i, iritirani i umorni o~i, izlo`eni na nadvore{ni agensi, kako svetlina, vetar, ~ad, pra{ina....) - AFOMILL BILBERRY so borovnica, kamilica i ginko biloba za zajaknuvawe i za{tita na o~i so stres (gi {titi o~ite od fotooksidativno o{tetuvawe, ja podobruva vizuelnosta, posebno kaj postari lica i lica izlo`eni na ekolo{ki stres-intenzivna svetlina, video.....) - AFOMILL ANTI-IRRITATION MOISTENING so hijaluronska kiselina i kamilica za navla`nuvawe na o~ite, so {to ja odr`uva nivnata hidratacija (isto i kaj lica koi nosat kontaktni le}i) za da se spre~i mo`na iritacija. - AFOMILL BRIGTHENING HUMECTANT so ruskus, `alfija i hijaluronska kiselina za smiruvawe, navla`nuvawe za posvetli, pomladi i po~isti o~i. Go vra}aat priordniot sjaj na okoto. z Samo vo multidoznite flakoni e prisutna mala koli~ina na prezervativ zaradi stabilnost na proizvodot do ozna~eniot rok na upotreba po otvorawe, dodeka vo monodoznite vijali/ampuli nema prisustvo na prezervativ.

AFOMILL garancija za Va{ite o~i. AFOMILL dava novo zna~ewe na terminot "kapki za o~i". LEK I UBAVINA vo eden proizvod. AFOMILL. ILJADA PATI PODOBAR


Javno-zdravstveni aspekti na glaukomot i negovite konsekvenci Cel na trudot e da obrne vnimanie na glaukomot i negovite komplikacii, {to pretstavuva zna~aen javnozdravstven problem zaradi devastira~kite posledici vrz vidnata funkcija i te{kiot vizuelen invaliditet koj go predizvikuvaat. Glaukomot pretstavuva hroni~no zaboluvawe so progresivna incidenca, so neophodnost od kontinuirana i redovna terapija i monitoring na sostojbata vo tek na celiot `ivot. Vo toj kontekst, op{testvenite implikacii na glaukomot (vo smisla na tro{oci za terapiski tretman i socijalna gri`a), mo`e da bidat zna~ajno reducirani preku rana detekcija na zabolenite od glaukom, kako i na licata so zgolemen rizik za razvoj na glaukom. Za ostvaruvaweto na takvata cel e neophodno ne samo poznavaweto na klini~kite karakteristiki i metodi za dijagnosticirawe, tuku i na faktorite asocirani so zgolemen rizik za razvoj na glaukomot i na glaukomnata progresija. Klu~ni zborovi: glaukom, intraokularen pritisok, rizi~ni faktori, vidna funkcija.

Uloga na rizi~nite faktori vo manifestacijata na glaukomot Poznavaweto i prepoznavaweto na rizi~nite faktori koi se asocirani so pogolema verojatnost za razvoj na glaukomatoznoto zaboluvawe ima krucijalna va`nost i e vo tesna korelacija so ranata detekcija na bolesta, kako i so prevencija na nastanuvawe na te{ki naru{uvawa na vidnata funkcija i gubeweto na vidot. Kako najzna~ajni rizi~ni faktori asocirani so glaukomot se poso~uvaat (5, 6) : - vrednostite na IOP - vozrast - vaskularni rizi~ni faktori (sistemski i lokalni) - ponizok dijastolen perfuzionen pritisok - rasna pripadnost - miopija - diabetes mellitus - semejna predispozicija Zgolemeniot intraokularen pritisok se smeta za najzna~aen rizi~en faktor za razvoj na glaukomot, a naedno i za edinstven rizi~en faktor vrz koj mo`e da se dejstvuva so terapiski merki. Zasega, edinstvenata terapiska opcija vo tretmanot na glaukomot koja postignuva efekti, vsu{nost e regulacijata i namaluvaweto na zgolemeniot IOP. Pritoa, efektite na terapijata se dol`at i na faktot {to opti~kiot nerv na sekoj pacient poedine~no reagira razli~no kako na vrednostite na samiot IOP, taka i na asociranoto dejstvo na IOP i ostanatite rizi~ni faktori. (5,6) Vo odnos na zna~eweto na ostanatite rizi~ni faktori se smeta deka silna asocijacija so glaukomot imaat i vozrasta, rasnata pripadnost i semejnata predispozicija; umerena asocijacija so glaukomot imaat miopijata i dijabetesot, a slaba asocijacija im se pripi{uva na sistemskata hipertenzija, migrenata i vazospazmot.(6) Zna~ewe na dijagnosticiraweto na glaukomot I pokraj golemiot broj na kvalitativni i kvantitativni metodi na ispituvawe, dijagnosticiraweto i prepoznavaweto na glaukomot i negovata diferencijacija od sostojbata na okularna hipertenzija, sepak pretstavuva delikaten i slo`en proces. Ova se dol`i na faktot {to strukturnite promeni mo`at da bidat te{ko prepoznatlivi, a od druga strana, po~etnite promeni na slojot na retinalni nervni vlakna i na papilata na vidniot nerv se asimptomatski i ne se detektibilni so standardnite ispituvawa. Osobeno e zna~ajno diferenciraweto na glaukomot od sostojbata na okularna hipertenzija (zaradi su{tinskata razlika vo tretmanot), kako i od glaukomot so normalen pritisok (pred se zaradi razli~nite vrednosti na IOP koi te`nee da gi postigne).

39

Farmacevtski informator

Voved I pokraj mnogubrojnite dolgogodi{ni nau~noistra`uva~ki napori, patogenezata na glaukomot se u{te ne e napolno definirana. Me|utoa, nesporen e faktot deka glaukomot pretstavuva vtora vode~ka pri~ina za slepilo vo svetski ramki. Se procenuva deka vo momentov od glaukom stradaat okolu 67 milioni lu|e vo svetot, so pove}e od 9 milioni zaboleni vo Evropa, pri {to se pretpostavuva deka do 2020 g. ovaa cifra }e narasne do 79,6 milioni zaboleni, od koi 12,4 milioni lu|e vo Evropa. U{te pozna~aen e faktot deka glaukomot i negovite posledici se odgovorni za 6,8 milioni slu~ai na obostrano slepilo.(1) Podatocite od opredeleni populacioni studii sugeriraat deka zna~ajno vlijanie vrz porastot na prevalencata na glaukomot ima faktot {to duri 50,0% od slu~aite so glaukom se nedijagnosticirani, {to implicira cifra od 4,6-4,9 milioni nedijagnosticirani i nelekuvani slu~ai na glaukom godi{no. Sovremenata definicija na glaukomot, pri {to stanuva zbor za glaucoma chronicum simplex, kako klini~ka forma na glaukom so najvisoka prevalencija, go determinira primarniot glaukom so otvoren agol (PGOA) kako " grupa na hroni~ni progresivni nevropatii koi naj~esto se karakterizirani so morfolo{ki promeni na papilla n.optici i retinalnite nervni vlakna, vo otsustvo na drugi o~ni zaboluvawa ili kongenitalni anomalii" ( European Glaucoma Society – EGS )(2,3) Iako se u{te so nepotpolno razjasneta patogeneza, nesporen e faktot deka glaukomot e zaboluvawe {to go karakteriziraat: zabrzana degeneracija na retinalnite gangliski kletki, promeni na glijalnite kletki, posledi~na zaguba na aksonite i o{tetuvawe na vidniot nerv, so potencijalno propa|awe na vidnoto pole i kompromitacija na vidnata funkcija od razli~en stepen. Klasi~nata definicija na glaukomot od minatite dekadi, koja podrazbira apsolutno prisustvo na zgolemeniot intraokularen pritisok (IOP), pretrpe seriozna modifikacija, pri {to zgolemeniot IOP se smeta za najzna~aen rizi~en faktor za razvoj na glaukom, koj ne mora zadol`itelno da bide prisuten kaj site formi na PGOA. U{te pove}e, denes se smeta deka PGOA glavno se manifestira vo dve klini~ki formi: kako hipertenzivna forma (IOP = 21,0mmHg ) i kako normotenzivna forma (bez zgolemen IOP), pri {to ovie dva klini~ki entiteta zna~ajno me|usebno se preklopuvaat. Vo odnos na patogenezata na glaukomot, sovremenite istra`uvawa na ovaa tema so najgolem stepen na verojat-

nost gi poso~uvaat: ekscitotoksi~nata teorija (zgolemenite koncentracii na glutamat i na azotniot oksid pretstavuvaat "trigger" faktor za smrt na retinalnite gangliski kletki zaradi nivniot toksi~en efekt), kako i genetskata teorija so zna~ajna uloga na avtoimunata geneza vo o{tetuvaweto na nervnite vlakna. (3,4) Genetskite ispituvawa na podra~jeto na glaukomot poka`uvaat ohrabruva~ki rezultati, a detektirani se 6 vida na geni za koi se smeta deka se asocirani so PGOA. Utvrdeno e deka propa|aweto na retinalnite gangliski kletki se dol`i na inicijacija na t.n. proces na apoptoza ("kleto~no samoubistvo ili programirana kleto~na smrt"), koj e karakteristi~en i za drugi nevrodegenerativni zaboluvawa. Apoptozata e definirana kako "normalen, biolo{ki zna~aen i genetski kontroliran proces na eliminirawe na kletkite bez u~estvo na vospalitelna komponenta".


TEMA NA BROJOT

Sl.1 Glaukomatozno o{tetuvawe na glavata na vidniot nerv - Excavatio papillae n.optici ( Strelkite ja ozna~uvaat goleminata na ekskavacijata )

Vo toj kontekst,primenata na kombinacija od strukturni ispituvawa (t.n. imaging devices) i funkcionalni metodi (standardna avtomatizirana perimetrija), mo`e vo golema mera da go olesni dijagnosticiraweto i prepoznavaweto na bolesta.(1,5)

Sl. 2. Glaukomatozna ekskavacija na glavata na vidniot nerv so prisutna peripapilarna hemoragija kaj 8~

Koga stanuva zbor za ulogata i zna~eweto na funkcionalnite metodi vo dijagnosticiraweto na glaukomot, treba da se ima predvid neophodnosta od nivno komplementarno tolkuvawe, so tendencija za postignuvawe na slednite efekti: - {to porana detekcija na zaboluvaweto ; - soodveten, sovremen, doktrinarno baziran (Medicine Based Evidence) terapiski pristap, so ekonomski racionalen odnos cost/benefit (koj ne smee da im {teti na interesite na pacientot) : - redukcija na incidencata na glaukomot kako pri~ina za slepilo i zna~aen javnozdravstven problem

Farmacevtski informator

40

Preporaki vo odnos na antiglaukomatozniot tretman Cel na antiglaukomatozniot tretman (EGS) pretstavuva " za~uvuvawe na vidnata funkcija adekvatno na individualnite potrebi na pacientot so minimalni ili voop{to bez nesakani efekti vo tekot na `ivotot, bez naru{uvawe na negovite/nejzinite `ivotni aktivnosti i vo ramkite na izdr`livi tro{oci". (2,3,7) Konvencionalnata terapija na glaukomot podrazbira tretman na intraokularniot pritisok, {to ovozmo`uva prevencija na o{tetuvaweto na vidniot nerv i odlo`uvawe ili redukcija na glaukomnata progresija. Tretmanot na IOP treba da bide individualno prisposoben i dizajniran, bidej}i ne postoi edinstveno i univerzalno nivo na IOP koe }e bide bezbedno za sekoj pacient!!! (2,3,4) Pokraj toa, vo dolgoro~na smisla, idninata na efektite na antiglaukomatozniot tretman e vo tesna korelacija so mo`nostite i na~inite za uspe{no primenuvawe na konceptot na nevroprotekcija (obezbeduvawe na za{tita na vidniot nerv), kako najperspektivna terapiska opcija vo tretmanot na glaukomot. Idealniot antiglaukomatozen lek treba da gi sodr`i slednite karakteristiki (EGS):

- da predizvikuva redukcija na IOP za najmalku 30,0% ; - da go zgolemuva protokot na o~nata vodi~ka ; - da ja podobruva perfuzijata na glavata na vidniot nerv ; - da ima nevroprotektivni svojstva ; - da bide ednostaven za aplikacija - da ne predizvikuva zna~ajni nesakani efekti Pokraj ovie karakteristiki, lekovite so retko dozirawe i dolgotrajno odr`uvawe na efektot ne vlijaat zna~ajno vrz komforot na pacientot, ovozmo`uvaat redovno i normalno izvr{uvawe na sekojdnevnite obvrski, {to dolgoro~no gledano ima isklu~itelno zna~ewe vo so~uvuvaweto na visoko nivo na kvalitetot na `ivot kaj zabolenite od glaukom. Vo socijalna smisla, osobeno e zna~ajna ulogata na op{testvoto vo obezbeduvawe na kvalitetni antiglaukomatozni lekovi za site strukturi na pacienti, {to na dolgi pateki ima esencijalno zna~ewe vo prevencija na glaukomnata progresija i namaluvawe na vizuelniot invaliditet koj se dol`i na glaukomot i na negovite posledici. Zaklu~oci Glaukomot kako kompleksno oftalmolo{ko zaboluvawe so nepotpolno determinirana patogeneza, a naedno i te{ki implikacii koi rezultiraat so zna~itelen vizuelen invaliditet, pretstavuva seriozen javnozdravstven problem na koj vo dr`avite so visoko razvien zdravstvenosocijalen sistem mu se posvetuva golemo vnimanie i anga`man. Modalitetite za spravuvawe so glaukomot i redukcija na incidencata na glaukomnoto slepilo bi mo`ele da se sublimiraat vo slednoto : - glaukomot pretstavuva zaboluvawe so progresivna incidenca ; - zaradi visokiot stepen na invaliditet i zna~ajnite finansiski tro{oci (kako za terapiski tretman, taka i za socijalna gri`a), vo zapadniot svet mu se posvetuva isklu~itelno zna~ewe na poleto na iznao|awe na novi i posovremeni terapiski opcii; - isklu~itelna va`nost ima ranata detekcija i prevencija na te{ka kompromitacija na vidnata funkcija za {to e neophodno: z sproveduvawe na osmislna, koncipirana i redovna proverka na potencijalnite bolni od glaukom ; z otkrivawe i prepoznavawe na individui so zgolemen rizik za razvoj na glaukom; z zadol`itelno merewe na IOP i pregled na o~noto dno pri rutinskite prezbiopni i sistematski pregledi ; z vospostavuvawe na dobra relacija so celosna doverba oftalmolog-pacient, so vklu~uvawe i na mati~niot lekar ; z procenka i diferencijacija na sistemskite i lokalnite rizi~ni faktori za razvoj na glaukom - zaedni~ka interdisciplinarna cel na site strukturi koi se vklu~eni vo zdravstveniot proces treba da bide unapreduvawe na oftalmolo{kata kultura na pacientite preku postojana edukacija, {to }e ovozmo`i prevencija na te`ok invaliditet predizvikan od ireverzibilno glaukomno slepilo. Vesna Dimovska - Jordanova JZU Univerzitetska klinika za o~ni bolesti Medicinski fakultet, Skopje, Makedonija

Koristena literatura 1. Traverso C.E.,Walt J.G.,Kelly SP et al. : Direct costs of glaucoma and severity of the disease : a multinational long term study of resource utilization in Europe .Br J Ophthalmol 2005; 89: 1245-1249 2. Terminology and Guidelines for glaucoma.3-rd edition.European Glaucoma Society.Savorna,Italy; DOGMA Srl,2008 3. Xajkovska E., Dimovska V. Glaukom.Monografija.Skopje,2005 4. Dimovska-Jordanova V.: Sovremeni stavovi vo medikamentoznata terapija na glaukomot i novi informacii za prostaglandinite .Zdru`enie na oftalmolozi na RM,Rabotilnica za glaukom. Skopje,noemvri 2008 5. Miglior S., Pfeiffer N., Torri V. et al, : Predictive factors for open-angle glaucoma among patients with ocular hypertension in the European Glaucoma Prevention Study.Ophthalmology,2007 ; 114: 3-9 6. Homer A. : Risk factors for primary open-angle glaucoma.Glaucoma World, No 18,January 2000 7. Dimovska-Jordanova V. : Glaucoma progression as ongoing challenge.2-or Kongres na oftalmolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo. Ohrid, oktomvri 2009


TEMA NA BROJOT

Dijabeti~na retinopatija etinopatija pretstavuva komplikacija na okoto koja nastanuva kako posledica na o{tetuvawe na krvnite sadovi na retinata. Naj~esta pri~ina za nejzina pojava e lo{o kontroliraniot dijabetes, dolgotrajnosta na dijabetesot, visokiot krven pritisok. Visokoto nivo na glukoza vo krvta doveduva do o{tetuvawe na krvnite sadovi, osobeno na kapilarite i istekuvawe na krv i limfa vo okolnoto tkivo. Se aktivira faktorot na rast koj stimulira sozdavawe na novi kapilari, ~ija razgranetost dopolnitelno go o{tetuva tkivoto vo koe se sozdadeni. Krajniot i najneposakuvaniot rezultat e trajno gubewe na vidot.

R

Simptomi Dijabeti~nata retinopatija vo rana faza nema simptomi. Podocna se pojavuva zamaglen vid, crni to~ki vo vidnoto pole, temni ili prazni delovi od vidnoto pole, slab vid no}e, promeni vo boite, zaguba na vidot. Voobi~aeno gi zafa}a dvete o~i.

Komplikacii

Ovaa sostojba se narekuva m a k u l a r n a edema. Proliferativnata dijabeti~na retinopatija e naprednata forma. Abnormalni krvni sadovi rastat vo retinata. Ako novoformiranite krvni sadovi interferiraat so normalniot protok na te~nosti niz okoto, mo`e da dojde do poka~uvawe na o~niot pritisok i da predizvika glaukoma, pri {to se o{tetuva nervot koj gi nosi slikite od okoto do mozokot.

Rizik faktori

z Hiperglikemija. Pri~ina broj eden za razvoj na dijabeti~na retinopatija. Slabo kontrolirano nivo na {e}erot vo krvta, ~esti fluktuacii, se po-

z Vitreo-hemoragija (krvavewe vo staklestoto telo). Kako rezultat na novosozdadenite krvni sadovi doa|a do krvavewe vo staklestoto telo. Ako krvaveweto e malo, }e se zabele`at samo nekolku crni to~ki vo vidnoto pole. Vo ponaprednata faza, krvta mo`e sosema da go blokira vidot. Vitreo-hemoragijata voobi~aeno ne predizvikuva trajno gubewe na vidot. Krvta postepeno se o~istuva za nekolku nedeli ili meseci, i dokolku retinata ne e o{tetena, vidot mo`e da se vrati. z Odvojuvawe na retinata. Abnormalnite krvni sadovi stimuliraat sozdavawe na svrzno tkivo, koe mo`e da dovede do odvojuvawe na retinata od zadniot del na okoto. Ova mo`e da predizvika pre~ki vo vidot, to~ki koi lebdat, iskri svetlina ili gubewe na vidot. z Glaukoma. Abnormalnite krvni sadovi mo`at da se formiraat vo predniot del na okoto i da interferiraat so normalniot protok na te~nosti, mo-

z Fluorescentna angiografija. Se narekuva i retinalna fotografija. Se {irat zenicite so pomo{ na kapki i se fotografira vnatre{nosta na okoto. Se aplicira posebna boja vo rakata koja posle cirkulira do okoto. So fotografirawe mo`e da se vidi koi krvni sadovi se o{teteni, dali postoi zatnuvawe ili protekuvawe na krv vo okoto. Se koristi i za monitorirawe na rezidualnata makularna edema po laserskiot tretman. z Opti~ka koherentna tomografija. So pomo{ na ovoj test se sledi protokot na te~nost vo okoto. Podocna, se koristi za sledewe na efektite od terapijata. Ograni~ena e na fotografirawe 1-2 mm pod povr{inata na biolo{koto tkivo.

Tretman

z Fokalen laserski tretman. Fotokoagulacijata mo`e da go zapre ili zabavi istekuvaweto na krv i te~nost vo okoto. Voobi~aeno se izveduva eden tretman. z Panretinalna fotokoagulacija. Mo`e da gi namali abnormalnite krvni sadovi. Tretira pogolema povr{ina od retinata. Voobi~aeni se dva ili pove}e tretmani. z Vitrektomija. Hirur{ki se otstranuva krvta od staklestoto telo. ^esto e prosledena so laserski tretman.

Prevencija

Farmacevtski informator

42

Normalen vid

O{teten vid kako posledica na dijabeti~na retinopatija

Podelba Neproliferativnata dijabeti~na retinopatija e naj~esta. Yidovite na krvnite sadovi slabeat. Istekuva krv vo retinata. Se sozdavaat mikroanevrizmi. Kako {to se vlo{uva sostojbata, malite krvni sadovi mo`at da se zatvorat i golemite retinalni veni da se pro{irat. Nervnite zavr{etoci vo retinata mo`at da po~nat da otekuvaat. Ponekoga{, centralniot del na retinata (makula) mo`e da ote~e.

~esto visoko nivo na {e}erot vo krvta doveduva do o{tetuvawe na krvnite sadovi vo okoto. z Hipertenzija. Visokiot krven pritisok ~esto doveduva do o{tetuvawe na krvnite sadovi vo okoto. z Visok holesterol. Visokoto nivo na holesterol vo krvta doveduva do gubewe na elasti~nosta na yidovite na krvnite sadovi, nivno zatnuvawe, pa kako posledica na toa i sozdavawe na abnormalni novi krvni sadovi.

`e da dojde do poka~uvawe na o~niot pritisok i da predizvika glaukoma, pri {to doa|a do o{tetuvawe na o~niot nerv. z Slepilo. Najte{ka komplikacija kako posledica na dijabeti~nata retinopatija.

Testovi

z Pregled na o~noto dno. Se zapo~nuva so kapnuvawe na atropin kapki vo okoto koi ja {irat zenicata i pritoa se ovozmo`uva pregled na o~noto dno (fundus).

z Dobra kontrola na glikemijata z Redovni oftalmolo{ki pregledi, duri i da nema simptomi. z Kontrola na krvniot pritisok z Kontrola na holesterolot vo krvta podgotvila m-r farm. Marina Stevkovska

Koristena literatura z www.mayoclinic.com z Diabetic

retinopathy-Elia Duh retinopathy: The Essentials-Gloria Wu z Diabetic


TEMA NA BROJOT

Urbana o~na alergija Voved

Farmacevtski informator

44

Klini~kite studii i iskustvoto(1) ja poka`uvaat pri~insko-posledi~nata vrska me|u simptomite sli~ni na alergija i faktorite na okolinata, vklu~uvaj}i gi i nadvore{nite zagaduva~i na vozduhot i slabiot kvalitet na vozduhot vo zatvoreni prostorii. Kontinuiranoto zgolemuvawe na soobra}ajot, so postojano raste~ki broj na avtomobili i kamioni i nivnite fosilno izduvni gasovi i ~esti~ki vo vozduhot koi proizleguvaat od niv, zaedno so globalnoto zatopluvawe i menuvawe na modelite na vrne`i vo svetot imaat vlijanie na drasti~no izmenetiot kvalitet na vozduh(2). Ova doveduva ne samo do vlo{uvawe na postoe~kite respiratorni zaboluvawa i alergiski bolesti, no i do geneza na novi bolesti-novi klini~ki entiteti(2). Pacienti so crveni o~i i simptom na ~e{awe bez da podle`at na nekoj mehanizam na alergija i bez medicinska istorija na alergija, koi gi prijavuvaat simptomite prete`no vo periodite koga vo vozduhot ne se rasprostraneti alergeni no koga temperaturite se visoki, brzinata na veterot e niska i nivoto na zadaduvawe e visoko, do`ivuvaat sostojba povrzana so zagaduvaweto, koja mo`e da se nare~e urbana o~na alergija. Urbana o~na alergija mo`e da se definira kako nespecifi~na hiper-reaktivnost na faktorite na sredinata. z Pacienti koi `iveat vo urbani, zagadeni sredini z Slabo do sredno ~e{awe i pe~ewe na o~ite z Slabo do sredno crvenilo na o~ite z Specifi~ni, alergiski egzacerbacii

Dali zagaduvaweto na vozduhot gi modificira polenite? Zagaduva~ite na vozduhot imaat pogubno vlijanie vrz dvete neorganski strukturi i na `ivite organizmi. Mo`ni efekti na polenovite zrna mo`e da bidat indirektno preku stres na samiot rast na rastenijata ili direktno preku kontaminacija na rastenijata ili vozdu{nite poleni. Promeni vo strukturata, ultrastrukturata, hemiskiot sostav i alergenost na nekoi poleni se zabele`ani vo zagadeni regioni(5-7). Vo edna od ovie studii, zreli i nezreli polenovi zrna od Canna indica bile sobrani od zagadeni i nezagadeni oblasti vo Iran(7). Skeniraweto na elektronski mikroskop poka`alo deka ~esti~ki od vozduhot se akumuliraat na polenovite zrna od zagadenite oblasti i so toa se menuva nivnata forma i tekstura(nadvore{na povr{ina). Pokraj toa bile oslobodeni i mnogu vezikuli od kontaminiranite polenovi zrna i tie materijali aglomerirale na povr{inata(7). Zagadenite poleni imale povisok alergenski potencijal otkolku nezagadenite poleni kaj gluvci koi posle izlo`uvaweto imale povisoki serumski IgE i eozinofilni nivoa(7).

Dali zagaduvaweto ja zgolemuva alergiskata reakcija vo konjunktivata? Postojat dokazi deka zagaduva~ite na vozduhot gi vlo{uvaat alergiskite simptomi na respiratorniot trakt, nosot i o~ite za vreme na sezonata na poleni vo vozduhot. Pregled na podatocite od oftalmolo{ki itni pregledi i nivoata na zagaduvawe na vozduhot vo Pariz vo 1999 godina poka`al deka 22% od okolu 30 000 registrirani itni slu~ai bile kla-

sificirani kako konjunktivitis(12). Jasno e zabele`ana vrskata pome|u te`inata na znacite i simptomite i nivoata na NO, O3, SO2 prisutni vo sredinata, idiciraj}i deka nivoto na zagaduvawe na vozduhot e direktno povrzano so kratkotrajnite zgolemuvawa na brojot na konjunktiviti. Sli~no, koga nivoata na ozon bile zgolemeni nekolku dena, imalo i zgolemuvawe na brojot na lu|e koi se prijavile vo klini~kite ambulanti so zaboluvawe na di{nite pati{ta vo razli~ni evropski dr`avi (13). Vo London koga nivoata na ozon se zgolemile na pove}e od 50mg/m3 za ~etiri dena po red, konsultacii na pacienti za alergiski rinit se zgolemile za 38% (14). Napravena e studija vo Italija vo koja u~estvuvale 20 volonteri od zagaden grad (Sao Paolo) i 24 volonteri od region so ~ist vozduh. Sledelo monitorirawe na nivoto na ozon i NO, lizozimi i IgA vo solzniot film pri {to e utvrdeno deka nemalo zna~itelni razliki vo nivoto na ozon, i lizozimi i IgA vo solzniot film. No NO nivoata bile zna~iteno povisoki vo volonterite od Sao Paolo, so jasna doza-odgovor vrska pome|u ovie nivoa i ~estotata na goblet-kleto~na hiperplazija, predlo`uvaj}i deka ovaa morfolo{ka promena e adaptiven odgovor na konjuktivalniot epitel na hroni~na povreda od sredinata(17).


Incidenca na urbana o~na alergija Mnogu malku informacii se dostapni vo literaturata vo odnos na rasprostranetosta na incidencata ili prevalencata na konjunktivitis koj ne e isklu~ivo povrzan so alergija ili drugi neinfektivni sostojbi. ^e{awe na o~ite ili pe~ewe e najdeno kaj 28% od pacientite koi stradaat od postojan nealergiski rinitis(20). Na pove}egodi{en hroni~en konjunktivitis (vazomotoren konjunktivitis ili nealergiski neinfektiven konjunktivitis) mo`e da se smeta pove}e od 25% od hroni~nite slu~ai na konjunktivitis(21).

z brzo olesnuvawe na simptomite na bolesta, ~e{awe i crvenilo, obezbedeni od histamin receptorskiot antagonizam z dolgoro~ni beneficii od mast kleto~na stabilizacija z direktni i indirektni antiinflamatorni efekti na o~nata povr{ina Osobeno olopatadin poka`a unikatni svojstva {to go razlikuva od drugite molekuli vo ovaa klasa na agensi so dvoen mehanizam, kako {to se nedostatok na toksi~ni perturbacii na kleto~nite membrani i za{titni efekti na kornealnite i konjuktivalnite

epitelni kletki(36, 37). Kombinacijata na napad na alergen zaedno so zagaduva~ mo`e da bide pobedena od agens kako olopatadin koj {to mo`e da gi smiri toksi~nite efekti na zagaduva~ite na epitelot i da obezbedi blokirawe na efektite na oslobodeniot histamin i prevencija na degranulacija na mast kletkite vo idnina.

Ass.Dr.H.Duma Oddel za preden segment Univerzitetska klinika za o~ni bolesti - Skopje

Mehanizam na dejstvo na urbana o~na alergija Najverojatniot mehanizam koj mo`e da go objasni dejstvoto na zagaduva~ite vo vozduhot na astma i alergiski rinikonjunktivitis e oksidativniot stres(25). Naftenite izduvni ~estici i gasoviti zagaduva~i se potentni oksidansi koi produciraat slobodni radikali i reaktivni oksigen vidovi (reactive oxygen species – ROS). Formiraweto na ROS so aktivacija na transkribcioni faktori kako NF-kB i AP-1 rezultira so zgolemena ekspresija na proinflamatorni citokini. Zgolemenata inflamacija vodi do dodatno sozdavawe na ROS porazuvaj}i go antioksidativniot lokalen odbramben mehanizam i producira prodol`en inflamatoren odgovor.

Terapija

Koristena literatura 1. Andrea Leonardia and Bob Lanierb a Ophthalmology Unit, Department of Neuroscience, University of Padua, Italy b North Texas Institute for Clinical Trials, Fort Worth, TX, USA CURRENT MEDICAL RESEARCH AND OPINION VOL. 24, NO. 8, 2008, 2295–2302 2. Heinrich J, Wichmann HE. Traffic related pollutants in Europe and their effect on allergic disease. Curr Opin Allergy Clin Immunol 2004;4:341-8 5. Knox RB, Suphioglu C, Taylor P, et al. Major grass pollen allergen Lol p 1 binds to diesel exhaust particles: implications for asthma and air pollution. Clin Exp Allergy 1997;27:246-51 6. Majd A, Kaibi S. The effect of Theran’s polluted atmosphere on ultrastructural changes and allergenicity of Cupressus arizonica pollen grains. J Aerobiol 1997;13:407-17 7. Majd A, Chehregani A, Moin M, et al. The effects of air pollution on structures, proteins and allergenicity of pollen grains. Aerobiologia 2004;20:111-8 12. Bourcier T, Viboud C, Cohen JC, et al. Effects of air pollution and climatic conditions on the frequency of ophthalmological emergency examinations. Br J Ophthalmol 2003;87:809-11 13. Spix C, Anderson HR, Schwartz J, et al. Short-term effects of air pollution on hospital admissions of respiratory diseases in Europe: a quantitative summary of APHEA study results. Air pollution and health: a European approach. Arch Environ Health 1998;53:54-64 14. Hajat S, Haines A, Atkinson RW, et al. Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London, United Kingdom. Am J Epidemiol 2001;153:704-14 17. Novaes P, do Nascimento Saldiva PH, Kara-Jose N, et al. Ambient levels of air pollution induce goblet-cell hyperplasia in human conjunctival epithelium. Environ Health Perspect 2007;115:1752-6 20. Enberg RN. Perennial nonallergic rhinitis: a retrospective review. Ann Allergy 1989;63:513-6 21. Bielory L. Vasomotor (perennial chronic) conjunctivitis. Curr Opin Allergy Clin Immunol 2006;6:355-60 25. Saxon A, Diaz-Sanchez D. Air pollution and allergy: you are what you breathe. Nat Immunol 2005;6:223-6 36. Rosenwasser LJ, O’Brien T, Weyne J. Mast cell stabilization and anti-histamine effects of olopatadine ophthalmic solution: a review of pre-clinical and clinical research. Curr Med Res Opin 2005;21:1377-87 37. Brockman HL, Momsen MM, Knudtson JR, et al. Interactions of olopatadine and selected antihistamines with model and natural membranes. Ocul Immunol Inflamm 2003;11:247-68

45

Farmacevtski informator

Poradi multipnosta na mehanizmot na dejstvo, najsoodvetna terapija za urbana o~na alergija e molekula koja ima dvojno dejstvoantihistaminik i stabilizator na mast kletki, kako i za{titno dejstvo na kornealnite i konjuktivalnite epitelni kletki. Upotrebata na lubrikantni kapki za o~i e prviot racionalen pristap za tretirawe na ovaa sostojba so cel da gi za{titi kornealnite i konjuktivalnite epitelni kletki, da gi izmie nadvor od okoto iritansite i alergenite, i da gi razredi proinflamatornite medijatori. Najnovata klasa na topikalni antialergiski lekovi, odnosno onie so dvoen mehanizam na dejstvo gi imaat slednive prednosti vo tretirawe na urbana o~na alergija:


TEMA NA BROJOT

Sovremen tretman na makularnata degeneracija povrzana so vozrast Makularnata degeneracija povrzana so vozrast (MDPV) pretstavuva degenerativno zaboluvawe na centarot za jasen vid koe se javuva po 50tata godina od `ivotot. Ova zaboluvawe e od osobeno zna~ewe poradi faktot {to mo`e da predizvika pad na vidnata ostrina se do stepen na slepilo, so {to predizvikuva zna~itelno namaluvawe na kvalitetot na `ivotot kaj povozrasnoto naselenie. Od druga strana, stareeweto na populacijata, kako i nepravilnite prehranbeni naviki, predizvikuvaat dramati~en rast na prevalencata na ova zaboluvawe. Spored podatoci od svetskata zdravstvena organizacija MDPV e edna od glavnite pri~ini za slepilo vo razvienite zemji. Vo globalni ramki MDPV e treta pri~ina za slepilo, dodeka vo industrijaliziranite zemji taa e prva pri~ina za slepilo.1

namalen vnes na antioksidanti, vitamini i cink. Klini~kata slika na zaboluvaweto vo negovata rana faza se karakterizira so pojava na t.n. druzi koi se akumulacii na ekstracelularen materijal koi se natalo`uvaat vo Bruch-ovata membrana pod retinalniot pigmenten epitel. (slika br.3 b) Druzite se so svetlo`olta boja i spored oblikot se razlikuvaat - tvrdi druzi (jasno ograni~eni od okolinata), meki druzi (nejasno ograni~eni od okolinata), konfluentni druzi (druzi koi me|usebno se spojuvaat) i kalcificirani druzi. Spored goleminata, druzite mo`at da bidat: mali (pod 63 mikroni), sredni (63-125 mikroni), golemi (nad 125 mikroni). Vo intermediernata faza osven prisustvoto na sredno golemi i najmalku edna golema druza, se javuvaat i promeni na retinalniot

na MDPV mo`e da ima dve formi - suva i vla`na forma. Suvata forma u{te se narekuva i geografska atrofija bidej}i nastanuvaat zoni na atrofija na retinata i retinalniot pigmenten epitel {to nalikuvaat na geografska karta. Vla`nata ili eksudativna forma na MDPV se odlikuva so pojava na otok i odlepuvawe na retinalniot pigmenten epitel pod koj se nasobira eksudat, pojava na novosozdadeni krvni sadovi od horoideata (horoidalna neovaskularizacija) koi ~estopati predizvikuvaat subretinalni ili intraretinalni krvavewa. (slika br.3d) Vo krajnata faza na vla`nata MDPV se sozdava fibrozna luzna vo centarot za jasen vid. Simptomi koi se javuvaat kaj pacientite se: zamateno gledawe, iskriveno gledawe, pojava na branovidni linii, temna prazna povr{ina vo cen-

Farmacevtski informator

46

Slika br.1 Gubewe na makularnata funkcija

Poznati rizik faktori za pojava na MDPV se: vozrast nad 60 godini, pozitivna familijarna istorija, genetska predispozicija, pu{ewe i

pigmenten epitel pri {to vo odredeni delovi na makulata se zabele`uvaat hiper ili hipopigmentirani zoni. (slika br.3c). Vo docnata faza

tarot na vizija, naru{uvawe na sposobnosta na pacientite da gi vr{at sekojdnevnite zada~i kako {to se ~itawe, {iewe, vozewe. (Slika br. 2)

Slika br. 2 Simptomi na pacientite so makularna degeneracija povrzana so vozrast

Pogolemiot procent od pacientite vo momentot na dijagnozata na MDPV se vo ranata faza pri koja vidnata ostrina se u{te e na zadovolitelno nivo. Bolesta mo`e da se zadr`i na ovoj stadium, no mo`e da progresira vo intermedierna i docna faza pri {to po~nuva progresivno namaluvawe na vidnata ostrina. Do pred pomalku od dve decenii za ova zaboluvawe nema{e soodveten tretman, taka {to oftalmolozite bea nemi svedoci na progresivnoto namaluvawe na vidot kaj svoite pacienti so MDPV. [to se odnesuva do suvata forma (geografska atrofija) na MDPV do sega ne postoi efikasen tretman. Me|utoa, vo posledno vreme postojat terapiski modeli so pomo{ na koi mo`e da se modifikuva progresijata na zaboluvaweto preku vnesuvawe na nutritivni suplementi. Taka, spored AREDS (Age-related macular disease study) studijata, pacientite so intermedierna forma na MDPV i onie kade {to ednoto oko bilo vo docna faza na MDPV i koi bile tretirani so 500 mg vitamin C, 400 IU vitamin E, beta


karoten 15 mg i cink od 80 mg, imale pomal procent na progresija kon docnite formi na MDPV vo odnos na pacientite koi primale placebo tretman. 2

fotodinamskata terapija pri koja se vnesuva intravenozno sredstvo (verteporfin), a potoa lokalno se aplicira laser. Ovoj tretman ovozmo`uva okluzija na novo-

kolku godini se primenuvaat nekolku vakvi sredstva (ranibizumab, bevacizumab, pegaptamid). So nivna pomo{ za prv pat se ovozmo`i ne samo zapirawe na patolo{kiot

Kaj pacientite so vla`na forma na MDPV se praveni obidi za tretman so laser terapija (argon laser i transpupilarna termoterapija). Denes ovoj tip na tretman za vla`nata forma na MDPV e primenliv samo kaj eden mal broj pacienti koi imaat klasi~na forma na horoidalna neovaskularizacija so mali dimenzii i koi se podaleku od foveata, so cel da se izbegne o{tetuvaweto na centralniot vid. Pogolem uspeh za ograni~uvawe na progresijata na horoidalnata neovaskularizacija ima so

sozdadenite krvni sadovi bez pritoa da go o{teti zdravoto tkivo. Spored ponovite soznanija vo odnos na patogenetskite procesi na vla`nata forma na MDPV, vaskularniot endotelen faktor na rast (VEGF) pretstavuva najzna~aen faktor na rast koj predizvikuva horoidalna neovaskularizacija. 3 Poradi toa razvieni se molekularni inhibitori na VEGF t.n. antiVEGF agensi. Ovie sredstva se apliciraat intravitrealno (vo vnatre{nosta na o~noto jabolko). Poslednite ne-

proces, tuku i izvesno podobruvawe na vidnata ostrina kaj pacientite. Negativnata strana e toa {to pacientite treba da doa|aat na ~esti kontroli, se pravat skapi ispituvawa, a za terapijata da bide uspe{na, potrebna e aplikacijata na intravitealnite injekcii da bide mese~na, zaradi {to prifatlivosta za najgolem del od pacientite e mala. Posledna inovacija od ovoj tip na intravitrealna anti-VEGF terapija e aflibercept, preparat koj vo su{tina e nov tip na molekula (fusion protein), a ne mo-

noklonalno antitelo koja gi neutralizira VEGF i PIGF (placental growth factor) so mnogu povisok afinitet za vrzuvawe otkolku prirodnite receptori. Klini~kite studii poka`uvaat deka preparatot e bezbeden, dava zna~itelni podobruvawa na vidnata ostrina kaj pacientite, a potrebni se pomal broj tretmani za postignuvawe na potrebniot efekt. 4 Site ovie zalo`bi davaat nade` za ponatamo{en pogolem uspeh vo soo~uvaweto so ovaa bolest koja predizvikuva golema zaguba kako za pacientite, a vo isto vreme e i golem op{testveno socio-ekonomski tovar. Spored Ursula Schmidt- Erfurth, M.D., Profesor po oftalmologija na Univerzitetskata o~na bolnica vo Viena "Rezultatite od VIEW studiite poka`uvaat deka aflibercept mo`e da vospostavi nova paradigma vo lekuvaweto na pacientite so vla`na MDPV- so predvidlivo dozirawe sekoj vtor mesec bez potreba za monitorirawe na pacientite ili poseti kaj lekarot zaradi odreduvawe na doziraweto na terapijata." D-r Galina Dimitrova

Koristena literatura

47

Farmacevtski informator

Slika br.3.a. normalen naod. b. rana faza na makularna degeneracija povrzana so vozrast (MDPV) c. intermedierna faza na MDPV i d. vla`na forma na MDPV

1. World Health Organization. Priority eye diseases. Main causes of visual impairment. http://www.who.int/blindness/causes/priority/en/index.html 2. Age-Related Eye Disease Study Research Group. A randomized, placebo-controlled, clinical trial of high-dose supplementation with vitamins C and E, beta carotene, and zinc for age-related macular degeneration and vision loss: AREDS report no. 8. Arch Ophthalmol. 2001 Oct;119(10):1417-36. 3. Kvanta A, Algvere PV, Berglin L, Seregard S.Subfoveal fibrovascular membranes in age-related macular degeneration express vascular endothelial growth factor.Invest Ophthalmol Vis Sci. 1996 Aug;37(9):1929-34. 4. Amoaku WMK. Treatments for Age-related Macular Degeneration. European Ophthalmic Review.2010;4:92-100.


TEMA NA BROJOT

OCULOGUTTAE /Kapki za o~i/ VO APTEKARSKA PRAKSA

Farmacevtski informator

48

Spored Ph EUR kapki za o~i se sterilni vodeni ili masleni rastvori ili suspenzii na edna ili pove}e lekoviti supstancii nameneti za instilacija vo oko. Kapkite za o~i se prigotvuvaat, taka {to se koristat metodi i materijali kako bi se obezbedila sterilnost, a pritoa da izbegne kontaminacija i rastewe na mikroorganizmi. Naj~esti i najmnogu koristeni preparati za o~i ,za lokalna primena na lekot se vodenite rastvori na kapki za o~i. Pri~ina za toa e lesnata primenlivost, dobra podnoslivost, providnost, zatoa {to ne go popre~uvaat vidot i dobro formulirani ne go o{tetuvaat epitelot na ro`natiot del. Nedostatok e toa {to kratko se zadr`uvaat, kontaktot na lekot so ro`natiot del e kratok i moraat po~esto da se koristat. Maslenite kapki poretko se koristat. Iako imaat izvesni prednosti bidej}i ne go draznat okoto, ovozmo`uvaat kontakt na lekot so okoto i kako bezvodna podloga masloto, pote{ko se inficira. Nedostatok im e nerastvorlivosta vo solznata te~nost i ote`natata resorpcija od povr{inata na okoto. Vo o~nata dijagnostika najmnogu se koristat vodeni ratvori. Za da bidat kapkite za o~i prigotveni, treba da bidat ispolneti osnovni i dopolnitelni barawa: Osnovni: stabilnost, ~istota, sterilnost, apirogenost Dopolnitelni: izotoni~nost, izohidri~nost, izoviskoznost, izojonost Site farmakopei propi{uvaat strogi uslovi-o~nite lekoviti formi da bidat sterilni vo procesot na prigotvuvawe, pakuvawe i nivno koristewe. Nepravilno prigotven rastvor mo`e da predizvika infekcija na o~ite kako rezulatat od mikrobno zagaduvawe. Infekciite mo`at da bidat steptokokni, stafilokokni, virusni. Najseriozni o{tetuvawa predizvikuva Pseudomonas aeroginosa koj verovatno obrazuva enzim so kolagenozna aktivnost na kolagenot na ro`natiot del. Kapkite za o~i se izrabotuvaat taka {to aktivnata supstanca se rastvora vo rastvoruva~ot, odnosno se suspendira propisno isitnetata supstanca vo soodvetniot vehikulum. Kako rastvori so niska koncentracija se podlo`ni na razvoj na mikroorganizmi koi mo`at da se vnesat pri izrabotkata, ~uvaweto ili upotrebata. Zatoa e potrebna sterilna ili asepti~na izrabotka na ovie preparati. Priborot, rastvora~ot, sadovite, dodatnite materii se steriliziraat, a lekovitata supstanca se dodava pod asepti~ni uslovi (vo asepti~na komora so UV lampi ili vo laminarna komora). Isto taka se vr{i sterilizacija preku sterilni membranski filtri vo asepti~ni uslovi.

Vo zavisnost od stabilnosta na preparatot mo`e da se sterilizira vo avtoklav ili onie {to se nestabilni na viska temperatura se filtriraat preku bakteriolo{ki filtri vo asepti~ni uslovi. Membranskata filtracija e pogodna za mali koli~ini vo apteka, no i za pogolemi-industriski. Vo samiot proces na filtracija treba da se vnimava na kvalitetot na filterot, golemina na porite (0,22mikrom), vremetraewe na filtracija, optimalen pritisok kako ne bi trael procesot podolgo, po~etniot broj na mikroorganizmi i opasnost od kontaminacija. Vo samiot proces filterot treba da se namokri so vehikulumot za da ne dojde do apsorpcija na filterot i da se promeni koncentracijata na rastvorot. Hemiskata sretilizacija (konzervirawe) e zadol`itelno za mnogudoznite opakovki spored pove}eto farmakopei. Rastvorite koi se sterilizirani po nekoi drugi postapki, obezbeduvaat sterilnost do momentot na prvata upotreba. Od tie pri~ini se prepora~uva upotreba na konzervans. Zada~ata na konzervansot e da ja isklu~i mo`nosta za


zagaduvawe so mikroorganizmi na lekovitata supstanca vo procesot na povtornata upotreba. Isklu~ok se ratvorite za intraokularna upotreba, za postoperativno le~ewe ili pri povredeno oko.Tie treba da se sterilni vo poedine~ni dozi bez konzervansi. Okoto najdobro gi podnesuva izotoni~nite rastvori, odnosno ne podnesuva hiper i hipotoni~ni rastvori. Tie go draznat okoto, pritoa se predizvikuva solzewe, a solzite go razbla`uvaat primeniot lek i brzo go ispiraat od okoto. Kaj hipotoni~nite rastvori se prepora~uva doveduvawe na koncentracijata do neophodnata za postignuvawe na fiziolo{ki osmotski pritisok so dodavawe na pomo{ni sredstva prvenstveno: natrium hlorid, natrium sulfat, natrium nitrat, kalium nitrat, borna kiselina, glukoza i drugi. Izotoni~ni se rastvorite {to odgovaraat na 0,9% rastvor na natrium hlorid. Okoto mo`e da podnese izotoni~en rastvor {to odgovara na rastvor na natrium hlorid od 0,6% - 2%. Nekoi rastvori za o~i se prepora~uvaat da bidat hipertoni~ni zaradi podobruvawe na resorpcijata ili obezbeduvawe na koncentracijata na lekovitata supstanca koja e dovolna da predizvika brzo dejstvo. Ako se upotrebi mala koli~ina na vakov rastvor, razbla`uvaweto so solznata te~nost se slu~uva brzo, pa hipertoni~nosta na rastvorot e samo privremena. Za izrabotka na kapkite za o~i, vodata treba da odgovara na propisot za voda za injekcii, a masloto treba da odgovara na propisot na neutralizirano sterilizirano maslo. Kvalitetot na lekovitite supstanci treba da odgovara na kvalitetot koj se bara i za podgotovka na parenteralnite preparati. So toa bi se postignalo optimalno terapisko dejstvuvawe, dobra fiziolo{ka podnoslivost, sterilnost za vreme na upotrebata i stabilnost vo predvideniot period.

Atropini sulfatis oculoguttae gi podgotvuvavme vo koncentracija 0,5% i 1% ++ Atropini sulfatis oculoguttae 0.5% 1% Izrabotka: Rp/ Atropini sulfas 0.5 1.0 Natriii chloridum 0.85 0.8 Aqua pro injectione ad 100.0 ad 100.00 Sostojkite se ratvoraat vo voda za injekcii. Rastvorot se izrabotuva asepti~ki Upotreba: midrijatik,cikloplegik Se izdava so naznaka =(otrov) Godi{no proizvodstvo od 200 do 300 sk od sekoja koncentracija. Pilocarpini chloride oculoguttae gi podgotvuvavme vo koncentracija 1% i 2% +Pilocarpini chloride oculoguttae 1% 2% Izrabotka: Rp/Pilocarpini chloridi 1.0 2.0 Natriii chloridum 0.66 0.45 Aqua pro injectione ad 100.0 ad 100.00 Sostojkite se ratvoraat vo voda za injekcii. Rastvorot se izrabotuva asepti~ki. Upotreba: miotik. Godi{no proizvodstvo od 300 do 400 sk od sekoja koncentracija. Naphazoline cum acidi borici oculoguttae Izrabotka:Rp/ Naphazolin hydrochloridi 0.1 Acidi borici 1.2 Natrii carbonas 0.06 Benzalconii chloridi 0.02 Aqua pro injectione ad 100.0 Sostojkite se ratvoraat vo voda za injekcii. Rastvorot se izrabotuva asepti~ki. Upotreba: dekongestiv. Godi{no proizvodstvo na Naphazoline cum acidi borici oculoguttae,be{e okolu 600 do 800 sk. Pokraj gorenavedenite kapki za o~i ex tempore gi prigotvuvavme i slednite: Aethymorphini chloridi oculoguttae 0.5% 1% Izrabotka: Rp/ Aethymorphini chloridi 0.5 1.0 Natriii chloridum 0.82 0.75 Aqua pro injectione ad 100.0 ad 100.00 Sostojkite se ratvoraat vo voda za injekcii. Rastvorot se izrabotuva asepti~ki. Upotreba: resorbens,hiperemik. Po barawe na oftalmologot se prigotvuvaa i drugi kapki za o~i spored dadenata proskripcija. Prednosta za vakvo podgotvuvawe na kapkite za o~i be{e toa {to imavme kontinuiranost, individualnost i finansiska opravdanost. So sekojdnevniot razvitok na farmacevtskata industrija se pove}e ima novi formulacii na kapki za o~i koi i za lekarite e polesno da propi{at gotov lek, no se ~uvstvuva potreba i za izrabotka na lek koj momentalno go nema, koj zaradi finansiska opravdanost (golemi serii) ne se podgotvuva, a pritoa ne mo`e da se zanemari prednosta na individualnata terapija. M-r Slavica Maleska, Op{ta bolnica Ohrid, bolni~ka apteka

49

Farmacevtski informator

Oficinelni kapki za o~i po PH YUG IV se: 1.Argenti nitras oculoguttae 2.Atropini sulfatis oculoguttae 3.Cortisolonis acetatis oculoguttae 4.Dexametasonis natrii phosphatis oculoguttae 5.Fluorescein-natrii oculoguttae 6.Homatropini bromidi oculoguttae 7.Pilocarpini chloride oculoguttae 8.Sulfacetamid natrii oculoguttae Dodeka FM od 1979 gi propi{uva: 1.Acidi borici oculoguttae 2.Aethymorphini chloridi oculoguttae Vo Gradskata apteka so galenska laboratorija pri Medicinski centar Ohrid pred privatizacijata se izrabotuvaa kapkite Atropini sulfatis oculoguttae, Pilocarpini chloride oculoguttae, Aethymorphini chloridi oculoguttae, (vo razni koncentracii),Naphazoline cum acidi borici oculoguttae, kako i drugi kapki za o~i koi se prigotvuvaa ex tempore po barawe na oftalmologot, a za soodvetniot pacient. Vo sklop na rabotnata edinica za snabduvawe so lekovi i drug potro{en materijal rabote{e i infuzionoto oddelenie. Taka vo na{ata slu`ba imavme aparat za prigotvuvawe na redestilirana voda, laminarna komora i asepti~na komora, kako i aparat za bakteriolo{ko filtrirawe, odnosno se ona {to e neophodno za podgotvuvawe na kapkite za o~i. Gorenavedenite kapki za o~i gi prigotvuvame spored podolu opi{anite proskripcii. Samiot na~in na nivno prigotvuvawe se izveduva{e vo asepti~na komora, taka {to se odmeruvaa supstancite, se rastvoraa i se

filtriraa preku bakteriolo{ki filter, a potoa se konfekcioniraa. Kapkite za o~i gi pakuvavme vo sterilni PVC-{i{enca od 10 ml, potoa vo sopstvena kutija i upatstvo.


STRU^EN TEKST

PIROCTONE OLAMINE - Silen i bezbeden protivprvuten agens 1. PRVUT

Farmacevtski informator

50

1.1.Poim i nastanuvawe Na zdraviot skalp povr{inskiot sloj na ko`ata i slojot na stratum corneum postojano se obnovuvaat, izlupeniot materijal e so mikroskopska golemina i toa e normalen fiziolo{ki proces. No koga }e zapo~ne sozdavawe na vidlivi aglomerati od korneociti, toga{ stanuva zbor za fenomenot opi{an kako PRVUT. Prvutot ne e kozmeti~ki problem, tuku problem na ko`ata na glavata. Prvutot e ~esto prosleden so promena na lojnata sekrecija i so zgolemuvawe na zamastuvaweto na kosata. Vo vrska so ovaa pojava se razlikuvaat suv prvut (seborrhoea sicca) i mrsen prvut (seborrhoea oleosa) koga ima zgolemeno mastewe. Mehanizmot na nastanuvawe na prvutot ne e celosno razjasnet, iako golem broj avtori se zanimavale so ovaa problematika i na ovaa tema se objaveni mnogu trudovi (2,3,4). Sepak za glavni faktori za nastanuvawe se smetaat: z Zgolemuvawe na lojnata sekrecijata z Mikroorganizmi (eg Pityrosporum ovale) z Zacvrstuvawe na loj z Zgolemuvawe na mitoza na epidermisot z Parakeratoza Prvutot se zgolemuva pri metaboli~ki debalans vo organizmot. Mikrobiolo{kata flora igra isto taka va`na uloga vo sozdavaweto na prvutot. Slobodnite masni kiselini i hidroperoksidite sozdadeni so interakcija pome|u mikroorganizmite i lojta se pri~ina za nastanuvawe na prvutot. Spored Bonadeo i Lupke /Fig.1/procesot na nastanuvawe se odviva vo nadvore{ni i vnatre{ni ciklusi (5,6). Vo nadvore{niot ciklus lipoliti~kite enzimi producirni od prisutnite bakterii i fungi formiraat slobodni masni kiselini od lojta prisutna na skalpot na glavata. So avtooksidacija, pod vlijanie na svetlinata i vozduhot i intenzivirawe pod dejstvo na peroksidazite vo mikroorganizmite, se formiraat li-

poperoksidi koi pravat hroni~na iritacija na skalpot. Vo vnatre{niot ciklus hroni~nata iritacija ja zgolemuva mitozata vo germinativniot sloj na ko`ata (stratum germinativum), doveduvaj}i do naru{uvawe vo keratinizacijata, poznato kako parakeratoza.

Glavnite efekti od protivprvutnite preparati vrz skalpot se: z Normalizacija na lojnata sekrecija; z Inhibicija na mikroorganizmite i deaktivacija na lipazite; z Regulacija na mitozata. Vo nekoi slu~ai optimalniot efekt se postignuva so kombinacija na pove}e supstanci. Od druga strana, ne site protivprvutni supstanci mo`at da se koristat vo kozmeti~kite preparati. Nekoi od niv ne mo`at da se koristat poradi lo{iot miris (sulfurni preparati), problemi so prigotvuvawe na formulaciite i sli~no. Protivprvutni agensi se koloiden sulfur, sulfuren katran, salicilna kiselina vo kombinacija so heksahlorofen, selen disulfid, cink pirition, klimbazol, pirokton olamin i dr.

3. PIROCTONE OLAMINE 3.1. Hemiska struktura Figura1. Mehanizam na nastanuvawe na prvut spored Bonadeo i Lupke Spored KLIGMAN slednive tri grupi organizmi se sekoga{ prisutni na skalpot: a/ Anaerobni organizmi, kako Propionibacterium b/ Kvasci od rodot Pityrosporum v/ Aerobni koki Se smeta deka zgolemuvaweto na prisustvoto na kvascite, pred se Pityrosporum ovale, direktno uslovuva pojava na prvut. Ottamu hemikaliite koi go inhibiraat rastot na kvascite direktno vlijaat vrz namaluvaweto na prvutot, odnosno davaat antiprvuten efekt.

2. PROTIVPRVUTNI AGENSI Kozmeti~kite protivprvutni preparati mo`at da zemat u~estvo vo fiziolo{kite procesi na skalpot na glavata na razli~ni na~ini. Tie vlijaat na nadvore{niot ciklus vo sozdavaweto na prvutot. Preparatite koi vlijaat na vnatre{niot ciklus se naj~esto farmacevtski preparati koi se koristat vo tretman na seboroi~ni dermatiti.

1-Hydroxy-4-methyl-6-(2,4,4-trimethyl-pentyl)-2(1H)-pyridone,2-Aminoethanol salt Molekulska formula C H NO .C H NO; C H N O 14 23

2

2 7

16 30 2 3

Molekulska te`ina 298.42 CAS / Registry Number 68890-66-4 EINECS 272-574-2/ 3.2. Dejstvuvawe Osnovni dejstva vo sklop na negovoto antiprvutno dejstvo se antibakteriskoto i antimiceti~koto dejstvo protiv fungi i kvasci. PIROCTONE OLAMINE interferira silno vo metabolizmot na kvasecot Pityrosporum ovale i doveduva do negovo iskorenuvawe, istrebuvawe. 3.3.Prodol`eno dejstvuvawe Koga eden agens se koristi vo kozmeti~ki proizvodi kako {to se {amponite i ostanati preparati koi se plaknat, mnogu va`na e sposobnosta za zadr`uvawe na kosata i skalpot so cel prodol`eno dejstvuvawe.


Praveni se orientacioni testovi i merena e indirektno adsorbiranata koli~ina preku ostatoci od neadsorbiran PIROCTONE OLAMINE posle edine~no miewe na kosa so {ampon koj sodr`i 1% aktivna. Adsorbiranata koli~ina na kosata i skalpot bila okolu 20 mg. So mnogu poprecizni testovi adsorpcijata na PIROCTONE OLAMINE od keratinot bila merena so radioaktiven preparat vo izolirano ~ove~ko vlakno. Radiometriskite metodi se mnogu osetlivi i vrz niv vlijaat pove}e faktori, odnosno karakteristiki na kozmeti~kiot proizvod. Pri merewata vo predvid bile zemeni koncentracijata na aktivnata PIROCTONE OLAMINE , procentot na povr{insko aktivni supstanci vo kozmeti~kiot preparat /{ampon/, pH vrednosta na preparatot, temperaturata i vremetraeweto na kontaktot na preparatot so kosata i skalpot.

vana i doka`uvana i preku kvantitativni analizi, so merewe na brojot i goleminata na prvutnite lu{pi/tragi/ po upotrebata na preparti so PIROCTONE OLAMINE./Fig.3/. FUTTERER efikasnosta ja utvril i doka`al so dvojno slepa proba na 30 ispitanika, komparirajki so obi~en {ampon /placebo/. (7)

Figura 3. Efikasnost na protivprvuten {ampon so PIROCTONE OLAMINE 3.5. Rastvorlivost i viskoznost PIROCTONE OLAMINE poka`uva dobra rastvorlivost vo surfaktanti pri minimalni nivni koncentracii od 10% /{amponi/ i vo vodeno-alkoholni me{avini so koncentracija na alkohol od 35% /tonici/ pri pH vrednost 7,0 , za razlika od cink piritionot, koj e prakti~no nerastvorliv. Dodavaweto na PIROCTONE OLAMINE vo {amponskite formulacii doveduva do zgolemuvawe na

dipl. farm. Karolina Stankova spec. po farmacevtska informatika

Koristena literatura 1. LUPKE N.P., PREISSER P., Antischuppen-kosmetika-Wirkung und Toxicologie, Arztl.Kosmetologie,8,369-280,78 2.SAINT-LEGER D., KLIGMAN A.M., STOUDEMAYER T.J., The role of the resident microflora in the pathogenesis of dandruff, J.Soc.Cosmet.Chem. 40,109-117,89 3.SHUSTER S., The aetiology of dandruff and the mode of action of therapeutic agents, British Journal of Dermatology,111,235-242,84 4.ACKERMAN A. B., KLIGMAN A.M., Some observation on dandruff, J.Soc.Cosmet.Chem. 20, 81,69 5.BONADEO I., Antischuppen-kosmetika-Prinzip und Technologie, Parfumerie und Kosmetik, 56,39-40,75 6. LUPKE N.P., Wirkstoffe in Antischuppenkosmetika, Arztl.Kosmetologie,9,174-180,79 7.FUTERRER E., Untersuchung zur Wirksamkein loslicher Antischuppenwirk-stoffe, Arztl.Kosmetologie,15,421435,85 8. LUPKE N.P., Toksicology and Safety of Antidandruff Agents,Proceedings, I.F.S.C.C. Between-Congress,Munich,87 9.MARKS R., DYKES P.J.,HILL S., PEARSE A.D.,FUTTERER E., Effects of Antidandruff Agents on Epidermal Behaviour, Proceedings, I.F.S.C.C. Between-Congress,Munich,87

51

Farmacevtski informator

Figura 2. Adsorbcija vo zavisnost od koncentracija Po standardizacija na parametrite na 0,5%, PIROCTONE OLAMINE, 3 miniti vremetraewe na kontakt; 40 째C temperatura, 7,0 pH vrednost,izmereni se 140 mikro grami /gram kosa PIROCTONE OLAMINE. Za razvoj na kozmeti~ki preparat so antiprvuten efekt, isto taka mnogu zna~ajni kriteriumi za izbor na aktivnata supstanca se nejzinata visoka efikasnost, rastvorlivost vo surfaktanti /PAM/ i niska toksi~nost, odnosno visoka bezbednost za korisnikot. 3.4. Efikasnost Efikasnosta na PIROCTONE OLAMINE vo {amponskite formulacii pome|u ostanatoto e utvrdu-

viskoznosta na preparatot, taka {to pri nivnoto proizvodstvo, ne e potrebno dodavawe na dopolnitelni supstanci za zgolemuvawe na viskoznosta. 3.6. Toksi~nost i bezbednost na korisnikot Spored LUPKE slednite toksikolo{ki testovi se neophodni za toksikolo{kite karakteristiki na protivprvutnite agensi: z Akutna toksi~nost z Subhroni~na toksi~nost z Hroni~na toksi~nost i kancerogenost z Embriotoksi~nost i teratogenost z Mutagenost z Apsorbcija preku ko`a i kinetika z Dermatotoksi~nost. Praveni se golem broj ispituvawa i doka`ani se odli~ni toksikolo{ki osobini i so toa visokata bezbednost kaj preparati, pred se {amponi so PIROCTONE OLAMINE kako aktiven protivprvuten agens. (8,9). 3.7. Upotreba na PIROCTONE OLAMINE Osnovni kozmeti~ki proizvodi so protivprvutni agensi se sekako {amponite. Pokraj niv vo upotreba se i tonici, kondicioneri i kremovi za tretman na prvut. Pokraj vo navedenite kozmeti~ki preparati, PIROCTONE OLAMINE e isto taka upotrebliv i kako aktivna komponenta vo dezodoranti za telo. Intervalot na koncentracija na PIROCTONE OLAMINE vo {amponskite formulacii se dvi`i pome|u 0,5 % i 1,0 %.


Na{eto zdravje i

FLUORIDITE Prvpat vo poslednite 50 godini amerikanskoto Ministerstvo za zdravstvo, vo januari 2011 god., gi objavi planovite za menuvawe na propisite i za namaluvawe na prepora~anoto nivo na fluoridi vo vodata za piewe za okolu 50%. Vladata na SAD i zdravstvenite regulatorni agencii dosega gi odbivaa site predlozi i dijalozi so ekspertite, so nevladinite organizacii i specijalizirani institucii vo vrska so opravdanosta i sodr`inata na fluoridite vo vodata, kako i so mo`nosta za preispituvawe na stavot za navodnite zdravstveni pridobivki od fluoridite i od procesot na fluorirawe na vodata za piewe. Vo slu~ajot bez presedan vo zdravstvenata politika na SAD, amerikanskiot federalni vlasti priznaa deka Amerikancite bile izlo`eni na pogolemi koli~estva fluoridi od vodata za piewe, {to se manifestira so pojavite na fluoroza (damkavost i krtost na zabite, slika 1), i na drugi mnogu poseriozni zdravstveni problemi.

53

Farmacevtski informator

Promenata na zdravstvenata politika se temeli na novite nau~ni soznanija objaveni vo poslednite nekolku godini. Spored procenkite na ekspertite od Centarot za kontrola na bolesti i prevencija (CDC), fluorozata vo SAD e zastapena kaj 41% od adolescentite na vozrast od 12 do 15 god. i kaj 36% od ispitanicite na vozrast od 16 do 19 god. Me|utoa, so usvojuvawe na novata nacionalna strategija ne e napravena i poseriozna analiza za eventualnata pojava na nesakanite efekti, kako posledica od prekumernoto izlo`uvawe na fluoridi vo `ivotnata sredina. Novoto, prepora~ano nivo za sodr`ina na fluoridite vo vodata za piewe od prethodnoto 0.7-1.2 mg/L, se namaluva do 0.7 mg/L. Poradi golemata teritorija na SAD vo potoplite klimatski oblasti, prepora~anoto nivo na fluoridite vo vodata za piewe iznesuvalo 0.7 mg/L, a vo poladnite oblasti, 1.2 mg/L. Za sporedba maksimalnata dozvolena koncentracija (MDK) za fluoridi vo vodata za piewe vo R.Makedonija e 1.5 mg/L. No, spored tolkuvawata na ekspertite od razli~ni stru~ni i nevladini agencii, kako i od Agencijata za za{tita na `ivotnata sredina (EPA), novoto prepora~ano nivo na fluoridi vo vodata za piewe e se= u{te visoko. Na primer, ako instant mlekoto vo prav, nameneto za doen~iwa se rekonstruira so vodata (za piewe) koja sodr`i 0.7 mg/L fluoridi, doen~iwata }e apsorbiraat pribli`no 175 pati pove}e fluoridi vo organizmot otkolku onie {to se dojat so maj~ino mleko. Poradi toa, vo soglasnost so preporakite na ekspertite, instant mlekoto vo prav za doen~iwa mora da se podgotvuva so voda koja ne sodr`i fluoridi. Amerikanskata agencija za za{tita na `ivotnata sredina objavi novi podatoci od istra`uvawata za prisustvoto na fluoridi vo vodata za piewe vo SAD. Edna od studiite poka`a deka prodol`enata izlo`enost so visoki dozi na fluoridi go zgolemuva rizikot od pojava na koskeni deformacii, kr{livost na koskite, i frakturi. Isto taka, agencijata za za{tita na `ivotnata sredina, predlo`i da se zabrani upotrebata na insekticidot, sulfurilfluorid. Odlukata na EPA da se zabrani upotrebata na sulfurilfluoridot (neorgansko soedinenie, SO2F2) kako fumigant vo za{tita na hranata od insekti, mo`e da se protolkuva kako menuvaweto na svesta na relevantnite institucii za opasnosta od izlo`enost na fluoridi. Vakvata odlukata e rezultat na zagri`enosta za zdravjeto na decata poradi aktuelnoto, prekumerno izlo`uvawe na fluoridi vo `ivotnata sredina, naj~esto preku vodata za piewe. Fluoridite se jonska forma na elementot fluor i se dodavaat vo vodata za piewe vo preventivni celi za da se spre~i rasipuvaweto na zabite. Poradi toa, fluoriraweto ne e proces so koj se obezbeduva pokvalitetna i/ili pobezbedna vodata za piewe. Ispituvawata od novite studii vo poslednite nekolku godini gi potvrdija somnevawata i pretpostavkite deka dobienite rezultati nemaat statis-

ti~ki signifikantno zna~ewe, a procesot na fluorirawe na vodata za piewe nema klini~ko zna~ewe. Vodata za piewe vo SAD, Anglija i drugite zemji vo svetot naj~esto se fluorira so dodavawe na heksafluorosiliciumova kiselina (H2SiF6), ili so nejzinata natriumova sol (Na-heksafluorosilikat). Heksafluorosilicium-ovata kiselina e nus-proizvod vo industrijata za proizvodstvo na fosfatni |ubriva. Vo mnogu dr`avi vo svetot fluoriraweto na vodata e predmet na `estoka politi~ka rasprava i nesoglasuvawe. Vo Evropa, vodata za piewe ne se fluorira vo: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Germanija, Italija, Luksemburg, Holandija, Norve{ka, [kotska, [vedska i [vajcarija. Spored tolkuvaweto i preporakite na Nacionalnata akademija na naukite na SAD, fluoridite ne se su{tinski, hranlivi sostojki. Toa zna~i deka zdravstvenata sostojba ili zaboluvawata kaj lu|eto, vklu~uvaj}i go i rasipuvaweto na zabite, ne mo`e da bide rezultat od nedostatok na fluoridi. Poradi toa fluoridite ne mu se potrebni na organizmot za odvivawe ili odr`uvawe na fiziolo{kite procesi, za razlika od nekoi drugi supstancii, kako {to se: kalciumot, magneziumot, `elezoto, hloridite i dr. Dejstvoto na fluoridite vo prevencija na kariesot ne e rezultat na sistemskiot efekt, tuku se temeli na direktniot kontakt so nadvore{niot sloj na zabite. Poradi toa fluoridite ne treba da se vnesuvaat peroralno vo organizmot za da se spre~i rasipuvaweto na zabite. Spored izve{taite na nau~nicite, fluorozata e "su{nost samo "vrvot na ledeniot breg". Fluoridite se biolo{ki aktivni supstancii vo organizmot na ~ovekot koi predizvikuvaat naru{uvawa na funkcijata na enzimite. Isto taka tie ja pominuvaat placentata, kako i krvnomozo~nata bariera na fetusot. Fluoridite vo organizmot se bioakumuliraat i so tek na vremeto mo`e da predizvikaat mnogu poseriozni zdravstveni problemi i pokraj ubeduvawata na relevantnite institucii, spored koi fluorozata e samo "kozmeti~ki" problem. Mnogu nau~nici, fluoridite gi vbrojuvaat vo grupata 10 najpoznati toksi~ni supstancii vo doma}instvata koi se nevrotoksi~ni i potencijalno tumorogeni supstancii ako se vnesuvaat peroralno vo organizmot. Istra`uvawata poka`aa deka prodol`ena izlo`enosta na fluoridi mo`e da dovede do pojava na: z Zgolemena apsorpcija na olovo vo organizmot; z Naru{uvawe na sintezata na kolagenot, o{tetuvawe na muskulite, tetivite, rskavicata, koskite, bubrezite, belite drobovi i ko`ata; z Hiperaktivnost i/ili letargija; z Muskulni naru{uvawa; z O{tetuvawe na mozokot i namaluvawe na koeficientot na inteligencija kaj decata; z Artritis; z Demencija (gubewe na mentalnite sposobnosti); z Frakturi na koskite; z Rak na koskite (osteosarkom); z Namaluvawe na funkcijata na tiroidnata `lezda (so pojava na suva ko`a, opstipacija, namalena temperatura na teloto, nedostatok na energija, namaleno potewe); z Inaktivirawe na funkcijata na golem broj enzimi vo organizmot; z Inhibirawe na procesot na formirawe antitela; z Genetski naru{uvawa i kleto~na smrt; z Zgolemena pojava na tumori i rak vo organizmot; z Naru{uvawe na imunolo{kiot sistem; z O{tetuvawe na spermatozoidite i namaluvawe na plodnosta. Poslednite 10 godini vo svetot objaveni se pove}e od 20


STRU^EN TEKST studii vo koi izlo`enost na niskite koncentracii na fluoridi, preku vodata za piewe, se povrzuvaat so namaluvawe na koeficientot na inteligencija kaj decata i so zdravjeto na zabite. Ako postojat relevantni dokazi za {tetno vlijanie na fluoridite vrz namaluvawe na koeficientot na inteligencijata kaj decata, toga{ logi~no se postavuva pra{aweto, kakov e efektot i korista od upotrebata na fluoridnite preparati vo za{titata na zabite od karies? Istra`uvawata napraveni vo 2010 god. vrz naselenieto vo edna oblast vo Indija, poka`aa deka prisustvoto na fluoridi vo vodata za piewe go zgolemuva rizikot za pojavite na karies i na mnogu drugi zdravstveni problemi, kako {to se deformacii na koskite, slepilo, slabeewe na imunolo{kiot sistem, zabrzano stareewe na organizmot poradi kleto~no o{tetuvawe i dr. Vo studijata objavena vo oktomvri 2010 god. vo spisanieto na Amerikanskoto stomatolo{ko dru{tvo (JADA), izlo`enosta na fluoridite vo tekot na prvite nekolku godini od `ivotot na decata se povrzuva so pojavata na fluoroza. Kaj decata pomladi od 8 godini, kombinirana izlo`enost na fluoridi od vodata, od hranata, od pastite za zabi, od vodata za plaknewe na ustata ili od drugi proizvodi, go zgolemuva rizikot za pojava na fluoroza i na deformacii na

koskite. Spored toa, fluoriraweto na vodata za piewe pretstavuva rizik vrz zdravjeto, osobeno za odredeni, ranlivi grupi od populacijata. Koga stanuva zbor za kontroverziite okolu toksi~nite hemikalii, tradicionalno, site industriski korporacii (farmacevtski, hemiski, kozmeti~ki), gi {titat svoite interesi so irelevantni prigovori i otfrlawe na rezultatite od animalnite studii, i istovremeno ja izbegnuvaat vistinata i va`nosta na problemot so kritikuvawe ili nesoglasuvawe so epidemiolo{kite naodi. Vo minatoto, politi~kite i/ili ekonomskite pritisoci na mo}nite korporacii sekoga{ imale vlijanie vrz regulatornite agencii vo kreiraweto na protokolite i regulativite za bezbednata upotreba na toksi~nite hemikalii, kako {to: se azbestot, benzenot, tetraetilolovoto, dioksinite, DDT, PCB, lekovite i dr. Vo slu~ajot so fluoridite i fluoriraweto na vodata za piewe zadocnevme nekolku desetici godini. Javnata zdravstvena politika mora da se temeli i razviva prvenstveno vrz nau~nite soznanija. Slika 1. Razli~ni formi na fluoroza (beli, `olti, kafeni damki na zabite)

Kako mo`eme da se za{titite ? z Za otstranuvawe na fluoridite od vodata za piewe se prepora~uva upotreba na filtri za reversna osmoza; z Po mo`nost pijte izvorska voda. Taa voda sodr`i pomalku od 0,1 mg/L fluoridi, {to e za 10 pati pomalku od sodr`inata na fluoridite vo vodata za piewe od vodovodskata mre`a; z Koristete pasti za zabi vo koi nema fluoridi. Vo prevencija na karies koristete proizvodi koi sodr`at ksilitol; z Izbegnuvajte prehranbeni proizvodi tretirani so fluoridni pesticidi (na primer: Cryolite, natrium heksafluoroaluminat (Na3AlF6); z Izbegnuvajte upotreba na fluorirana sol vo ishranata; z Izbegnuvajte upotreba na instant ~aevi, soda, koncentrati od sokovi za rastvorawe, konzervirani proizvodi; z Izbegnuvajte koristewe teflonski sadovi. Koristete sadovi od bezbedni materijali, kako {to se keramika i staklo; z Izbegnuvajte upotreba na lekovi koi sodr`at fluor (na primer, fluorokinolonski antibiotici i fluorirani anestetici vo hirurgija). Fluoriranite organski hemikalii se polipofilni. z Primenuvajte go principot na pretpazlivost. Ednostavno ka`ano, ako se dvoumite, nemojte da gi upotrebuvate proizvodite. z Informirajte se pove}e za bezbednata upotreba na hemikaliite. d-r sci. Zoran Kavrakovski, farm.spec.

Koristena literatura

Farmacevtski informator

54

zFederal Register, Volume 76, Number 9 (Thursday, January 13, 2011), Pages 2383-2388. Beltran E. Barker L. Prevalence of Enamel Fluorosis Among 12-19 Year-Olds, U.S., 1999-2004. Centers for Disease Control and Prevention, Atlanta, GA, USA, March 2007. zPravilnik za bezbednost na vodata, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 46, str. 35, od 7 april 2008 god. zLevy M. S., Broffitt B. et all. Associations Between Fluorosis of Permanent Incisors and Fluoride Intake From Infant Formula, Other Dietary Sources and Dentifrice During Early Childhood. J Am Dent Assoc, Vol 141, No 10, 1190-1201, 2010. zBerg J., Gerweck C. et all. Evidence-Based Clinical Recommendations Regarding Fluoride Intake From Reconstituted Infant Formula and Enamel Fluorosis. J Am Dent Assoc, Vol 142, No 1, 7987, 2011. Y, Yanhuigao, Sun H, Han H, Wang W, Ji X, Liu X, Sun D. The relationships between low levels of urine fluoride on children's intelligence, dental fluorosis in endemic fluorosis areas in Hulunbuir, Inner Mongolia, China. J Hazard Mater. 2010 Dec 25. zChen Y, Han F, Zhou Z, Zhang H, Jiao X, Zhang S, Huang M, Chang T, Dong Y. Research on the intellectual development of children in high fluoride areas. Fluoride 41(2):120–4. 2008. zGuo X, Wang R, Cheng C, Wei W, Tang L, Wang Q, Tang D, Liu G, He G, Li S. A preliminary investigation of the IQs of 7-13 year old children from an area with coal burning-related fluoride poisoning. Fluoride 41(2):125–8. [Originally published in the Chinese Journal of Endemiology 1991;10(2):98-100, 2008. zHong F, Cao Y, Yang D, and Wang H. Research on the effects of fluoride on child intellectual development under different environments. Fluoride 41(2):156–60, 2008. zLi Y, Jing X, Chen D, Lin L, and Wang Z. The effects of endemic fluoride poisoning on the intellectual development of children in Baotou. Fluoride 41(2):161–4, 2008. zLi Y, Jing X, Chen D, Lin L, Wanga Z. Effect of excessive fluoride intake on mental work capacity of children and a preliminary study of its mechanism. Fluoride 41(4):336-340, 2008. zQin L, Huo S, Chen R, Chang Y, and Zhao M. Using the Raven’s standard progressive matrices to determine the effects of the level of fluoride in drinking water on the intellectual ability of school-age children. Fluoride 41(2):115–9, 2008. zRen D, Li K, and Liu D. A study of the intellectual ability of 8-14 year-old children in high fluoride, low iodine areas. Fluoride 41(4):319-20, 2008. zWang G, Yang D, Jia F, and Wang H. A study of the IQ levels of

four- to seven-year-old children in high fluoride areas. Fluoride 41(4)340–3, 2008. zWang S, Zhang H, Fan W, Fang S, Kang P, Chen X. The effects of endemic fluoride poisoning caused by coal burning on the physical development and intelligence of children. Fluoride 41(4):344-8, 2008. zSeethalakshmi S. Blinded by tradition and fluoride in water. The Times of India, Jun, 2010. zLevy SM, Broffitt B, Marshall TA, Eichenberger-Gilmore JM, Warren JJ. Associations between fluorosis of permanent incisors and fluoride intake from infant formula, other dietary sources and dentifrice during early childhood. J Am Dent Assoc. Oct;141(10):1190-201, 2010. zLevy SM, Guha-Chowdhury N. Total fluoride intake and implications for dietary fluoride supplementation. Journal of Public Health Dentistry 59: 211-23, 1999. zFomon SJ, Ekstrand J, Ziegler EE. Fluoride intake and prevalence of dental fluorosis: trends in fluoride intake with special attention to infants. Journal of Public Health Dentistry 60(3):131-9, 2000. zEnvironmental Working Group, EWG Analysis of Government Data Finds Babies Over-Exposed to Fluoride in Most Major U.S. Cities, March 22, 2006. zAgency for Toxic Substances and Disease Registry (ATSDR). Toxicological Profile for Fluorides: Draft Profile for Public Comment. U.S. Department of Health & Human Services, Public Health Service, 2001. zWarren JJ, Levy SM. Current and future role of fluoride in nutrition. Dental Clinics of North America 47: 225-43, 2003. zKiritsy MC, et al. Assessing fluoride concentrations of juices and juice-flavored drinks. Journal of the American Dental Association 127(7):895-902, 1996. zHeilman JR, et al. Assessing fluoride levels of carbonated soft drinks. Journal of the American Dental Association 130(11):15939, 1999. zCao J, et al. Fluoride in newer tea commodities. Fluoride 37: 286-300, 2004. zPotentially harmful fluoride levels found in some instant tea. Washington University School of Medicine, January 25, 2005. zBehrendt A, Oberste V, Wetzel WE. Fluoride concentration and pH of iced tea products. Caries Research 36(6): 405-410, 2002. zAbdel-Latif, MM, et al. Serum fluoride ion and renal function after prolonged sevoflurane or isoflurane anaesthesia. Egyptian Journal of Anaesthesia 19: 79-83, 2003. zNational Academy of Sciences. Fluoride in Drinking water. A Scientific Review of EPA‘s Standards. The National Academies Press, Washington, DC, 2006.


STRU^EN TEKST

Naru{uvawa vo ishranata

Vo potesna smisla na zborot terminite anoreksija i bulimija nervoza se odnesuvaat na oblici na naru{uvawa vo ishranata koi se javuvaat naj~esto na po~etokot od adolescencijata kako rezultat na interakcija na biolo{ki, psiholo{ki i socijalni faktori. vo ishranata, so naru{uvawa na afektot (depresija), li~nosti skloni kon zavisnosti od alkohol ili droga. So pomo{ na novata tehnologija za funkcionalna tomografija na mozokot, mo`e da se doka`e povrzanosta na oddelni simptomi na anoreksija so promeni vo regionalniot protok na krv vo oddelni delovi od mozokot (10, 11). Kaj rano nastanatite anoreksii, (kaj pretpubertetski devoj~iwa), doka`ano e deka postoi disfunkcija vo limbi~kiot sostav, kako i zna~ajna povrzanost me|u namaluvaweto na protokot na krv vo temporalniot del na mozokot i o{tetuvawe na vidno-prostornite sposobnosti i vizuelnata memorija (12, 13). So se podobroto razbirawe na metabolizmot na serotoninot vo naru{uvawata na ishranata, vo posledno vreme se pove}e se istra`uvaat pozitivnite efekti od upotrebata na atipi~nite antipsihotici vo terapijata na anoreksijata (14).

Farmacevtski informator

56

Vo pogled na terminologijata treba da se naglasi deka ovie naru{uvawa se narekuvaat naru{uvawa vo ishranata, iako ispraven prevod od angliski bi bil naru{uvawa vo jadeweto (eating disorders), {to ja naglasuva aktivnata uloga na pacientot vo manifestacijata na naru{uvaweto. Vsu{nost, kaj anoreksijata gubeweto na telesna te`ina ne mo`e da se povrze so nedostatok na hranlivi produkti ili nedostaci vo ishranata koi nekoj drug mu gi nametnal na bolniot, tu ku edinstveno stanuva zbor za individualen izbor na koli~inata na hrana ili vid na produkti koi imaat niska kaloriska vrednost zaradi prisutniot strav od debeleewe.

Anoreksija nervoza Anoreksija kako poim ozna~uva nedostatok na apetit i progresivno, brzo gubewe na telesnata te`ina poradi nastanati posledi~ni organski i funkcionalni naru{uvawa. Organskata anoreksija se sre}ava pri akutni i hroni~ni bolesti na vnatre{nite organski sistemi. Anoreksija mo`e da predizvika i dolgotrajna upotreba na antibiotici ili nedistatok na `elezo ili vitamini vo organizmot. Vo posledno vreme se pove}e se zboruva za prisustvoto i specifi~nosta na

funkcionalnata anoreksija kaj decata koja e od psihogena priroda i e nare~ena anoreksija nervoza. Ova naru{uvawe iako e tipi~no za devoj~iwa koi se nao|aat na po~etokot na adolescencija, se po~esto se dijagnosticira i kaj mom~iwa. Soodnosot na zaboleni iznesuva10:1 vo korist na `enskiot pol. Anoreksija nervoza stanuva se pogolem medicinski, psiholo{ki i socijalen problem. Ako taa se definira kako preokupiranost so ishranata, goleminata i oblikot na teloto, pod prisilata na `elbata za zadr`uvawe na vitkosta i zdravjeto, toga{ }e dojdeme do neverojatnata brojka od duri 80% od mladata `enska populacija koja boleduva od subklini~ki oblik na anoreksija. Granicite kon poremetuvawata vo ishranata vo svetlo na dene{nite poimi za zdravo i ubavo telo stanuvaat se pozamagleni. Etiologija na naru{uvaweto Pri~inite za pojava na naru{uvaweto vo ishranata mo`e da bidat biolo{ki, psiholo{ki i socijalni. Biolo{ka predispozicija Biolo{kata predispozicija e delumno genetska, bidej}i zgolemen rizik e zabele`an kaj bliski srodnici i monozigotni bliznaci (1). Vo potesnoto semejstvo ~esto se nao|aat li~nosti so naru{uvawa

Sociokulturni vlijanija Sociokulturnite vlijanija se priznati i iscrpno istra`uvani faktori za pojava na anoreksija: poznat e mediumskiot pritisok i pritisokot od vrsnicite nad devojkite so poraka deka samo mnogu slabata devojka e ubava, uspe{na i popularna. Vo ponovo vreme i internetot go dava svojot pridones kon ova ovozmo`uvaj}i komunikacija me|u devojkite zaboleni od anoreksija koi na poznatite "pro-ana" strani ja glorificiaat anoreksijata i razmenuvaat idei kako uspe{no da se namali telesnata te`ina i da se "naditri" semejstvoto koe toa im go zabranuva. Dietata e ~est i voobi~aen uvod kon naru{uvawe vo ishranata. Taa po~nuva navidum nedol`no, nekoga{ ja poddr`uvaat i roditelite, a mnogu brzo mo`e da izbega od kontrola. Kaj mladite devojki se pridru`uva i faktorot na burna adolescencija, slaba samodoverba, lo{o do`ivuvawe na sopstvenoto telo, kako i nekoi specifi~nosti od semejnata anamneza (majka koja ne e dobar model za identifikacija). Psiholo{ki faktori Koga se zboruva za psiholo{kite faktori, mora da se zeme predvid deka najgolemiot broj od zabolenite se od `enski pol. Devojkite se po~uvstvitelni na anoreksija od psiholo{ki aspekt zaradi specifi~nosta na svojot odnos so majkata. Majka koja i sama bila nesigurna ili optovarena so svojot izgled vo mladosta, polesno }e im ja prenese nesigurnosta na


}erkite otkolku na sinovite. Novi problemi se pojavuvaat vo adolescencijata koga devoj~iwata se ponesigurni vo sebe od mom~iwata, po~esto se depresivni, a nivnoto do`ivuvawe na teloto i samopo~ituvaweto im zavisi od misleweto na vrsnicite. I samite roditeli se pozagri`eni okolu seksualnoto sozrevawe na }erkite otkolku na sinovite, pa ne e ni ~udno {to kaj devoj~iwata se javuva pogolem strav i neprijatnost zaradi brojnite telesni promeni. Isto taka i depresivnosta se smeta za rizi~en faktor za razvoj na naru{uvawa vo ishranata. Naru{uvawata na li~nosta mo`e da vlijaat vrz pojavuvaweto i ishodot na naru{uvaweto. Perfekcionizmot i opsesivno-kompulzivnite karakteristiki ja predisponiraat li~nosta za razvoj na naru{uvawa vo ishranata, duri se ~ini deka restriktivniot oblik na anoreksija i opsesivno-kompulzivnite naru{uvawa imaat isti pri~ini, a vo pogled na ishodot brojni studii poka`uvaat deka komorbidnoto grani~no naru{uvawe na li~nosta (emocionalno nestabilna li~nost) e povrzano so lo{ ishod na naru{uvawata vo ishranata.

Oblici na anoreksija Anoreksija nervoza se pojavuva vo dva oblika. Naj~esto se javuva vo restriktiven oblik, koj se karakterizira samo so strogo dr`ewe na dieta i ~esto preterano fizi~ko ve`bawe. Bulimi~niot tip na anoreksija nervoza e pote`ok i poopasen oblik na naru{uvawe zaradi toa {to pacientkata povremeno po izgladnuvawe }e izede ne{to pove}e hrana i vo strav od debeleewe predizvikuva namerno povra}awe ili pro~istuvawe. Kako da se prepoznae anoreksijata? Anoreksijata kaj mladite djevojki ednostavno se prepoznava ne samo po izrazeno niskata telesna masa, tuku i po celokupniot niven izgled. Nekoi devojki izgledaat kako manekenki i sovr{eno se doterani kako da sakaat da privle~at vnimanie (Nunn 8), a drugi pak izgledaat kako predvreme ostareni. Nekoi fanati~no kontroliraat se okolu sebe, a ima i takvi koi se skloni na samokaznuvawe (obi~no so bulimi~na forma na anoreksija) i razvieno gadewe kon sebi si. Kaj bolnite ~esto se gleda i psihijatrijska simptomatologija vo oblik na anksiozno-izbegnuva~ko ili opsesivno-kompulzivno poremetuvawe, a neretko se gleda i depresivnost. Utvrdeno e deka psihijatrijskiot komorbiditet e povrzan so intenzitetot na naru{uvaweto vo ishranata (9). Izgladnuvaweto vo ekstremni situacii ima za posledica op{ta slabost i letargija, zabaven puls i nizok krven pritisok, konstipacija, hirzutizam, sinkasti i studeni ekstremiteti, a od laboratoriskite naodi treba da se spomenat niski vrednosti na LH, FSH i estrogen. (1). Mo`niot kolaps na cirkulacijata i naru{uvawata na elektrolitite, kako i depresiv-

nost i suicidalnost se indikacii za itna hospitalizacija. Promeni vo odnesuvaweto Vo odnesuvaweto se zabele`uva povlekuvawe od vrsnicite, razdrazlivost, otsustvo na zadovolstvo vo pethodno omilenite aktivnosti, namalen interes za seksualnost, nisko samopo~ituvawe i ~uvstvo na bespomo{nost i neadekvatnost, {to seto zaedno nalikuva na depresivnost. Voznemirenosta i naglasenata potreba za kontrola se postojano prisutni i se odnesuvaat podednakvo na sopstvenite telesni potrebi, kako i na li~nostite od okolinata nad koi pacientite se obiduvaat da go zadr`at svoeto vlijanie. Sekoe sprotivstavuvawe na nivnite `elbi ili o~ekuvawa kaj niv predizvikuva burni reakcii. Tie se isklu~itelno uspe{ni vo u~ili{te, skloni kon perfekcionizam, ~esto od sebe o~ekuvaat mnogu, pa vo mnogu slu~ai se gledaat simptomi na opsesivno-kompulzivno naru{uvawe. Diferencijalna dijagnoza Ekstremno niskata telesna te`ina kaj mladite li~nosti mo`e da bide posledica i na nekoi telesni ili psihi~ki naru{uvawa. Zatoa treba da se bide sosema siguren deka pacientkata nema simptomi na endokrino naru{uvawe ili tumor (hipertireoza ili drugi endokrini bolesti, maligni bolesti, hroni~ni infekcii), ili simptomi na drugi psihi~ki naru{uvawa. ^esto na anoreksija nalikuvaat socijalnite fobii kaj koi li~nosta ima strav od jadewe pred drugi. Ponekoga{ toa se li~nosti koi stradaat od somatoformno naru{uvawe i anksioznost (strav od zadavuvawe so hrana) ili li~nosti koi odbivaat hrana zaradi strav od truewe (kako kaj {izofrenija) ili depresivnost. Le~ewe Kaj bolnite so anoreksija osnoven problem pri le~eweto e nedostatokot na uvid vo serioznosta na problemot, kako i svesen i nesvesen otpor pri prifa}aweto na pomo{. Zaradi toa e va`no so pacientkata da se vospostavi odnos na doverba, da se prifati pacientkata i da se izbegnuva osuda na nejzinoto odnesuvawe i da ne i se nametnuvaat merki koi taa bi mo`ela da gi do`ivee kako kazna. Pacientkite pak, kako rezultat na dolgogodi{niot trening na odnesuvawe vo semejstvoto, se ve{ti vo izbegnuvaweto na dogovorenite aktivnosti, skloni se da ja prikrivaat vistinata i ve{to manipuliraat, so {to go svrtuvaat vnimanieto od vistinskiot problem na neva`ni diskusii me|u doktorite i roditelite. Podobruvawe na telesnata sostojba e prva i osnovna zada~a na po~etokot na le~eweto, posebno koga e neophodna hospitalizacija. Va`na komponenta za uspe{nosta na le~eweto e timskata rabota na pedijatrite ili internistite i psihijatrite, kako i ve{tini i smisla za rabota so mladi i nivnite roditeli. Pomo{ im e neophodna na site - na pacientkata, na roditelite, a ~esto i na ~lenovite na timot bidej}i sostojbata na bolnata ~esto vodi do ~uvstvo na bespomo{nost kaj onie {to se gri`at za nejzinoto zdravje. Za bolnata da ima pottik za promena, obi~no se dogovara minimalnata te`ina koja treba da ja postigne, a nekoi predlagaat i maksimalna za na pacientkata da i se dade ~uvstvo na bezbednost deka nema da se dozvoli prekumerno da ja zgolemi telesnata te`ina {to e nejzin najstra{en ko{mar(1). Dobivaweto na te`ina

57

Farmacevtski informator

Dijagnoza Anoreksija nervoza relativno ednostavno se definira ako se koristi va`e~kata medicinska klasifikacija. Spored DSM IV (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders koj go izdava American) kriteriumi za dijagnostika se: 1. Namerno slabeewe (< 85% od o~ekuvanata telesna te`ina soodvetna na starosta i visinata; indeks na telesna te`ina < 17,5); 2. Silen strav od debeleewe i pokraj gubeweto na te`ina; 3. Naru{uvawa vo do`ivuvaweto na goleminata i oblikot na sopstvenoto telo, odrekuvawe na serioznosta na aktuelno niskata telesna te`ina; 4. Amenorea (najmalku tri ciklusi po red). Prviot kriterium se odnesuva na odbivawe da se odr`uva normalna te`ina soodvetna na starosta i visinata po pat na namerna stroga dieta ili preterano fizi~ko ve`bawe. Treba vedna{ da se napomene deka ne e sekoja niska telesna te`ina povrzana so anoreksija nervoza. Razgovorot so zabolenata individuva brzo gi poka`uva pri~inite za slabeewe. Pacientkite imaat potpolno iskriveno do`ivuvawe na oblikot na sopstvenoto telo i se uvereni deka se debeli ili deka odreden del od teloto im e lo{o oblikuvan. ^esto zboruvaat za "debeli noze", "debeli nadlaktici", stomak ili kolkovi. Na~inot na koj go do`ivaat sopstvenoto telo ponekoga{ potsetuva na ludost bidej}i i najslabite i ponatamu tvrdat deka se "debeli". Paradoksalno, stravot od debeleewe se zgolemuva so gubewe na telesnata te`ina. Bolnite se potpolno preokupirani so izgledot i hranata. Pritoa ne e vo pra{awe samo nejzinata kaloriska vrednost koja odreduva {to }e jade pacientkata, a {to ne. Pacientkite se preokupirani so recepti, so izgledot i kvalitetot na hranata, pa ~esto sakaat da gotvat, iako ni{to ne jadat. Ovie pacientki ne go gubat apetitot sprotivno od ona {to bi mo`elo da se o~ekuva imaj}i go predvid imeto na bolesta. Osnoven problem im e preokupiranosta so oblikot na teloto do taa mera {to faktite ili ubeduvawata od okolinata kako da ne dopiraat do niv. Vo toj segment na funkcionirawe, izgleda kako potpol-

no da go izgubile dopirot so stvarnosta. Pacientkite so hroni~na anoreksija so dlaboko li~no uveruvawe tvrdat deka jadat golemi koli~ini hrana zaradi poremetenata percepcija na sopstvenata sostojba i na koli~inata na hrana koja ja vnesuvaat. Nagloto gubewe na te`ina, osobeno ako se slu~ilo vo kratok vremenski interval, redovno e sledeno i so gubewe na menstruacijata ili odlo`eno nastapuvawe na menarhata.


STRU^EN TEKST mora da bide postepeno (500-1000 g nedelno) zatoa {to brzoto zgolemuvawe na telesnata te`ina i gubeweto na kontrolata ja pla{i pacientkata. Treba da se napomene deka stravot od debeleewe e tolku pogolem kolku {to e poniska telesnata te`ina. Ponekoga{ e neophodna upotreba na nazogastri~na sonda ili davawe na infuzii, no pacientkite toa go do`ivuvaat kako kazna. Psihoterapijata e metoda na izbor i se primenuva otkako pacientkata }e izleze od sostojbata na `ivotna zagrozenost. Kaj mladite li~nosti e najdobro da se zapo~ne so semejna terapija imaj}i predvid deka vsu{nost preterano bliskite i zamrseni odnosi vo semejstvoto kako i preteranoto za{tituvawe i nedostatokot na avtonomija e ona {to na po~etokot ja pottiknuva pacientkata na borba za vospostavuvawe na kontrola nad svoeto telo i `ivot. Vo podocne`nata faza se pristapuva kon individualna psihoterapija. Dolgoro~no, od psihoanaliti~kata terapija mo`e da se o~ekuvaat dobri rezultati vo pogled na rastot i razvojot na pacientkata. Za `al, psihofarmacite ne se osobeno uspe{ni vo le~eweto na anoreksija. Sepak, vo klini~kata praksa olanzapinot se poka`uva kako uspe{en vo pogled na normalizirawe na telesnata te`ina ako pacientkata se soglasi na takvo le~ewe. Kaj pacientki pak {to poka`uvaat znaci na depresivno naru{uvawe vo periodot na rekonvalescencija korisna e upotrebata na fluoxetin vo odr`uvaweto na steknatata telesna te`ina. (19) Ishod od le~eweto Kaj najgolemiot broj od zabolenite od anoreksija nervoza so le~ewe simptomite se povlekuvaat, a samo kaj pomal del se razviva hroni~en oblik na naru{uvaweto. So sledewe na bolnite za vreme od 4 - 8 godini se utvrdilo deka okolu 75% od pacientkite se izle~ile, kaj 20% se razvil hroni~en oblik na anoreksija, a 5% egzitirale (20). Kaj mladi pacientki mnogu retko doa|a do letalen ishod, pogolemi se {ansite deka toa }e se slu~i kaj hroni~no bolnite.

Farmacevtski informator

58

Del od bolnite i po gubeweto na simptomite na anoreksija u{te nekoe vreme stradaat od slaba samodoverba, depresivnost i poslaba op{ta zdravstvena sostojba (21). Sekako, bi trebalo da se naglasi deka so le~ewe treba da se prodol`i i deka bez nego ne bi mo`elo da se o~ekuva podobruvawe.

Bulimija nervoza Dijagnoza Bulimijata ja karakteriziraat povtorlivi napadi na prejaduvawe so golemi koli~ini na visokokalori~na hrana vo kratok vremenski period (od nekolku ~asa) po {to sleduva kompenzatorno namerno predizvikano povra}awe so koe pacientkata se {titi od dobivawe na te`ina. Pacientkite po nekoe vreme nau~uvaat da povra}aat i bez nadvore{ni drazbi. Pomal broj na vozrasni pacientki zemaat laksativi ili diuretici. Obi~no takvoto odnesuvawe e prisutno kaj li~nosti so seriozna komorbidna psohopatologija. Sli~no kako i kaj anoreksijata, bulimi~nite li~nosti se nesigurni, imaat slaba samodoverba, nezadovolni se i preokupirani so izgledot na teloto. ^esto se skloni kon preterano fizi~ko ve`bawe. Telesnata te`ina naj~esto im e vo normalni granici. Napadite na prejaduvawe i povra}awe mo`e da se smenuvaat i so periodi na namerno gladuvawe ili preterano pro~istuvawe na organizmot, so {to pacientkite vsu{nost se obiduvaat da go poni{tat efektot na preterano konsumirawe hrana. Ako epizodite na prejaduvawe i povra}awe stanat ~esti, toga{ se pojavuvaat i fizi~kite posledici na bulimijata - naru{uvawe na elektrolitite, povra}awe na krv, nadraznuvawe na hranoprovodot i propa|awe na zabnata gle|. Povra}aweto ponekoga{ vodi do nespecifi~no vospalenie na parotidnite `lezdi {to na bolnite im dava karakteristi~en izgled. Tie se prepoznavaat i po ispukanite kapilari na kowuktivite i positni povredi na racete kako posledica od predizvikuvaweto na povra}aweto. Dijagnostikata na bulimija nervoza ne e te{ka bidej}i pacientkite toa sami go potvrduvaat vo prvite nekolku minuti od razgovorot. Me|utoa, pogolem broj od niv doa|a da pobara pomo{ duri nekolku godini po prvata pojava na simptomite, obi~no koga }e gi otkrijat i drugite ~lenovi na semejstvoto. Naru{uvaweto e "tajna bolest" koja pacientkata nastojuva {to podolgo da ja prikrie zaradi ~uvstvo na sram i vina. Etiologija na naru{uvaweto Vo oddelni semejstva postoi ~uvstvitelnost za razvoj na bulimija, pa taka ~esto me|u rodninite na pacientkite se nao|aat li~nosti skloni kon debelina, depresija ili zavisnosti. Ponekoga{ pacientkite bile vo detstvoto fizi~ki ili seksualno zloupotrebuvani. Li~nostite kaj koi se razviva bulimija na psiholo{kite testovi poka`uvaat slaba kontrola

Koristena literatura 1. BARKER P. Basic Child Psychiatry. Oxford. Blackwell Publishing, 2004;156. 2. DULCAN MINA K, MARTINI R.D. Child and Adolescent Psychiatry. Washington DC, American Psychiatric Press Inc., 1999;74. 3. CHATOOR I, HIRSCH R, GANIBAN J, PRESINGER M, HAMBURGER E. Diagnosing infantile anorexia nervosa: the observation of mother-infant interactions. J. Am. Acad. Child Adolesc. Psychiatry 1998;37:959-67. 4. BRYANT-WAUGH R, LASK B. Childhood-onset eating disorders. U: Kelly D. Brownell, Christopher G. Fairburn: Eating Disorders and Obesity. New York-London, The Guilford Press, 1995;183. 5. LASK B, BRYANT-WAUGH R. Childhood onset Anorexia Nervosa and Related Eating Disorders. Hove, Lawrence Erlbaum Associates Ltd, 1993. 6. DSM-IV American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders. 4th edition, American Psychiatric Organization, Washington, 1994. 7. BRAVENDER T, BRYANT-WAUGH R, HERZOG D i sur. Classification of Eating Disturbance in Children and Adolescents: Proposed Changes for the DSM-V, European Eating Disorder Review 2010;18(2):79-89. 8. NUNN K. "In search of new wineskins": The phenomenology of Anorexia nervosa not covered in DSM or ICD. Clinical Child Psychology and Psychiatry, 2001;6(4):489-503. 9. SPINDLER A, MILOS G. Links Between Eating Disorder Symptom Severity and Psychiatric Comorbidity. Eating Behaviors 2006;364-73. 10. GOETHALS I, VERVAET M, AUDENAERT K, JACOBS F, HAM H, VANHEERIN-

na impulsite, hroni~na depresija i sklonost kon ispadi vo odnesuvaweto, kako i niska tolerancija na frustracija. Le~ewe Li~nostite so anoreksija i so bulimija imaat mnogu zaedni~ki osobini, no vo odnos na le~eweto postojat razliki. Iako pacientkite dolgo ja prikrivaat bulimijata i se dvoumat koga treba da pobaraaat pomo{, sepak, se ~ini, deka tie podobro i polesno go prifa}aat le~eweto. Kaj li~nosti so za~esteno povra}awe ili pro~istuvawe vedna{ treba da se proverat vrednostite na elektrolitite i dokolku e potrebno tie treba da se korigiraat. Se poka`alo deka najdobar pristap vo le~eweto e kombinacija na psihofarmakolo{ka terapija i psihoterapija. Zna~itelno podobruvawe vo akutnata faza mo`e da se postigne so davawe na antidepresivi (selektivni inhibitori na povtornoto prezemawe na serotonin), dodeka pak kaj hroni~ni sostojbi nivnata upotreba dava umereni rezultati. Amerikanskata agencija za hrana i lekovi (FDA) go odobruva fluoxetinot (do 60 mg na den) za le~ewe na bulimija (19, 23). Psihofarmakolo{koto le~ewe bi moralo da se kombinira so psihoterapija. Vo literatura se nao|aat studii koi zboruvaat vo prilog na kognitivno-bihevioralnata terapija kako metoda na izbor za bulimi~ni pacientki, (22), me|utoa nejziniot uspeh zavisi od komorbidnata psihopatologija. Kaj eden del od pacientkite bulimijata e sledena so grani~no naru{uvawe na li~nosta (emocionalno nezrela li~nost). So ogled na specifi~nosta na psihopatologijata, pra{awe e dali kaj takva kombinacija na naru{uvawa na ovoj vid na psihoterapija }e bide dolgoro~no uspe{en, bidej}i se poka`alo deka promenite kaj li~nosta mo`e da se postignat samo so psihoterapiski tehniki bazirani na transfer. Ishod na le~eweto Studiite izvedeni nad pacienti so bulimi~no naru{uvawe vo ishranata poka`uvaat deka dolgotrajnosta na naru{uvaweto, depresijata i pozitivnata semejna anamneza vo pogled na alkoholizam se prediktori na lo{ ishod na le~eweto (20). Pacientkite imaat dobri izgledi da se izle~at ako le~eweto e uporno i dolgotrajno. Nekoi li~nosti i pokraj namaleniot intenzitet na simptomi, povremeno i posle dolgo vreme vo posebno stresni `ivotni situacii, povtorno dobivaat napadi na prejaduvawe i povra}awe. Zaklu~ok Naru{uvawata vo ishranata vo ranoto detstvo i vo adolescencijata se seriozen zdravstven problem bidej}i nivnata etiologija ne e dovolno istra`ena, le~eweto e slo`eno i te{ko, a ishodot e neizvesen. Spontano izlekuvawe nema. dipl. ph. Len~e Iv~eska Napisot e prezemen od spisanieto Medicus GEN C. Does regional brain perfusion correlate with eating disorder symptoms in anorexia and bulimia nervosa patients? J Psychiatr res 2007;41(12):1005-11. 11. MATSUMOTO R, KITABAYASHI Y, NARUMOTO J i sur. Regional cerebral blood flow changes associated with interoceptive awareness in recovery process of anorexia nervosa. Prog Neuropsyhofarmacol Biol Psychiatry 2006;3087:1265-70. 12. CHOWDRY U, GORDON I, LASK B, WATKINS B, WATT H, CHRISTIE D. Early onset of anorexia nervosa: is there evidence of limbic system imbalance? Int J Eat Disord 2003;33(4):388-96. 13. LASK,B, GORDON I, CHRISTIE D, FRAMPTON I, CHOWDRY U, WATKINS B. Functional neuroimaging in early-onset anorexia nervosa. Int J Eat Disord 2005;37(S49) 14. BREWERTON TD. 9th annual meeting of the Eating Disorder Research Society. Expert Opin Investig Drugs. 2004;13(1):73-8. 15. TAYLOR MJ, COOPER PJ. Body size overestimation and depressed mood. British Journal of Clinical Psychology 1986;25:153-4. 16. WARD A, RAMSEY R, TURNBULL S, STEELE M, STEELE H, TREASURE J. Attachment in anorexia: a transgenerational perspective Br J Med Psychol 2001;74:497-505. 17. ORBACH S. Accepting the symptom: A feminist psychoanalytic treatment of anorexia nervosa. U: Garner DM ?20:299-320. 19. DE ZWAAN M, ROERIG J. Pharmacological Treatment of Eating Disorders. U: Mario Mai, Katherine Halmi, Juan Jose Lopez Ibor, M Norman Sartorius (ed). Eating Disorders, Chichester, John Wiley ?42:587-93. 22. FAIRBURN CG, HARRISON PJ. Eating disorders. The Lancet 2003;361:407-16. 23. MITCHELL AM. BULIK CM. Eating Disorders and Women´s Health: An Update. J Midwifery Womens Health 2006;51:193-201


STRU^EN TEKST

Hroni~na venska insuficiencija Hroni~na venska insuficiencija (HVI) predstavuva zbir od patolo{ki promeni so zgolemen venski pritisok i progresiven zastoj koj doveduva do lipodermatoskleroza, celulitis i ulceracija. Terminalna faza na HVI e pojava na venski ulkus (Ulcus venosum).

bost na venskiot yid po {to sledi venska dilatacija. Istra`uvawata poka`uvaat deka slabosta na venskiot yid e rezultat na promenet sostav na kolagen i namaluvawe na elastin. Venskata hipertenzija doveduva do progresivno o{tetuvawe na mikrocirkulacijata. Se o{tetuva kapilarniot endotelium, se javuva edem, nastanuva hroni~na inflamacija i na krajot ulceracija. Venska hipertenzija e odgovorna za nastanuvawe na teleangiektazii, varikozni veni, edem, lipodermatoskleroza, ulceracija.

Rizik faktori za pojava na HVI se: pol ( pove}e stradaat `eni, otkolku ma`i), vozrast (postari lica pome|u 60-80 godini ), familijarna anamneza, debelina, pu{ewe, istorija na dlaboka venska troboza, profesionalno zanimawe povrzano so postojano stoewe. Se smeta deka vo SAD ima 6-7 milioni zaboleni od HVI i okolu 500.000 pacienti so ulceracii na nozete. HVI se javuva kaj okolu 1 do 2 % od naselenieto na zapadnoevropskite zemji. Vkupnite tro{oci za le~ewe na HVI vo zapadno evropskite zemji iznesuvaat okolu 2,5% od vkupniot zdravstven buxet.

Farmacevtski informator

60

Etiopatogeneza Venskiot sistem vo dolnite ekstremiteti se sostoi od povr{inski i dlaboki veni me|usebe povrzani so komunikativni veni (perforatori). Periferiferniot venski sistem se nao|a nad muskulnata fascija, a dlabokiot pod muskulnata fascija. Vo povr{inskite i dlabokite veni se nao|aat valvuli ~ija{to uloga e da go spre~at vra}aweto na krvta kon stapaloto. Funkcijata na venskiot sistem zavisi od funkcijata na valvulite i muskulnata pumpa. Krvta koja vleguva vo venskiot sistem na dolnite ekstremiteti se dvi`i sprotivno na gravitacionata sila kaj ispravena individua. Vo normalni uslovi venskata krv od povr{inskite veni preku komunikativnite veni se vleva vo dlabokite veni, a od tuka se dvi`i kon srceto. Pri zgolemuvawe na venskiot pritisok i naru{uvawe na normalniot transport na venskata krv nastanuva HVI. Ova se javuva kako rezultat na inkompetencija na valvulite i disfunkcija na muskulnata pumpa. Ova naru{uvawe mo`e da nastane vo dlabokite, povr{inskite ili komunikativnite veni ili kako kombinacija od niv . Do o{tetuvawe na valvulite mo`e da dojde kako rezultat na prethodna slabost na venskite yidovi, tromboza ili fizi~ka trauma. Pri o{tetuvawe i insuficiencija na valvulite nastanuva patolo{ki refluks na krvta i zastoj vo dlabokite veni {to doveduva do venska hipertenzija. Nastanuva sla-

Simptomi na HVI se ~e{awe, pe~ewe, crvenilo vo iritiranata regija, umorni i te{ki noze, parestezii, bolka, otok, hiperpigmentacija, ulceracija. Klasifikacijata na HVI se bazira na osnova na te`inata na klini~kata slika. Deneska vo svetski ramki se koristi klasifikacija napravena vrz osnova na klini~ki manifestacii (C- C latinsko), etiologija (E), anatomski (A) i patolo{ki (P - P latinsko) naru{uvawa (Porter i sor. 1995) i se narekuva CEAP (CEAP) klasifikacija na HVI. Dijagnozata na HVI se vr{i so invazivni i neinvazivni metodi (pletizmografija, Dopler ultrazvuk (DUZ), flebografija, kolor DUZ flebografija, volumetrija na stapalo, merewe na pritisok vo veni itn). Metodata na kolor DUZ e zlaten standard vo dijagnostikata na HVI. Dava reproducibilni anatomski i nekoi funkcionalni podatoci za vkupniot venski sistem na dolnite ekstremiteti. Se koristi i 3D kolor DUZ.


Tabela 1 CEAP klasifikacija na hroni~na venska insuficiencija venskata insuficiencija. Bezbedna e upotreba vo tek na bremenost II i III trimestar. Interakcii so antikoagulantna i antiagregaciona terapija do sega ne se poznati. Upotrebata na antibiotici e opravdana samo pri celulitis i evidentni infekcii koga treba da se primeni antimikrobna terapija vo soglasnost so antibiogramot. Pentoksifilin ili drugi vazoaktivni agensi se korisni kaj me{oviti (arterisko-venski) ulceracii. Hirur{kiot tretman e rezerviran za naprednati stadiumi na HVI i toga{ koga konzervativniot tretman ne dava zadovolitelni rezultati. Zavisi od etiopatogenetskiot mehanizam koj dovel do HVI i podrazbira: ligacija, striping ili venska flebektomija, a vo posledno vreme vo svetot se raboti i valvularna rekonstrukcija. Zaklu~ok HVI e ~esto hroni~no zaboluvawe koe se manifestira na kvalitetot na `ivotot. Kaj pacientite e prisutna lutina, strav, o~aj, anksioznost. Kako rezultat na jakata bolka, edemot, ograni~enata podvi`nost, namalena rabotosposobnost pacientite se soo~uvaat so gubewe na rabotnoto mesto, finansiski problemi, socijalna izolacija. Site medicinski rabotnici, a pred se mati~nite lekari igraat va`na uloga vo prepoznavawe i menaxirawe na ovaa hroni~no zaboluvawe. dipl. farm. Jana Cvetkovska-Lazarevska

Koristena literatura: 1. Prevalence, risk factors, and clinical patterns of chronic venous disorders of lower limbs: a population-based study in France. Carpentier PH. et al. J Vasc Surg. 2004 Oct;40(4):650-9. 2. Prevalence of varicose veins and chronic venous insufficiency in men and women in the general population: Edinburg Vein Study. Evans CJ. et al. J. Epidemiol Community Health. 1999 Mar;53:149-153. 3. Chronic Venous Insufficiency Robert T. Eberhardt, MD; Joseph D. Raffetto, MD From Cardiovascular Medicine, Boston Medical Center (R.T.E.), Vascular Surgery, Boston VA Health System (J.D.R.), and Boston University School of Medicine (R.T.E., J.D.R.), Boston, Mass. (Circulation. 2005;111:23982409.)Š 2005 American Heart Association, Inc. 4. A short review of diagnosis and compression therapy of chronic venous insufficiency N. Kecelj Leskovec, M. D. Pavlovic, and T. Lunder Acta Dermatoven APA Vol 17, 2008, No 1 5. The epidemiology of Chronic Venous Insufficiency and varicose veins, Beebe-Dimmer Jl et al. Ann.Epidemiol. 2005; 15: 175-184 6. A randomized trial of the Tubulkus multilayer bandaging system in the treatment of extensive venous ulcers, Milic D, Zivic s, Bogdanovic d, et al. J Vasc Surg, 2007; 46:750-5

61

Farmacevtski informator

Lekuvawe na HVI i venski ulkusi se vr{i so lokalna toaleta, nehirur{ka-sklerozantna, medikamentozna i hirur{ka terapija. Lokalna toaleta se vr{i so primena na antiseptici (hidrogen, povidon ili rivanol, cinkova pasta, razni lokalni terapiski agensi - hidrokoloiden dresing). Sklerozantna terapija se sproveduva pri strogo odredena indikacija so i.v. aplikacija na koncentrirani rastvori sklerozantni sredstva koi vr{at sklerozacija (obliteracija) na patolo{kite veni. Po sklerozantna terapija zadol`itelna e graduirana kompresivna terapija najmalku dve nedeli. Kompresivna elasti~na banda`a se koristi u{te od vremeto na Hipokrat. Celta na terapijata e nadomestuvawe na insuficientnata venska pumpa i namaluvawe na otokot, so {to se podobruva venskata dinamika i trofikata na ko`ata. Poka`ano e deka graduiranata kompresivna banda`a ima prednost nad drena`nata. Graduiranata kompresivna banda`a mo`e da se postigne so pomo{ na komercijalno dostapni elasti~ni ~orapi ili zavoi. Kompresivnite sredstva se delat na elasti~ni ~orapi (dokolenki, natkolenki, hulahopki), kompresivni zavoi (elasti~ni ili ne elasti~ni) i napravi za intermitentna pneumatska kompresija. Za medikamentozen tretman na HVI se koristat flebotropski agensi. Naj~esto se primenuvaat flavonoidi: diosmin, rutozidi, ruscus ekstrakti, ginkgo biloba, calcium dobesilat itn. Flavonoidi ili poznati u{te kako bioflavonoidi se aktivni principi koi se po poteklo od rastenijata. Nao|aat primena vo tretman na zaboluvawa na krvnite i limfnite sadovi od perifernata cirkulacija. Spored preporakite na Amerikanskiot kolex na Chest vo tretman na permanentni venski ulkusi se upotrebuva Diosmin. Diosmin e polusintetski flavonoid koj se dobiva po pat na hemisinteza od flavonoid hesperidin. Spored preporakite, Diosmin se koristi vo ednokratna doza od 600 mg, koja dava optimalen efekt. Diosmin dejstvuva kako venotonik, vaskuloprotektor, antiinflamatorno (ja inhibira leukocitnata aktivacija, migracija i athezija, zna~itelno gi namaluva endotelnite adhezivni molekuli vo plazmata i ja namaluva kapilarnata permeabilnost) i ja podobruva limfnata drena`a. Klini~ki e doka`ana negovata upotreba vo site VI stadiumi od


ISTORIJA NA FARMACIJA

APTEKARSKITE DNEVNICI OD APTEKATA NA RAJNA ALEKSOVA Rajna Aleksova e prvata `ena farmacevt vo Makedonija, spored dosega{nite soznanija. Taa e i prva `ena farmacevt na prostorite na porane{na Jugoslavija, a pretpostavuvame i na Balkanot.

Farmacevtski informator

62

Rajna Aleksova (Aleksi}, ma`ena Knez Milojkovi}) e rodena vo Bitola, od tatko Alekso i majka Santa na 25.12.1882 g. (ili 5. 1.1883 g. po nov kalendar). Po zavr{uvawe na osnovnoto obrazovanie vo Bitola i gimnazija vo Solun, se zapi{ala na Farmacevtskiot fakultet vo Lozana ([vajcarija), kade diplomirala na 17.07.1906 g. Kako dokaz za toa postoi nejzinata diploma. Po diplomiraweto Rajna se soo~ila so seriozni problemi za{to turskite vlasti ne i dozvoluvale da go polaga dr`avniot ispit vo Carigrad, so koj bi steknala pravo za otvorawe sopstvena apteka, so objasnuvawe deka "`enite ne mo`at da se zanimavaat so aptekarska profesija". Taa pobarala pomo{ od bugarskoto diplomatsko pretstavni{tvo vo Bitola i od Egzarhijata, no site molbi bile uporno odbivani. Dodeka go ~ekala razre{uvaweto na svojata molba, Rajna Aleksova bila vrabotena kako milosrdna sestra vo dr`avnata bolnica vo ]ustendil, od kade vo juni 1907 g. bila prefrlena vo bugarskata bolnica "Evlogi Georgiev" vo Carigrad. Tuka ostanala kratko i vo fevruari 1908 g. zaminala za Edrewe, kade verojatno rabotela kako u~itelka vo `enska gimnazija. Koga to~no taa dobila dozvola za rabota ne znaeme, no toa go dozvolil visokiot dr`aven funkcioner Hilmi pa{a za site rodeni vo Makedonija koi rabotaat vo Bugarija pod uslov ..."da ne se kompromitirani... i otkako }e se ispita nivnoto minato..." Spored na{i informacii, Rajna Aleksova vo 1909 g. ve}e rabotela vo Bitola, vo aptekata na nejziniot brat Risto Aleksi}, koj ne bil aptekar, tuku trgovec. Rajna podocna ja otkupila ovaa apteka i rabotela vo nea do svoeto penzionirawe vo 1944 g. Ova mo`e da se zaklu~i od dokumentacijata na Op{tinskata zdravstvena slu`ba vo Bitola za period od 1941 do 1944 g., kade e evidentirano nejzinoto rabotewe vo 1941 i 1943 g. Rajna Aleksova po~inala od nasilna smrt na 23.02.1959 g., koga bila zadavena i ograbena vo nejzinata ku}a na ul."Jorgo Osmano"br.17 od nejzinite podstanari. Za vreme na turskoto ropstvo, aptekarstvoto vo Bitola, kako i vo cela Makedonija bilo vo mnogu lo{a sostojba. Lekovi prodavale trgovci i nadrilekari po pana|uri, crkovni sobiri, po ulicite i pazarite ili vo nivnite du}ani nare~eni ahtarnici koi bile prototip na podocne`nite apteki. Pojavata na prvite apteki vo Bitola se poklopuva so vremeto na prodorot na kulturnite idei od Zapad. Brojot na ovie apteki po~nuvaj}i od vtorata polovina na XIX vek postojano rastel, istisnuvaj}i go ahtarstvoto kako profesija na odreden broj nestru~ni lu|e. Prvite diplomirani farmacevti vo Makedonija se spomenuvaat vo 1840g., koga postoele dve apteki, vo Bitola i Solun, sopstvenost na stranski aptekari. So sigurnost ne znaeme koj e prviot diplomiran farmacevt {to otvoril ap-

teka vo Bitola i pokraj toa {to d-r R. Brezjanin go spomenal Aristoteli P. Lorenco, Grk po poteklo, koj diplomiral vo Carigrad vo 1853 g. Verojatno takvi postoele u{te na po~etokot na XIX vek, a vo vtorata polovina ve}e rabotele aptekarite: Peri, Jusula, Dela, Papa Pista, ^opi, Mihail, Nita, Aleksiu, Evangelos Greku, Lorenco Aristoteli, Vangel, Leonida, Risto Aleksi} i drugi vo svoite apteki. Na po~etokot na XX vek, vo 1914 vo gradot imalo 14 apteki i 3 sanitetski slagali{ta. Bez razlika kolkavi bile, vo site se prigotvuvale lekarstva, za{to gotovi lekovi imalo malku i toa od firmite Bayer i Rosh. Pri postoewe na vaka golem broj apteki, konkurencijata bila golema, pa nekoi od niv bile prinudeni da se snabduvaat "...so site propi{ani lekovi i utenzilii po sanitetskiot zakon, kako: specijaliteti, mineralni vodi, parfimeriski, kozmeti~ki i zavojni materijali, pribor od kau~uk, guma i drugo" i da ja reklamiraat svojata apteka koja i "no}e izdava lekovi po lekarski recept." Ovie apteki ja pro{iruvale svojata dejnost rabotej}i kako zdravstveni ustanovi, so lekarski ordinacii i laboratorii. Iskoristuvaj}i ja navikata na narodot pomo{ za svoite zdravstveni problemi da bara vo apteka, aptekarite vrabotuvale lekari koi vo niv pregleduvale pacienti i prepi{uvale lekovi od aptekata. Najgolema nivna reklama bilo vrabotuvawe na poznati i iskusni bitolski lekari vo sopstvenite apteki. Me|u postarite apteki vo gradot bila i taa na Risto Aleksov (Aleksi}), koja podocna bila otkupena od Rajna Aleksova, a od 1933 g. nejzin sopstvenik stanala vnukata na Rajna, m-r Roksani Aleksova-Franc. Vo aptekata ordinirale lekarite Aleksandar Duma, Ilija A`dari i Anastas Hristidi. Aptekata se nao|ala na glavnata ulica "[irok sokak", vo ku}ata na d-r Vafijadis. Vo 1933 g. taa bila premestena na sprotivnata strana od ulicata, kade {to ostanala i po Vtorata svetska vojna. Kako {to ve}e spomenavme, aptekata prvo mu pripa|ala na Risto Aleksi} (?-1932), koj kako trgovec se zdobil so nekakva kvalifikacija za dejnosta aptekar, koja po Prvata svetska vojna mu bila odzemena. Vo 1909 g. vo aptekata rabotela i negovata sestra Rajna, a od 1928 g. i negovata postara }erka m-r Roksani Aleksova-Franc (1905-1992). Vo 1939 po diplomiraweto vo Zagreb se priklu~ila i pomalata }erka m-r Elpiniki Aleksova (1913-1988). Vo ovaa familijarna apteka vo tekot na voenite godini rabotel i nezavr{eniot student po farmacija Trajan Aleksovski (19161946), sin na Risto. Aptekarskite dnevnici od ovaa apteka se nepobiten dokaz za nejzinoto postoewe i izrabotka na galenski prepara-


ti vo toa vreme. Tie se neodminliv dokument za prou~uvawe na istorijata na aptekarstvoto vo Bitola. Dnevnicite se ~uvaat vo Istoriskiot arhiv vo Bitola, kako "Fond na aptekata na Rajna Aleksi}". Vo fondot se za~uvani ne site dnevnici vo period od 1883-1930 godina, odnosno1883, 1894-1895, 1900-1901, 1906-1908, 1913-1914, 1922, 1924, 1925-1927, 1929 i 1930 g., cenovnik od 1926g. i aptekarski taksi od 1929 g. Ne site dnevnici se od vremeto na Rajna Aleksova. Dnevnicite se od francusko poteklo, uredno zavereni na prvata stranica. Prviot i najstar dnevnik od 1883 g. se razlikuva od drugite po toa {to vo ist red se naveduva lekarot koj go prepi{al preparatot, reden broj na lekot, koristenite sostojki (prete`no aktivnite), retko nivnite koli~ini i oblik na preparatot, broj na izdadeni dozi, a pacientite se prete`no inkognito. Nema ceni na lekot, a mesecot e zapi{an gore na stranicata. Narednite dnevnici se identi~ni, isto francuski i se sostaveni od nekolku grafi nad koi stoi brojot na stranicata, mesec i godina. Vo grafite se navedeni: reden broj, lekar koj go prepi{al lekot, datum na izdavawe, oblik na preparatot so broj na izdadeni dozi, sostav na preparatot so redosled-glavno deluva~ka supstanca, pomo{ni supstancii, korigens i supstituens, koli~ini na sostojkite vo grami, miligrami, centigrami i kapki, ime na pacientot i cena na lekot. Ne samo {to se dnevnicite francuski, pi{uvani na francuski jazik, tuku i imiwata na upotrebenite sostojki se na francuski jazik, za razlika od podocne`niot period i denes koga se koristi latinskiot. Naj~esto upotrebuvan oblik na preparat e potio, {to bi zna~elo solutio za vnatre{na upotreba, za piewe. Vo preskripciite dominiraat rastitelni preparati, odnosno suvi lekoviti delovi od rastenijata, nivni ekstrakti, tinkturi, infuzi, dekokti, eterni masla, pome{ani so aktivni hemiski komponenti, a kako konstituensi naj~esto se koristele aromati~ni sirupi i vodi, sirup simplex, a poretko destilirana voda i voda od ~e{ma. Vo podocne`nite dnevnici ekstraktivnite preparati i delovite od rastenijata se zameneti so nivni sintetski smesi.

Od hemiskite supstancii vo kombinacija doa|aat: Ac.salycilicum, ac.acet.salycilicum antipiretik, antiseptik, antireumatik Antipyrin analgetik, antipiretik Bi subnitrat gastri~ni tegobi, dijarea Bi subgalat adstringent pri diarea i dizinterija

63

Farmacevtski informator

Naj~esto upotrebuvani rastenija vo ovoj oblik se: Chinin antimalarik, antiaritmik, gor~liv tonik, antipiretik Opium -morphin jak analgetik, narkotik, sedativ, hipnotik -codein antitusik -papaverin analgetik, narkotik, sedativ Valeriana sedativ, nervni zaboluvawa Digitalis kardiotonik, diuretik Belladonna sedativ, narkotik, analgetik, antiemetik Strophantus dejstvo na srcev muskul Ipecacuanha dizenterija, povra}awe strychnus stimulans (spinalen, nerven, srcev, respiratoren, muskulen) hyosciamus hipnotik, sedativ, pri histerija coffein srcev i cerebralen stimulans cola tonik, roborans coca lokalen anestetik, dejstvuva na CNS i pri stoma~ni bolki menthae karminativ, stomahik camomillae antiseptik, antiinflamator, spazmolitik tillia diaforetik (nastinka), sedativ, spazmolitik mellisa stomahik, antiseptik auranthi sedativ anis stomahik, ekspektorans ergotamine vazokonstrikcija na uterus, hemoragija

Kalium jodid revmatizam, sifilis Kalium hydroxyd antacid Kalium bicarbonate antacid Kalium bromide sedativ, hipnotik Kalium chlorat {arlah, difterija, za gargarizmata Litium carbonat antipsihotik MgO i MgSO4 antacid, laksans, purgativ Natrim citrate dijaforetik Natrium fosfat laksans, hepati~en stimulans Natrium bicarbonate antacid Natrium bromide sedativ, hipnotik Natrium salycilat antipiretik, antireumatik, analgetik. Mnogu od niv denes ne se koristat za vnatre{na upotreba ili voop{to ne se koristat kako: Amynophenason, Antipyrin, Phenacetin-antipiretici; ichtyol-antifermentativ; J-desinfektant; creosot-gastri~ni poremetuvawa; Pb acetate-diarea; resorcin-treski, hroni~en otitis; urotropin-antiseptik, diuretik; ZnO adstringens; Zn sulfat-adstringens, emetik, pri gonorea; Pb acetate-diarea; Hg chloride (calomel)-purgativ, holagog; Hg dva chloride (sublime corrosivum)-tonik. Se dobivale i gotovi izraboteni smesi: Sol.Fowler (liquor arseniacalis) za treski pri hroni~na malarija, tonik Potio Riviere antivomitiv Dowers puder (Opii et Ipecacuanha pulvis) stomahik, emetik, dijaforetik Sirop ferr i sirop ferr jodat nedostatok na `elezo Digalen (rastvor na digitoxin) Goulard puder (Pb acetate) Diuretin (Theobroma i Na salicylat) Interesno e da se spomenat kakvi sĂŽ aromati~ni vodi i sirupi se upotrebuvale od mellissa, canella, ipecachuanha, auranthi, rubi idei, opii, mais, menthae, citri, anis. Ponekade retko se sre}ava i limmonada so Ac.chlorhyricum i sirup od limon verojatno pri nedostatok na `eludo~na kiselina. Retko sre}avame i medicinsko vino so hinin. Od emulziite se izrabotuvala edinstveno taa so Oleum Ricini i Aq.destilata kako purgative, a vo podocne`nite dnevnici i so Aq.menthae kako 12 i 32% Pod terminot liquide koj se sre}ava vo nekoi od dnevnicite verojatno se izdavale izmereni koli~ini na gotovi preparati, tinkturi, ekstrakti, no ne i nivni me{avini. Vo poranite dnevnici sre}avame i gargarisme-vodi za promivawe na usta so KCl, Na tetraborat, Ac.boricum, dekokt od afion, kora od hinin so nekoj aromati~en sirup ili colluture-te~nost za le~ewe na usta so med. Purgativnite preparati vo oblik na rastvori ili piluli ~esto se izdvoeni pod Purgativ. Vo nedostatok na dene{nite tableti, dra`ei, kapsuli naj~esto se izrabotuvale piluli, sostaveni od lekoviti supstancii i osnovna masa za nivna izrabotka vo smesa, koja na pilular se oblikuva vo valjak i se re`i na potreben broj piluli. Pilulite se zaokru`uvale vo top~est oblik i se posipuvale so pra{ok od sladok koren (liquiritiae) za da se spre~i nivno slepuvawe i da se prikrie gor~liviot vkus. Se izdavale vo kutiv~iwa zatvoreni so kapak. Vo sostav na pilulite vleguvale pra{oci, ekstrakti, eterni masla od: Chinin, belladonna, hyosciamus, digitalis, scilla (kardiotonik), aloe, glyserrhizae, podophylin (laksansi, purgative), gentiana (amara, tonik, stomahik i masa za izrabotka na piluli), eucalyptus, anis. Od hemiskite supstancii vo sostav na piluli vleguvale: Ac, arsenicum, Na arsenit, Arsen trioxyd (ubla`uva~i i tonici pri hroni~ni malari~ni treski), Chinnin sulfat, chloride, mercurial, ferrum citrate i carbonat, creosot (gastri~ki poremetuvawa, tuberkuloza), Argentum nitricum (vnatre{en adstringens pri dijareja, kaustik), Strychnin nitrat, Codein phosphate. Vo dnevnicite od 1914g. pa navamu, namaleno e prepi{uvaweto na piluli, verojatno zaradi zgolemeno proizvodstvo na tableti i drugi cvrsti oblici. Ovde za prv pat se sre}avaat tableti Chinnin chloride, vo 1924g. Jochimbin, a vo 1929g. tabl. Ovarial bez sostav.


ISTORIJA NA FARMACIJA

Farmacevtski informator

64

Cachet se verojatno oblik na medicinski preparat za goltawe obi~no od orizovo-bra{nesto testo vo koe e inkorporiran lekot so neprijaten vkus, smesten vo kutija, pravilno signiran (ozna~en). Ova e oblik koj ne mnogu se propi{uval, a naj~esti aktivni komponenti se: Chinin chloride, valerianat, sulfat, Br hydrat, Na salicylat, Na bicarbonate, Phenacetin, Antipyrine, Aspirin, Arsen, Coffein citrate, Arsen, pra{ak od belladonna, strychnine, digitalis, tinct.eucalypti, diuretin. Terminite pulvis i paquet verojatno se odnesuvaat na ist oblik, za{to dvata zaedno vo dnevnicite ne se sre}avaat. Sostaveni se od edna ili pove}e pra{kasti supstancii, drogi so jako dejstvo (triturati) ili stabilizirani pra{oci izraboteni od sve`i delovi na rastenija, propisno isu{eni, isitneti i izme{ani da se inaktiviraat enzimite. Na receptot se napi{ani so diviziona metoda, {to zna~i dadena e vkupnata koli~ina za sekoja od sostojkite koja treba da se podeli na dadeniot broj ednakvi dozi. I dvata termini verojatno se odnesuvaat za podeleni pra{oci, spakuvani vo hartieni kesi za ednokratna upotreba. Koristenite aktivni komponenti i nivnata ja~ina uka`uvaat na toa deka se oblik za vnatre{na upotreba i se podeleni pra{oci. Pra{ocite za nadvore{na upotreba (za posipuvawe) se nepodeleni pra{oci, pove}edozni, smesteni vo hartieni kesi, koi se zapi{uvani pod uso externo. Aktivni komponenti koi naj~esto se propi{uvale se: chinin chloride, valerianat, bromhyrat, morphin hydrochlorid, euchinin, heroin HCl, litium carbonat, calomel, ergotin, diuretnin, Naarsenat, aspirin, antipyrin, phenacetin, coffein, anestesin, Bi subnitrat, Na bicarbonate, benzoate, salycilat, ZnO, talc, trional. Od rastitelnite-pulvis od belladonna, strychnus nux vomica, valeriana, digital, scilla, papaverin, Puder Dower (ipecacuanha i opium), ekstrakti od belladonna, cannabis, foeniculum, tinktura eucalypty, oleum menthae. Drogite so jako dejstvo se prigotvuvale kako triturati so dodatok na saccharosa, lactosa ili eleosacchara ({e}er so dodatok na eterno maslo) vo razli~en soodnos. Preparatite za nadvore{na upotreba se zapi{uvale pod uso externo. Tuka spa|aat pra{oci za posipuvawe, losioni, masti, linimenti. Pra{ocite se koristele za posipuvawe vrz ko`ata ili za izrabotka na rastvori za nadvore{na upotreba KMnO4, Ac.boricum, Hg2Cl2 (sublime corossivum-antisifilis), talk, ZnO (adstringens), podophylin (antimikotik). Losionite, kako rastvori ili suspenzii, se naj~esto vodeni, alkoholni i glicerinski za promivawe na ko`a (lotio), koi sodr`at jodna tinktura (dezinficiens), menthol (analgetik), camphor, chlorophorm (rubifaciens), ac.boricum i Na tetraborat (antiseptik), ac.salicylicum (keratolitik, antireumatik), methyl saliculat (antireumatik), aether, jodoform (lokalen anestetik i antiseptik), ichtyol (antiinflamator), Bi subgalat, Bi subnitrat, Pb.aceticum (adstringens) Zn sulfat (adstringens, gonorea), sulfur (ko`ni bolesti), Hydrogen peroxyd, kako i Oleum hyosciami, Ol terebentinae, veratrin, sinnap (revmatizam), urotropin (dezinficiens za genitourinaren trakt). Lekovitite masti unguentumi se polucvrsti lekoviti preparati nameneti za le~ewe na ko`a, sluznica i rani koi vo nekoi od dnevnicite se zapi{ani kako unguent a negde pommade. Nekoja razlika me|u niv vo odnos na sostojkite i podlogata nema. Glavno se izrabotuvale so bezvodni podlogi-lanolin i vazelin na koi se dodavani aktivni sostojki da bi se dobila mast koja }e deluva dezinficientno, keratoliti~ki, antireumati~no, kako lokalen anestetik ili emolientno. Se izrabotuvale mast so ac.salicylicum (keratolitik), ZnO, Bi subnitrat, dermatol, ZnO, Pb acetat (adstringent), J, KJ, jodoform, ichtyol, (antiinflamator, antiseptik), urotropin, HgCl2, Hg2Cl2 (veneri~ni bolesti), Balsamum peruvianum, Na tetraborat, Hg oxydum flavum (ulcer), Na salicylat, methyl salicylat, camphor, menthol, veratrin (antireumatik), veratrin, morphin (namaluvawe na krvniot pritisok), guaiacol (privremen antipiretik), podophilin (antimikotik).

Sre}avame i linimentumi-te~ni lekoviti preparati nameneti za vtrivawe na neo{tetena ko`a. Glavno toa se preparati za revmatizam, namaluvawe na bolka, rubefaciensi. Se koristel i sapun od katran (Savon goudron). Suppositoria se polucvrsti lekoviti oblici za rektalna upotreba, koi prv pat se sre}avaat vo dnevnicite od 1914g., a pokasno ne{to pove}e. Se izrabotuvale so puter od kakao (butirum cacao) i antipyrin so ekstrakt od belladonna, morphin chloride. Se izrabotuvale ra~no so nariban puter od kakao, vo koj se me{ala aktivnata komponenta. Od te~ni preparati za nadvore{na upotreba koi se doziraat vo kapki se sre}ava rastvor so resorcin za hroni~en otitis. Od preparatite za o~i se sre}avaat samo collyria, te~ni lekoviti preparati nameneti za le~ewe, promivawe na o~i. Prv pat se sre}avaat vo 1914 g. so cocain verojatno kako lokalen anestetik, a podocna, vo 1930 g. ima pove}e-so Protargol (srebren proteinat), KJ, NaJ za gonorea i sifilis, so atropine i dionin pri bolka. Ovie kolirii sigurno ne bile sterilni, za{to principot za sterilnost stanal biten mnogu pokasno, a i uslovite za rabota vo aptekata sigurno ne bile ni blisku do dene{nite. Ovie preparati denes se izrabotuvaat vo galenski laboratorii vo aptekite ili odvoeno od niv, so sovremeni metodi i aparatura. Pove}eto od tehnolo{kite oblici kako piluli, paketi, ka{eti, pra{oci, pa i del od rastvorite ve}e ne se izrabotuvaat. Mnogu od rastitelnite i hemiski komponenti se isfrleni od upotreba ili se zameneti so nivni sintetski soli. Prifateni se novi oblici kako poednostavni za koristewe, postabilni, pobezbedni-tableti, dra`ei, pastili, kremi, supozitorii, suvi smesi za rastvori, sterilni kapki za o~i, nos, uvo koi pove}eto se izrabotuvaat vo fabrikite, a vo laboratoriite-ona {to ne stignale fabrikite ili specijaliteti od vremeto na Rajna Aleksova.


Naj~esto upotrebuvan vo preskripciite e hininot, vo razli~ni oblici, {to uka`uva na golemoto prisustvo na malarijata, kako i negovata upotreba pri temperaturi, treski. Vo vremeto na vojnite i posle niv vladeele i dizinterija, difterija, tuberkuloza, {arlah, sifilis, gonorea. Mnogu od bolestite se istite od koi se boleduva i denes, me|utoa na~inite na koi se le~at i lekovite koi se koristat ne se tolku rigorozni i otrovni. Za lo{ite uslovi vo apteki i konkretno vo taa na Rajna Aleksova, zboruva eden izve{taj od dekemvri 1919 g. od komisija sostavena od okoliski fizikus, aptekar i bitolskiot kmet ispraten do Ministerstvoto za narodno zdravje, do aptekarskoto oddelenie na Glavnata sanitetska uprava vo Belgrad. Zaradi haosot {to go ostavile Balkanskite i Prvata svetska vojna, koga golem broj apteki i bolnici bile sru{eni ili zatvoreni, te{ko bilo povtornoto organizirawe vo nedostatok na zdravstven i aptekarski kadar i normalni uslovi za rabota. Po Prvata svetska vojna, novoformiranoto Ministerstvo za narodno zdravje na Kralstvoto na Jugoslavija nastojuvalo da ja podobri zdravstvenata sostojba na naselenieto i da zavede red vo zdravstvenite i aptekarski ustanovi. Vo dekemvri 1919 g. bila formirana komisija ~ija zada~a bila da gi proverat site apteki i da konstatiraat koi od niv gi ispolnuvaat uslovite za prodol`uvawe so rabota. Komisijata najnapred ja posetila aptekata na Rajna Aleksova, kako najpopularna vo gradot i ja kaznila so pari~na kazna od 30 dinari zatoa {to "vo aptekata e najdeno da izdava recepti nekvalifikuvano lice Risto Aleksi}, trgovec od Bitola..", a "samata zgrada ne odgovara na propisite na sanitetskiot zakon, zo{to ne gi sodr`i potrebnite odai, neophodni za apteka, nema no}no zvon~e i fener, za da mo`e gra|anstvoto i no}e da znae kade e aptekata. Oficinata e neuredna, ne~ista i pove}e li~i na nekoja selska bakalnica.., otrovnite lekovi ne se posebno odvoeni i zaklu~eni kade {to e neophodno... i nema poseben la-

boratorium za prigotvuvawe lekovi, tuku tie se spremaat vo eden mal prostor, {to slu`i i kako ostava. Aptekata e mnogu malku snabdena so lekovi, a sprema brojot na recepti (20-30) dnevno se gleda deka taa najdobro raboti. Sirupi, masti i trevi nema dovolno. Propi{anite reagensi i spravi {to mora sekoja apteka da gi ima zaradi ispituvawe i odreduvawe na lekovite i drogite, vo aptekata gi nema. Kniga na recepti postoi, no taksiraweto i naplatuvaweto na lekovite e vr{eno od prilika, no ne na {teta na aptekarot, tuku vo negova korist, bidej}i ni najmalku ne se pridr`uvale na propi{anite aptekarski taksi..." Komisijata zaklu~ila deka vakvoto vodewe na apteka e "samo na {teta na narodnoto zdravje.", a od Rajna barale da ja dostavi svojata originalna diploma za zavr{en fakultet, koja bila odnesena vo Bugarija, zaedno so drugata bugarska arhiva, pri nivnoto povlekuvawe od Bitola. Rajna dobila duplikat diploma od fakultetot vo Lozana, koja bila sudski zaverena kako verna na originalot na 14.12.1919 g. Aptekata ja prodol`ila svojata rabota kako privatna apteka na Aleksovi do krajot na Vtorata svetska vojna, a potoa kako dr`avna apteka.

Renata Bojaxievska-Cvetkovska

Koristena literatura 1. Fond na Rajna Aleksi}, kn. 241/1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 11, 12, Istoriski arhiv Bitola. 2. Bojaxievski Petar: Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992. 3. Bojaxievski Petar: Zdravstveno-socijalnata politika na stranskite propagandi vo Bitola, [tip, 2003. 4. Dictionary of synonyms and trade name in common use, The Pharmaceutical Pocket Book (BR) 1933, Ivor Hughes 5. Materia medica/ World War 1 Pharmacy/ Medical Front WW1, Handy book for the United States Navy, 1917.



Фармацевтски Информатор