Issuu on Google+

01.qxd

12/19/2010

10:15 AM

Page 1

ISSN 1409 - 8784

www.fk.mk


02-03-04-05.qxd

12/19/2010

10:21 AM

Page 2


02-03-04-05.qxd

12/19/2010

10:21 AM

Page 3


02-03-04-05.qxd

12/19/2010

10:22 AM

Page 4

SODR@INA +VOVED

AKTUELNO Intervju: prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija

Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot. IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul. Kostadin Kirkov br. 5 -1/a 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 3 217 637 / 3 217 745 faks/ 02 3 217 637 E - mail: info@fk.mk info@farmacevtskakomora.com www.fk.mk www.farmacevtskakomora.com

Ureduva~ki odbor: Maja Kova~eva, farm. spec. Prof. d-r Renata Slavevska-Rai~ki Doc. d-r.Bistra Angelovska, Elizabeta Belazelkoska Jasminka Pat~eva Mihail Minov, farm. spec. Iva Jovanovi}

Farmacevtski informator

4

RELICENCIRAWETO E FORMALNO PRIZNAVAWE NA PROFESIONALNITE AKTIVNOSTI NA FARMACEVTITE ....................................................6 FALSIFIKUVANI LEKOVI I KAKO USPE[NO DA SE BORIME PROTIV OVOJ GLOBALEN PREDIZVIK I PROBLEM ................................................. 11 LEKOVI NA RECEPT OD DE@URNITE SLU@BI NA TOVAR NA FONDOT ................................................. 12

Za izdava~ot: Prof. d-r Lidija Petru{evska - Tozi

POSLEDEN POVIK ZA OBNOVUVAWE NA LICENCITE ZA RABOTA! ................................................. 14

Glaven urednik: Maja Kova~eva, farm.spec.

KONTRACEPCIJA ................................................. 40

Grafi~ki dizajn: Iguana

TEMA NA BROJOT Lektor: Valentina Ba~varovska

Pe~ati Arkus - FONKO Skopje

MATI^NI KLETKI ................................................. 54

Dragi ~itateli na Farmacevtskiot informator Pomina u{te edna uspe{na godina so va{iot i na{ Farmacevtski informator. Godina vo koja nie maksimalno se trudevme da gi vospriemame i realizirame va{ite sugestii nudej}i vi aktuelni, atraktivni, no pred se korisni temi. Vo godinata {to izmina, vi plasiravme i intervjua so li~nosti koi go ~inat stolbot na zdravstveniot i obrazovniot sistem vo dr`avata, a koi sekoga{ so zadovolstvo i so ogromna ~est se odzivaa na pokanata da bidat del od Farmacevtskiot informator. Ovaa, 2010 godina, ja zaokru`uvame so razgovorot so profesor d-r Lidija Petru{evska-Tozi, koja se osvrnuva na najzna~ajnite segmenti od raboteweto na Komorata so poseben akcent na relicenciraweto na farmacevtite, na funkcionalnoto i finansisko osamostojuvawe na teritorijalnite edinici i, sekako, na o~ekuvawata za narednata godina. Vo tekot na izminatata godina, na na{e ogromno zadovolstvo, mo`eme da se pofalime i so uspe{nata sorabotka so Biroto za lekovi i Fondot za zdravstveno osiguruvawe, ~ii stru~ni lica so svoite tekstovi dadoa neprocenliv pridones za razjasnuvawe na mnogu aktuelni pra{awa {to gi tangiraat farmacevtite. Se nadevame deka ovaa sorabotka ne samo {to }e prodol`i i vo tekot na idnata godina, tuku u{te pove}e }e se prodlabo~i. Osnoven reper za toa kakov }e bide izgledot i sodr`inata na Farmacevtskiot informator vo idnina ste vie po~ituvani ~itateli. Zatoa ve povikuvame da ni se javuvate so novi idei i predlozi {to nie bezrezervno }e gi prifatime. Tema vo naredniot broj: Oftalmolo{ki bolesti. Vi posakuvame mnogu zdravje, qubov i sre}a vo Novata 2011 godina. Ureduva~ki odbor

Posetete ja na{ata veb-stranica www.fk.mk so nov dizajn


02-03-04-05.qxd

12/19/2010

10:22 AM

Page 5


06-07-08-09-10-11-12-13.qxd

12/19/2010

10:45 AM

Page 2

AKTUELNO Intervju: prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija

Relicenciraweto e formalno priznavawe na profesionalnite aktivnosti na farmacevtite

Site farmacevti koi imaat licenca za rabota izdadena pred 2004 godina podle`at na procesot na relicencirawe.- Sogleduvaj}i ja potrebata od poefikasna komunikacija pome|u ~lenovite na Komorata, minatata godina odlu~ivme da gi za`iveeme podra~nite edinici vo nasoka na nivno osamostojuvawe. Treba da se podobrat uslovite za rabotewe na aptekite vo smisla na nivna pogolema posvetenost kon pacientot, {to sega e mnogu te{ko, bidej}i zdravstveniot sistem ne ne poddr`uva.

Ona {to vo momentot e najaktuelno, a se odnesuva ne samo na Farmacevtskata tuku i na Lekarskata i na Stomatolo{kata komora, e relicenciraweto. [to podrazbira procesot na relicencirawe?

Farmacevtski informator

6

Site farmacevti koi imaat licenca za rabota pred 2004 godina podle`at na procesot na relicencirawe. Toa, prakti~no, zna~i deka do 15 mart 2011 god aptekarite }e treba da ja podignat novata licenca za rabota, na ~ie vidoizmenuvawe vo momentot intenzivno se raboti. Vo ovoj period ni pretstoi edna golema aktivnost {to Komorata mora da ja zavr{i i koja se u{te trae, a toa e obnova na licencite na farmacevtite. Ovaa aktivnost prvpat se sproveduva vo na{ata dr`ava i sekako deka bara golema anga`iranost od site ~lenovi. Toa podrazbira formalno priznavawe na site profesionalni aktivnosti na farmacevtite vo Makedonija,


06-07-08-09-10-11-12-13.qxd

12/19/2010

10:45 AM

od aspekt na samostojno vr{ewe na dejnosta, kako i nivnite napori za kontinuiran profesionalen razvoj. Vo izminatiot period sprovedovte decentralizacija na Komorata. Kakva pridobivka o~ekuvate od funkcionalnoto i finansisko osamostojuvawe na teritorijalnite edinici? Sogleduvaj}i ja potrebata od poefikasna komunikacija pome|u

dine~nite relevanti problemi. Pozitivnite efekti od vakvata decentralizacija gi uvidovme mnogu brzo. Imaj}i gi vistinskite informacii vo vistinsko vreme, imavme mo`nost soodvetno da reagirame vo razli~ni situacii, pred se vo nasoka na za{tita na farmacevtskata profesija. So cel podobruvawe na sostojbite vo bolni~kata farmacija, se nametna potrebata Asocijacijata na bolni~ki farmacevti

da izgotvi standardi za raboteweto vo bolni~kite apteki. Za {to vsu{nost stanuva zbor? Kako del od celosnata farmacevtska gri`a, {to pretstavuva zbir na aktivnosti vo soglasnost so principite na farmacevtska praktika bazirana vrz dokazi, izraboteni se normativi za bolni~kata farmacevtska dejnost. Farmacevtite go ovozmo`uvaat soodvetnoto funkcionirawe na bolnicite vo dr`avata izvr{uvaj}i brojni operacii. Poradi toa, a i poradi faktot {to anga`manot za edna ista aktivnost po poedine-

~en artikal e razli~en, vo dokumentot se navedeni profesionalnata aktivnost, opisot na aktivnosta i nejzinoto vremetraewe. Taka na primer, ne e ist anga`manot za nara~ka i izdavawe na lek i na hirur{ki konec. Isto taka, ne e isto vremeto potrebno za izrabotka na magistralen i galenski preparat, vo smisla na sodr`ina i koli~ina. Bolni~kata apteka vr{i snabduvawe na razli~ni vidovi lekovi, sanitetski, medicinski potro-

{en materijal, sredstva za dijagnostika za potrebite na medicinskite oddeli, vo koi pokraj voobi~aenite bolni~ki oddelenija, spa|aat i biohemiskata laboratorija, oddelite za nuklearna dijagnostika i lekuvawe, rendgen dijagnostikata i onkolo{kata ambulanta, kako i dnevnata bolnica. So cel podobreno i standardizirano rabotewe, se nametnuva potreba Asocijacijata na bolni~ki farmacevti da izgotvi pi{ani propisi kako standardi za raboteweto vo bolni~kite apteki. Evropskata asocijacija za bolni~ka farmacija sekoja petta godi-

7

Farmacevtski informator

~lenovite na Komorata, minatata godina odlu~ivme da gi za`iveeme podra~nite edinici vo nasoka na nivno osamostojuvawe. Toa go napravivme nazna~uvaj}i rakovoditeli na podra~nite edinici koi imaat zada~a da gi prenesuvaat informaciite od kancelarijata vo Skopje, do sekoj ~len na podra~jeto na koe dejstvuvaat, i obratno, od sekoj ~len do centralnata kancelarija. Na ovoj na~in o~ekuvame pogolema animiranost na ~lenovite vo nadminuvaweto na sekojdnevnite problemi vo raboteweto, kako i celosna i navremena informiranost na rakovodstvoto za poe-

Page 3


06-07-08-09-10-11-12-13.qxd

12/19/2010

10:45 AM

Page 4

AKTUELNO na, za da se vidat promenite vo funkcioniraweto na bolni~kite apteki, sproveduva istra`uvawe na nivo na cela Evropa. Makedonskata asocijacija na bolni~kite farmacevti za prv pat u~estvuva vo vakov oblik na istra`uvawe i ima 90% realizacija na popolnuvawe na "on line" pra{alnicite. Toa uka`uva na entuzijazmot i `elbata za podobruvawe na sostojbata na bolni~kata farmacija. Kakvi impresii nosite od Lisabonskata rabotilnica za metodite i tehnikite {to farmacevtite gi primenuvaat za lobirawe kaj vlastite?

Farmacevtski informator

8

Farmacevtskata komora u~estvuva{e na rabotilnicata {to na tema "Metodi i tehniki koi farmacevtskite organizacii gi primenuvaat vo zastapuvawe, posreduvawe i lobirawe kaj vlastite" se odr`a vo septemvri godinava vo Lisabon. Na ovaa rabotilnica nekolku farmacevtski organizacii dadoa pregled na svoite aktivnosti, a prva od niv be{e Farmacevtskata komora na Makedonija. Dadovme opse`en opis na organizacijata na institucijata, nejzinite aktivnosti, kako i na metodite i tehnikite pri zastapuvawe na farmacevtskite prava, barawa i aktivnosti pred javnite institucii kako MZ i FZOM pri donesuvawe na va`ni odluki, zakoni i drugi akti. Na{ata i prezentacijata na pretstavnicite od SAD, [vajcarija, Danska, Argentina, Brazil, Francija i Izrael, kako i iskustvata na FIP vo ovaa oblast pottiknaa aktivna diskusija i zaklu~oci, kako i razmena na iskustva vredni da se primenat vo ponatamo{nata rabota na site u~esnici. Dobrite rezultati od ovaa rabotilnica bea istaknati na liderskiot forum i na vtoriot del od sednicata na Sobranieto na FIP, na koj bea doneseni dva va`ni dokumenta. Edniot od niv e Prikazot na politikite na FIP za kolaborativnata farmacevtska praktika (CPP). Drugiot dokument e Zaedni~kiot vodi~ na FIP i WHO za dobra farmacevtska praktika "Standardi za kvalitet na farmacevtskite uslugi", kade {to e istaknata ulogata i odgovornosta na farmacevtite vo zdravstvenite sistemi, vo kolektivite vo koi rabotat i vo zaednicata kade {to dejstvuvaat vo promocijata na zdrav-

jeto, vo lekuvaweto i vo gri`ata kon pacientite voop{to. Ulogite koi farmacevtite treba da gi imaat, spored ovoj dokument, se poobemni, pozna~ajni i baraat pogolema odgovornost od farmacevtite, sporedeno so prethodnite dokumenti doneseni zaedni~ki pome|u FIP i WHO. Na sobraniskata sednica, isto taka, be{e odlu~eno 25 septemvri da bide Svetski den na farmacijata. Temata za ovaa godina za ovoj den e "Prvo za bezbednosta so lekovite pra{ajte go va{iot farmacevt". [to predviduva deklaracijata usvoena kako rezultat na zaedni~kata konferencija na SZO i EuroPharm Forum vo Kopenhagen?

Na Godi{noto sobranie be{e usvoena deklaracija, kako rezultat na zaedni~kata konferencija na SZO i EuroPharm Forum vo Kopenhagen 2010, za zada~ite i odgovornosta na farmacevtite pri sproveduvawe na farmacevtskata gri`a, naslovena kako "Ulogata na farmacevtot vo individualnata gri`a na pacientite". Kaj pacientite mora da se postigne najdobriot mo`en ishod od upotrebata na nivnite lekovi. Farmacevtska gri`a zna~i deka pacientite dobivaat kvalitetni zdravstveni uslugi koi gi obezbeduvaat farmacevtite, so cel da se podobri ishodot od lekuvaweto vo soglasnost so individualnite potrebi na pacientite. Zdravstveniot sistem treba da mu ovozmo`i na farmacevtot vo negovite ramki


06-07-08-09-10-11-12-13.qxd

12/19/2010

10:46 AM

Page 5

efektivno da dejstvuva. Ovaa deklaracija ja utvrduva agendata na ulogata na farmacevtite vo individualnata gri`a na pacientite vo kontekst na farmacevtskata gri`a. Vo koja nasoka se odviva sorabotkata na Farmacevtskata komora so Ministerstvoto za zdravstvo? Sorabotkata so Ministerstvoto za zdravstvo se odviva preku aktivnoto u~estvo na Komorata so predlozi, zabele{ki i konkretni zakonski re{enija vo interes na farmacijata pri izgotvuvaweto na nov Zakon za zdravstvena za{tita. Vo ovaa nasoka aktivnostite se u{te traat. Od druga strana, vo Sovetot za specijalizacii vo Ministerstvoto za zdravstvo ima pretstavnik na Farmacevtskata komora. Golema pridobivka, spored nas, pretstavuva i toa {to e dostavena lista na zdravstveni uslugi koi se sproveduvaat vo primarnoto zdravstvo, odnosno vo aptekite, kako i vo bolni~kata farmacevtska praktika, odnosno vo sekundarnoto i terciernoto zdravstvo. Kakva e sorabotkata so Fondot za zdravstveno osiguruvawe?

Kako ja ocenuvate sega{nata postavenost na farmacevtite vo celokupniot zdravstven sistem i koi se va{ite o~ekuvawa za narednata godina? Kompariraj}i gi evropskite kriteriumi i standardi, vo primarnoto zdravstvo imame ogromen broj apteki {to sekako treba da se

we na lekovi, vodewe na zdravstvena evidencija, i sli~ni administrativno-tehni~ki raboti, terapijata za sekoj individualen pacient, sovetuvawe i konsulatcii, i koga tie }e se izvr{uvaat so malku farmacevti po apteka, sekako deka ostanuva mnogu malku vreme za kvalitetno sproveduvawe na farmacevtskata gri`a kon individualniot pacient. A, sekako, na{ite aptekari ja prifa}aat seriozno odgovornosta kon pacientite kako glavna cel vo nivnoto rabotewe. Vo pogled na lekovite {to gi pla}a dr`avata, nekakva stabilnost i podobruvawe na sostojbite postoi, no narednata godina o~ekuvame rabotite u{te pove}e da se sredat. Koga stanuva zbor za bolni~kite apteki, o~ekuvame deka uslugite {to tie gi davaat vo ramkite na bolnicite i klinikite, }e bidat del od DSG sistemot. Se nadevame da profunkcioniraat terapevtskite komiteti vo bolnicite i na klinikite koi sega gi imame na hartija. Ovoj sistem pretpostavuva gri`a na farmacevtot za pacientot od negovoto vleguvawe vo bolnica, tretmanot tamu, pa se do izleguvaweto na pacientot od zdravstvenata ustanova koga se o~ekuva da profunkcionira dobrata komunikacija me|u bolni~kototo i primarnoto nivo.

Elizabeta Belazelkoska

9

Farmacevtski informator

Za razlika od prethodniot period ima zna~itelno podobruvawe na sorabotkata i komunikacijata so Fondot za zdravstveno osiguruvawe. So delegiraweto ~len od Farmacevtskata komora vo Komisijata za kazni, se postigna da bidat razjasneti odredeni nejasni sostojbi i postapki i na toj na~in da se odbegnat golem broj kaznuvawa. Komorata zema i aktivno u~estvo vo izgotvuvawe na Pravilnikot za visinata na kvotite, a ispraten e i predlog za izgledot na pravilno propi{an recept so cel da se nadmine dosega{nata praktika na {arenolikost vo ovoj pogled.

sredi vo nasoka na nivno usoglasuvawe so potrebite na naselenieto vo opredeleno podra~je. Isto taka, treba da se raboti i na sreduvawe na bolni~kite apteki koi treba da bidat eden integralen del na sistemot na bolnicite i na klinikite. Imame i slu~ai na naziv depo za lekovi, {to spored na{ata legislativa e nepoznato i nepostoe~ko, a isto taka, i voop{to ne soodvetstvuva so namenata {to tie ja imaat. Postojat i niza nedoslednosti vo sproveduvaweto na zakonskite regulativi {to ja pokrivaat sferata na farmacijata, iako nekoi odnosi po~naa da se sreduvaat, kako na primer postavenosta na zdravstvenite ustanovi. Me|utoa ni pretstoi eden period koga site pi{ani propisi za raboteweto na zdravstvenite ustanovi }e po~nat da funkcioniraat vo praktikata. O~ekuvame vo narednata godina celiot zdravstven sistem da funkcionira podobro bidej}i sega{nite propusti gi gledame i nie i pacientite. So drugi zborovi, treba da se podobrat uslovite za rabotewe na aptekite vo smisla na nivna pogolema posvetenost kon pacientot {to sega e mnogu te{ko da se sprovede. Vo izminatiov period zna~ajno se zgolemi brojot na aptekite, no ne se zgolemi i motivacijata na farmacevtite da rabotat vo apteka. Obvskite {to gi nametnuva aptekatskoto rabotewe se ogromni i odgovorni, po~nuvaj}i od nabavka, skladirawe, izdava-


06-07-08-09-10-11-12-13.qxd

12/19/2010

10:46 AM

Page 6


06-07-08-09-10-11-12-13.qxd

12/19/2010

10:46 AM

Page 7

FALSIFIKUVANI LEKOVI I KAKO USPE[NO DA SE BORIME PROTIV OVOJ GLOBALEN PREDIZVIK I PROBLEM sistem, kako i od strana na pacientite i se spre~i od dalekuse`ni posledici vrz nivnoto zdravje. Vo ovaa prilika morame da go istakneme slu~ajot so falsifikuvawe na biolo{kiot lek SERUM ANTITENIKUM ili TETAGAM, koj pretstavuva primer do kade al~nosta i `elbata da se stigne do materijalni sredstva mo`e da odi, ne vodej}i smetka za posledicite od primenata na takvite lekovi. Vo Kosovo be{e otkrien lekot TETAGAM, koj so neregularen vlez be{e dostaven vo Biroto za lekovi na Republika Makedonija za proverka na negoviot kvalitet od strana na Kosovskite zdravstveni vlasti. Moram da istaknam deka Institutot za javno zdravje i Medicinskiot fakultet - Katedrata za biohemija demonstriraa visoka stru~nost i znaewe i profesionalno si ja zavr{ija rabotata doka`uvaj}i deka vo ovoj lek voop{to nema serum protiv tetanus, tuku deka se raboti za obi~na voda za injekcii, a vo vtoriot primer se raboti za sostav na GENTAMICIN od 80 mg. Vedna{ da istakneme deka Sektorot za inspekciski nadzor na Biroto za lekovi napravi vonredni kontroli vo celata dr`ava i ne se doka`a deka ovoj lek e vlezen vo Republika Makedonija. No, iljadinici pacienti vo Kosovo vo Srbija bile tretirani so ovoj falsifikat. Za izvr{enite analizi od na{a strana dobivme potvrda od strana na Germanskiot proizvoditel deka uspe{no sme otkrile falsifikat, a so toa i priznanie deka Republika Makedonija, Ministerstvoto za zdravstvo i Biroto za lekovi imaat mehanizmi i stru~ni kapaciteti da otkrijat i najte{ki falsifikati. Posledicite od primaweto na falsifikuvani lekovi mo`eme da gi raspredelime vo 3 grupi i toa: 1. Nemawe odgovor od terapijata i soodvetno lekuvawe 2. Pojava na seriozni nesakani reakcii kaj pacientite 3. Ogromna finansiska {teta vrz zdravstveniot sistem, kako i na farmacevtskite kompanii. So cel uspe{no da se borime protiv falsifikuvanite lekovi mora postojano da bideme budni kako Biro za lekovi bidej}i zdravstvenite rabotnici i makedonskite pacienti treba spokojno da gi koristat site lekovi koi se registrirani vo Republika Makedonija so uveruvawe deka Biroto za lekovi si ja zavr{ilo svojata rabota i na pazarot se pu{teni efikasni, kvalitetni i bezbedni lekovi. Najva`nata rabota e redovna kontrola na kvalitetot na lekovite koi se nao|aat direktno vo promet i toa Biroto za lekovi redovno da raboti. Potoa potrebna e silna i dobro organizirana farmacevtska inspekcija, potoa efikasna carina, kako i policiski grani~ni organi. Sorabotkata me|u Carinata, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Biroto za lekovi mora da bide sekojdnevna i intenzivna, no posebno mora da ja istakneme sorabotkata so regulatornite organi od sosednite zemji, odnosno Agenciite za lekovi od sosednite zemji kako i Evropskata agencija za lekovi. Zaklu~okot e deka borbata protiv falsifikuvanite lekovi mora da se postavi na zdravi osnovi i treba da bide globalna, odnosno Svetskata zdravstvena organizacija preku svoite tela i regulatornite organi vo zemjite zaedni~ki da napravat se tie da is~eznat. BIRO ZA LEKOVI direktor, prim. m-r Il~o ZAHARIEV

11

Farmacevtski informator

Informaciite koi doa|aat od Svetskata zdravstvena organizacija deka poslednite decenii svetskiot pazar na lekovi e prepoln so falsifikuvani lekovi i toa i vo najrazvienite zemji ja nametnuvaat potrebata regulatornite organi vo zemjite seriozno da se razmislat kako uspe{no da se borat protiv falsifikuvanite lekovi. Iako falsifikuvaweto na lekovite ne e trend na novoto vreme, odnosno na dene{noto vreme, odnosno falsifikuvani lekovi postoele od najstari vremiwa. Primer od istorijata e Aleksandar Makedonski, koj namesto da bide lekuvan so soodvetni lekovi protiv malarija, bil truen so lek vo koj imalo ekstrakt od bilkata ~emerika (VERATRUM ALBUM), koe zavr{ilo kobno za nego. Toa poka`uva deka vo istorijata na farmacijata i medicinata lekovite bile predmet na falsifikuvawe u{te od najstari vremiwa. Najfalsifikuvan lek po Vtorata svetska vojna e lekot PENICILIN, ~ie otkrivawe napravi revolucija vo antimikrobnata terapija i {to e u{te pozna~ajno, vo toj period se sozdade fama deka toa e lekot koj gi le~i site bolesti i tokmu negovata pobaruva~ka gi stimulira{e zloupotrebite i negovoto falsifikuvawe. Me|u dvete svetski vojni, najfalsifikuvan e lekot ASPIRIN i kako {to rekovme Svetskata zdravstvena organizacija izleze so oficijalno soop{tenie deka 10% od lekovite vo razvienite zemji se falsifikuvani, dodeka kaj nerazvienite zemji pretpostavkite se porazitelni, odnosno se stignuva do brojkata od 30%. Predmet na falsifikuvawe naj~esto se skapi lekovi, potoa inovativni lekovi koi nemaat soodvetna generi~ka substitucija, kako i lekovi za lekuvawe na te{ki bolesti. Interesno e {to kolku medicinata ima pomalku uspeh kaj nekoe zaboluvawe, tokmu kaj tie oblasti od medicinata se sozdava plodna po~va za zloupotreba od falsifikati. Vo Republika Makedonija za poslednite 4 godini se otkrieni 4 leka za koi se doka`a deka po svojot sostav i sodr`ina pretstavuvaat falsifikati. Interesno e {to falsifikatite bea tolku uspe{ni {to samo vo laboratoriski uslovi mo`e{e da se doka`e dali ovie lekovi odgovaraat na registriraniot lek vo Republika Makedonija. Najfalsifikuvan lek e lekot VIAGRA i toa carinskite organi na Republika Makedonija dosega otkrija 4 pratki od ovoj lek koi pristignuvaa od razli~ni strani na svetot i toa: od Republika Kina, SAD i Avstralija. Isto taka, interesno e {to oblikot, bojata i logoto, {to se nao|a{e na samata tableta, bea mnogu identi~ni na originalot. Frapantno be{e soznanieto deka vo del od niv ima{e aktivna komponenta SILDENAFIL, no ne vo deklariraniot odnos pr: kaj tableta od 100 mg be{e doka`ana aktivna komponenta 55 mg, a kaj tabletite od 50 mg voop{to nema{e aktivna komponenta. Isto taka, bea otkrieni kapki od lekot VITAMIN AD sol. kade {to namesto VITAMIN AD ima{e ribino maslo, koe vo sebe gi sodr`i vitaminite A i D. Isto taka se doka`a deka lekot GESTORMONE vo sebe ne sodr`i aktivna komponenta od gestagenskite hormoni. Slu~ajot so lekot NITROGLICERIN lingvaleti e posebno interesen i poka`a deka voop{to nema nitroglicerin. Site ovie lekovi navreme se otkrieni i povle~eni od promet, so {to se spre~i koristewe na ovie lekovi od strana na zdravstveniot


06-07-08-09-10-11-12-13.qxd

12/19/2010

10:46 AM

Page 8

AKTUELNO

LEKOVI NA RECEPT OD DE@URNITE SLU@BI NA TOVAR NA FONDOT Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, vo ramkite na reformite koi gi sproveduva so cel u{te podobro obezbeduvawe na osigurenicite so lekovi na recept na tovar na FZOM i ostvaruvawe na pravata, na po~etokot na 2010 godina ovozmo`i lekovi na recept na tovar na Fondot da propi{uvaat i lekarite od de`urnite slu`bi {to gi organizira zdravstveniot dom. Lekovite koi mo`at da gi propi{uvaat de`urnite lekari na recept na tovar na Fondot se utvrdeni vrz osnova na pozitivnata lista so Odluka na Upravniot odbor na FZOM. Odlukata e donesena vo tesna sorabotka so Farmacevtskata i Lekarskata komora na Makedonija. Imaj}i ja predvid urgentnosta na zdravstvenata sostojba na osigurenicite koi se obra}aat za medicinska pomo{ do lekarite vo de`urnite slu`bi, ovozmo`eno e podigawe na lekovite na recept prepora~ani od de`uren lekar vedna{, odnosno vo istiot den koga e propi{an receptot. So toa e napraveno zna~itelno olesnuvawe za na{ite osigurenici koi prethodno zemaa propi{an recept samo od izbraniot lekar. Na~inot na propi{uvawe i izdavawe na lekovite na recept od Listata na lekovi na tovar na Fondot (pozitivnata lista) e opfaten so Pravilnikot na Fondot za sodr`inata i na~inot na ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 111/2000, 4/2001, 71/2001, 23/2002, 55/2004, 30/2006, 26/2007, 59/2008, 64/2008,1 28/2008, 164/2008,7/2009, 22/2009, 73/2009, 116/2009, 139/2009, 140/2009, 9/2010, 13/2010, 44/2010, 81/2010 i 105/2010).

Farmacevtski informator

12

Sekoj osigurenik mo`e da go ostvari svoeto pravo i da podigne lekovi na recept od pozitivnata lista prepora~ani od lekarite od de`urnite slu`bi vo sekoja apteka vo Republika Makedonija koja ima dogovor so Fondot. Lekovite na tovar na Fondot koi mo`e da gi prepi{at na recept lekarite od de`urnite slu`bi vo zdravstvenite domovi, utvrdeni so Odlukata na Upravniot odbor na FZOM se slednite: Pri propi{uvawe na ovie lekovi na recept od lekarite vo de`urnite slu`bi, zadol`itelno treba vo celost da se po~ituva Listata na lekovi na tovar na FZOM (pozitivnata lista). Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija prodol`uva so aktivnosti i sorabotka vo nasoka na ostvaruvawe na pravata na svoite osigurenici.

Makedonija bb, 1000 Skopje Tel: 02 3289.000 w w w. fzo. org. mk z

z

Faks: 02 3289.048


06-07-08-09-10-11-12-13.qxd

12/19/2010

10:46 AM

Page 9

13

Farmacevtski informator


14-15-16-17.qxd

12/19/2010

11:05 AM

Page 2

AKTUELNO

POSLEDEN POVIK ZA OBNOVUVAWE NA LICENCITE ZA RABOTA! Farmacevtskata komora na Makedonija vo Farmacevtskiot informator broj 23, od septemvri 2010 godina, spored podatocite so koi raspolaga, objavi spisok na diplomirani farmacevti koi treba da gi obnovat licencite za rabota na 15. 3. 2011 godina.. Na site diplomirani farmacevti koi podnesoa barawa za obnovuvawe na licencite za rabota do 1.11.2010 godina i koi gi ispolnuvaat zakonskite uslovi za obnovuvawe }e im bidat izgotveni i predadeni obnovenite licenci do 1. 4. 2011 godina, kako bi mo`ele da gi potpi{at dogovorite so FZOM za obezbeduvawe na osigurenite lica so lekovi na recept za 2011 godina. Informacii za ispolnuvawe na uslovite za obnovuvawe na licencite }e bidat objaveni na veb - stranicata na Komorata vo tekot na januari - 2011 godina. Pogolemiot del od diplomiranite farmacevti se javija na povikot, no sepak ostanaa i pogolem broj koi se u{te voop{to ne se registrirani vo Komorata i za koi Komorata ne raspolaga so nikakvi podatoci. Zatoa, gi informirame diplomiranite farmacevti koi treba da gi obnovaat licencite za rabota na 15.3.2011 godina, a koi voop{to ne se pojavile vo Komorata, toa da go storat najdocna do 15. 1. 2011 godina, vo sprotivno, Komorata ne se obvrzuva deka }e im gi obnovi licencite za rabota do 15. 3. 2011 godina. OSOBENO VA@NO! Zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie od oblasta na farmacijata koi imaat polo`eno stru~en ispit pred 15. 3. 2004 godina i imaat Uverenie za polo`en stru~en ispit na koe pi{uva deka polo`eniot stru~en ispit se smeta za licenca za rabota, a nemaat izvadeno licenca za rabota kako poseben obrazec od Farmacevtskata komora na Makedonija, isto taka treba da gi obnovat licencite na 15. 3. 2011 godina. Se povikuvaat diplomiranite farmacevti koi pripa|aat na ovaa grupa da podnesat barawe za obnovuvawe na licencite za rabota najdocna do 15. 1. 2011 godina. Baraweto se podnesuva na obrazecot daden vo prilog.



Do Farmacevtska komora na Makedonija B A R A W E ZA OBNOVUVAWE NA LICENCA Od ___________________________________________ (ime, tatkovo ime, prezime) Mati~en broj: __________________________________ Adresa: _______________________________________

tel. za kontakt: ________________________________



E-mail ________________________________________



Farmacevtski informator

vraboten/a vo _________________________________

Baram da mi se obnovi licencata za rabota, Vo prilog gi dostavuvam slednite dokazi: - Fotokopija od licenca; - Dokaz za kontinuirana edukacija - sertifikati; - Dokaz za rabota vo dejnosta ( M1 i M2 obrazec) za periodot na va`ewe na licencata; - Fotokopija od li~na karta; - Dokaz za platena ~lenarina za periodot na va`ewe na licencata; -Fotokopija od uplatnica so nadomest od 3.500, 00 den. na `iro-smetka 200000011953884; Datum Potpis _________________ _______________



14

POTSETUVAWE: Obnovuvaweto na licencite za rabota na diplomiranite farmacevti e javno ovlastuvawe na Farmacevtskata komora na Makedonija propi{ano so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstvena za{tita Sl.vesnik na RM br. 10/2004 godina.Soglasno spomenatiot zakon licencata za rabota va`i 7 godini od denot na izdavaweto, a se obnovuva pod uslovi propi{ani vo ~len 153 - e od spomenatiot zakon, a toa se: z Kontinuirano stru~no usovr{uvawe preku sledewe na novinite vo farmacijata i steknuvawe na soodveten broj bodovi (140) i z Najmalku 60% od vremeto na va`nosta na licencata rabota vo dejnosta - farmacijata. Spored podatocite od Registarot na izdadeni, obnoveni, prodol`eni i odzemeni licenci za rabota, {to go vodi Farmacevtskata komora na Makedonija vo tekot na 2011, licencite za rabota treba da gi obnovat slednite diplomirani farmacevti:

1. 07-806/2 26.04.2004 26.04.2011 Frosina Stojanovi} 2. 24.04.2007 24.04.2011 Irena Stojanovska 3. 07-809/2 31.05.2004 31.05.2011 Jelena Mitevska 4. 07-869/2 21.12.2004 21.12.2011 Ksenija Brzilova Mi{evska 5. 07-812/2 21.05.2004 21.05.2011 Lidija Karanfilova 6. 07-851/2 18.11.2004 18.11.2011 Lidija Mihailova 7. 07-859/2 02.12.2004 02.12.2011 Marina \ur~inovska 8. 07-815/2 31.05.2004 31.05.2011 Nedica Ko~eva 9. 07-817/2 10.06.2004 10.06.2011 Olivija Veru{ 10.07-816/2 07.06.2004 07.06.2011 Qubica Jakimovska Trajkovska 11. 07-823/2 19.08.2004 19.08.2011 Slavica Jurukovska 12. 07-1060/2 08.11.2005 08.11.2011 Tawa Miteva Petrova 13. 07-820/2 31.05.2004 31.05.2011 Vesna Spiroska 14. 07-852/2 09.11.2004 09.11.2011 @ivka Vla{evska 15. 07-811/2 21.05.2004 21.05.2011 Zlatko Stefanovski 16. 07-798/2 24.04.2007 24.04.2011 Marija Raleva Nenova 17. 07-807/2 10.04.2004 10.04.2011 Bojana Filipovska 18. 07-818/2 14.06.2004 14.06.2011 Sefedin Biqali 19. 07-825/2 16.09.2004 16.09.2011 Suzana Tro{anska Popovska 20. 07-830/2 16.09.2004 16.09.2011 Biqana Todorovska 21. 07-836/2 06.10.2004 06.10.2011 Elena Bonevska 22. 07-839/2 15.10.2004 15.10.2011 Angelina Mil~eva 23. 07-842/2 03.10.2004 03.10.2011 Aleksandar @el~eski 24. 07-844/2 27.10.2004 27.10.2011 Emilija Stojanovska 25. 07-845/2 01.11.2004 01.11.2011 Angela Jar~evska Cekov 26. 07-846/2 02.11.2004 02.11.2011 @aklina Poposka 27. 07-883/2 28.12.2004 28.12.2011 Jovanka Dikova 28. 07-854/2 22.11.2004 22.11.2011 Marija Cvetanovska \or|evska 29. 07-855/2 22.11.2004 22.11.2011 Marija Mitevska 30. 07-856/2 03.12.2004 03.12.2011 Lozenka Pavlevska 31. 07-862/2 29.11.2004 29.11.2011 Qubanka Vasilovska Smileska 32. 07-863/2 29.11.2004 29.11.2011 Daniela Aleksova 33. 07-865/2 24.12.2004 24.12.2011 Darko Zarezanikov 34. 07-871/2 28.12.2004 28.12.2011 Daniela Todorovska [imanovska 35. 07-872/2 29.12.2004 29.12.2011 Elena Drenkovska 36. 07-882/2 28.12.2004 28.12.2011 Maja Dimitrievi} Haxieva 37. 07-1049/2 08.11.2005 08.11.2011 Qubica Dimova 38. 07-843/2 28.10.2004 28.10.2011 Sne`ana Spasovska 39. 24.04.2004 24.04.2011 Liljana Balvanlieva 40. 07-835/2 06.10.2004 06.10.2011 Ana Dimitrovska 41. 07-829/2 16.09.2004 16.09.2011 Irena Rabaxiska 42. 07-868/2 27.12.2004 27.12.2011 Gordana Evgenievska 43. 07-515/2 15.03.2004 15.04.2011 Biljana Rexosvka 44. 07-838/2 10.10.2004 10.10.2011 Mihail Minov 45. 07-647/2 15.03.2004 24.04.2011 Biljana Petkovi} 46. 07-857/2 02.12.2004 02.12.2011 Irena Stojanovska 47. 07-884/2 29.12.2004 29.12.2011 Ajla Selim 48. 07-877/2 24.12.2004 24.12.2011 Ana Zafirovska Gapkovska 49. 07-837/2 06.10.2004 06.10.2011 Helga Smilevska 50. 07-866/2 21.12.2004 21.12.2011 Tom~e [irkov 51. 07-876/2 07.12.2004 07.12.2011 Biljana Dimitrievska 52. 07-861/2 02.12.2004 02.12.2011 Qubica Nastoska 53. 07-847/2 03.11.2004 03.11.2011 Areta Angelovska 54. 07-853/2 18.11.2004 18.11.2011 Elizabeta Todorovska 55. 07-813/2 31.05.2004 31.05.2011 Cvete Ignatoska 56. 07-849/2 01.11.2004 01.11.2011 Marija Dimkovska Se povikuvaat diplomiranite farmacevti navedeni vo ovoj spisok da podnesat barawe za obnovuvawe na licencite za rabota najdocna 30 dena pred denot na istekuvaweto na va`nosta na licencite. dipl. pravnik Nata{a Zdravkovska, Farmacevtska komora na Makedonija


14-15-16-17.qxd

12/19/2010

11:06 AM

Page 3


14-15-16-17.qxd

12/19/2010

AKTUELNO

11:06 AM

Page 4

Propi{uvawe i

Spored Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala (Slu`ben vesnik na RM 106/07; 88/2010):

Farmacevtski informator

16

Aptekata e pravno lice {to vr{i promet na malo so lekovi, {to opfa}a snabduvawe, skladirawe, ~uvawe i izdavawe na lekovite. Osnovaweto i dejnosta na aptekite se vr{i vo soglasnost so ovoj zakon i Zakonot za zdravstvena za{tita. Aptekata e dol`na da gi ispolnuva slednite uslovi: z da ima soodvetni prostorii, oprema i kadar za promet na malo vo soglasnost so koli~estvoto i vidot na lekovite {to se stavaat vo promet; z da ima vraboteno soodveten broj lica so visoko obrazovanie od oblasta na farmacijata (najmalku po eden vo smena koj }e bide postojano prisuten vo aptekata) i lica so sredno obrazovanie od oblasta na farmacijata; z da vodi soodvetna evidencija za potro{uva~kata na lekovite; z da ima vovedeno sistem za kvalitet i organiziran proces na rabota vo soglasnost so na~elata na dobrata farmacevtska praksa i z da gi ispolnuva obvrskite na javen servis, odnosno obrskata da garantira postojan i soodveten asortiman i koli~ina na lekovi za zadovoluvawe na potrebite na pacientite na opredeleno geografsko podra~je. Aptekata mo`e i da izrabotuva, vr{i kontrola i izdava magistralni i galenski lekovi ako gi ispolnuva uslovite po odnos na prostor, oprema i kadar propi{ani so ovoj zakon i Zakonot za zdravstvena za{tita. Aptekata e dol`na izdavaweto, odnosno prodavaweto na lekovite da go vr{i na na~in utvrden vo odbrenieto za stavawe na lekot vo promet. Farmacevtot e zdravstven rabotnik koj ja snosi odgovornosta za zdravjeto na poedinecot {to go opslu`uva vo sekoj moment. So Pravilnikot za na~inot na propi{uvawe i izdavawe na lekovi na recept (Sl. Vesnik na RM br.153/2008), koj e podzakonski akt na Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala (Slu`ben vesnik na RM br. 106/2007) se propi{ani na~inot na propi{uvawe i izdavawe na lekovite na lekarski recept, a posebno lekovite koi sodr`at opojni drogi i obrazecot za receptite. Lekovite, rasporedeni kako "lek na recept", se izdavaat samo vo apteka, vrz osnova na recept prepi{an od lekar so licenca za rabota. Bez lekarski recept se izdavaat samo onie lekovi za koi nadle`niot organ na dr`avnata uprava spored osobinite i primenata gi rasporedil vo grupa na lekovi koi vo apteka se izdavaat bez lekarski recept i nosat oznaka "BR".

Na~in na propi{uvawe na lekovi na lekarski recept Lekarot propi{uva lek na recept so rozova boja, so dimenzii edna tretina od A4 format so in~ov prored. Obrazecot na receptot koj e sostaven del na ovoj pravilnik e sostaven od tri dela I Vo prviot del se vnesuvaat podatocite za:

1. Ime, prezime na korisnikot na lekot, 2. adresa (mesto, ulica i broj) 3. Godina na ra|awe, 4. EMBG - edinstven mati~en broj, II Vo vtoriot del se vnesuvaat podatocite za: 5. dijagnoza-{ifra na bolesta, 6. oblika na lekot, 7. ime na lekot 8. farmacevtska doza`na forma na lekot, 9. koli~ina na lekot, 10. na~inot na upotreba na lekot, 11. potpis na lekarot, 12. datum na izdavawe na receptot, 13. pe~at i naziv na zdravstvenata organizacija, 14. pe~at so imeto i prezimeto na lekarot, III Vo tretiot del se vnesuvaat podatocite za: 15.potpis na farmacevtot koj go izdal lekot 16. data na izdavawe na lekot, 17. pe~at na PZU Apteka. Lekovite {to pa|aat na tovar na sredstavta od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, se propi{uvaat na recept, na obrazec objaven vo pravilnikot za sodr`inata i na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Site delovi od receptot treba da se ~itlivo potpolneti so penkalo so sina ili crna boja ili na kompjuter. Na receptot se propi{uva samo eden lek i oblik na lekot za eden pacient, so jasno upatstvo za na~inot na upotreba na lekot . Upatstvoto na recept za lekovi za koi e opredeleno da gi primenuva zdravstven rabotnik nosi oznaka "na raka na lekarot" (AD Manum medici). Ako lekot zaradi prirodata na bolesta treba itno da se izdade, lekarot na receptot stava edna od oznakite: cito, statim ili Periculum in mora. Ako na receptot se propi{uva lek koj vo promet se nao|a vo razni doza`ni formi, odnosno razli~ni ja~ini, lekarot na receptot ja ozna~uva farmacevtskata forma i dozata na lekot. Ako lekarot propi{e lek na recept nad maksimalno dozvolenata doza, propi{ana po Evropska farmakopeja, toa go ozna~uva i so zborovi, a pokraj oznakata stava izvi~nik (!) i svoj potpis. Na eden recept mo`e da se propi{e samo po edeno pakuvawe od lekot. Ako prirodata na bolesta i objektivnata zdravstvena sostojba na pacientot (hroni~ni bolni) baraat pogolemi koli~ini od lekot, lekarot mo`e da napi{e na eden recept dve ili pove}e pakuvawa od istiot lek vo koli~ini za tri mese~na terapija. Na eden recept mo`e da se propi{e antibiotska terapija najmnogu vo koli~ini za osum dena terapija. Lekovite {to se izrabotuvaat vo aptekite (magistralni lekovi), se ispi{uvaat na receptot po pravilo na latinski jazik i spored nazivite na Evropskata farmakopeja i Nacionalniot dodatok - farmacevtski dozirani formi,

na~in na upotreba i kontaktni pakuvawa - standardni izrazi i definicii. Na receptot ako se propi{uva magistralen lek, lekarot gi ispi{uva negovite sostavni komponenti i koli~ini vo gramovi (so arapski brojki) ili so rimski broevi ako se vo pra{awe kapki. So rimski broevi na receptot se ozna~uva i brojot na tableti, kapsuli supozitori, ampuli i sl. Imiwata na gotovite lekovi se pi{uvaat bez skratuvawe na nivnite imiwa. Lekovite koi sodr`at opojni drogi mo`at da se propi{at na recept samo ako nivnata upotreba e neophodna, ako se strogo indicirani, i ako se staveni vo promet soglasno Zakonot za lekovi i medicinski pomagala. Lekarot mo`e na recept da propi{e: z fenobarbiton 2,0 g.; z kodein fosfat 0,3 g.; z meprobamat 8,0 g.; z metadon 0,2 g.; z metilfenobarbiton 10,0 g.; z morfin hlorid 0,2 g; z morfin sulfat 2,0 g.; z pentazocin 5,0 g.; z triheksifenidil 0,5 g.. Lekovi koi sodr`at opojni drogi se propi{uvaat na recept vo dva primeroci, so naznaka "kopija" na vtoriot primerok i so oznaka na redniot broj od knigata za evidencija na izdadenite lekovi koi sodr`at opojni drogi. Izdadeniot recept za tie lekovi se evidentira vo posebna kniga za opojnite drogi prepi{ani na recept. Lekot {to sodr`i opojni drogi se izdava ako ne pominale pove}e od pet dena od denot na negovoto propi{uvawe. Lekarot go zapi{uva vo zdravstveniot karton, vo zdravstvenata legitimacija, dnevnikot za ambulantskite pregledi odnosno vo istorijata na bolesta pokraj dijagnozata i propi{anit lek i toa: imeto na lekot, koli~inata, ja~inata i propi{anata dnevna doza.

Na~in na izdavawe na lekovi Lekovite vo aptekite mo`at da gi izdavaat i izrabotuvaat diplomirani farmacevti so licenca za rabota i farmacevski tehni~ari pod stru~en nadzor na farmacevt. Farmacevtot mo`e da izdade lek na recept samo ako lekot e propi{an na na~in propi{an so ovoj Pravilnik. Lekot propi{an na receptot za akutni zaboluvawa se izdava ako ne pominale pove}e od pet dena od denot na propi{uvaweto. Lekot prepi{an na recept za hroni~no zaboluvawe se izdava ako ne pominale pove}e od 90 dena od denot na propi{uvaweto. Gotov fabri~ki lek farmacevtot mo`e da izdade samo vo originalno pakuvawe. Ako gotoviot lek ne se izdava vo originalno pakuvawe pri izdavaweto na lekot, farmacevtot na ambala`ata go ozna~uva imeto na lekot, imeto na proizvoditelot, generi~koto ime, ja~inata, farmacevtskata doza`na forma,


14-15-16-17.qxd

12/19/2010

11:06 AM

Page 5

izdavawe na lekovi vrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe (Slu`ben vesnik na RM br. 115/2007-pre~isten tekst; 132/2007; 59/08; 64/08; 128/08; 149/08; 164/08; 22/09; 73/09; 116/09; 139/09; 140/09; 9/10; 44/10; 81/10; 105/10)):

Koristewe na lekovi Pravo na lekovi osigurenoto lice ostvaruva vrz osnova na recept za propi{uvawe na lek. Obrazecot na receptot e sostaven del na ovoj pravilnik. Lekovi na recept propi{uva lekar doktor na medicina, odnosno stomatologija, koj ima status na izbran lekar vo primarnata zdravstvena za{tita, spored ovoj pravilnik. Po isklu~ok, lekovi na recept mo`e da propi{uva i de`urniot lekar vo de`urnata slu`ba na zdravstveniot dom, odnosno izbraniot lekar koj de`ura vo de`urnata slu`ba {to ja organizira zdravstveniot dom spored Listata na lekovi na tovar na Fondot. Lekarot opredelen za zamena na izbraniot lekar mo`e da propi{uva lekovi na recept spored dogovorot {to Fondot go sklu~il so izbraniot lekar. Lekarite propi{uvaat lekovi samo od dejnosta {to ja vr{at. Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na lekovi na tovar na sredstvata na Fondot spored Listata na lekovi vrz osnova na recept i potvrda za platen pridones za zdravstveno osiguruvawe. Na receptot se propi{uva samo eden lek, za edno osigureno lice, vo potrebna koli~ina za terapija do 8 dena za akutni slu~ai, so upatstvo za na~inot na upotreba. Vo slu~aj na hroni~ni bolesti mo`at da se propi{uvaat pove}e recepti za lekovi, no na eden recept eden lek za terapija najmnogu do 10 dena. Receptot za propi{an lek za akutno zaboluvawe va`i 15 dena, za propi{ani narkotici i opojni sredstva 5 dena i za propi{an lek za hroni~no zaboluvawe 90 dena, smetano od denot na izdavawe na receptot. Lekarot mo`e da propi{uva recepti za 90 dena so ozna~en datum na receptot soodvetno za sekoj mesec. De`urniot lekar mo`e da propi{e samo eden lek na eden recept vo potrebna koli~ina za terapija do osum dena za akutni slu~ai, so upatstvo za upotreba na lekot. Receptot va`i samo vo denot koga e propi{an lekot od de`urniot lekar. Na receptot za propi{an lek pokraj svojot faksimil, de`urniot lekar stava i pe~at na de`urnata slu`ba. Aptekata go izdava lekot propi{an na receptot, spored propi{anata terapevska doza. Ako aptekata ne raspolaga so propi{aniot lek, ovlasteniot zdravstven rabotnik vo aptekata go izvestuva osigurenoto lice za mo`nosta za nabavka vo druga apteka. Vo takvi slu~ai zdravstveniot rabotnik od aptekata go izvestuva izbraniot lekar za lekovite koi mu stojat na raspolagawe.

Izbraniot lekar sekoj propi{an lek go zapi{uva vo zdravstveniot karton i zdravstvenata legitimacija na osigurenoto lice, a ja zapi{uva i datata i koli~inata na prepi{aniot lek. De`urniot lekar propi{aniot lek go zaveduva vo zdravstvenata legitimacija na osigurenoto lice i kade gi zapi{uva datata i koli~inata na propi{aniot lek, faksimilot i pe~at na de`urnata slu`ba. Zdravstveniot rabotnik vo aptekata, vo zdravstvenata legitimacija na osigurenoto lice, so data, potpis i pe~at go potvrduva izdavaweto na lekot.

Specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita Specijalisti~ko konsultativna zdravstvena za{tita opfa}a specijalisti~ki pregledi, dijagnosti~ki, terapevski i rehabilitacioni postapki spored medicinski indikacii. Lekarot specijalist naodite od izvr{eniot specijalisti~ki pregled i drugite ispituvawa gi dostavuva na izbraniot lekar so mislewe za zdravstvenata sostojba na osigurenoto lice i upatstvo za natamo{noto lekuvawe. Osigurenoto lice e dol`no po izvr{eniot specijalisti~ko konsultativen pregled da se javi kaj izbraniot lekar vedna{ no najdocna vo rok od tri dena. Izbraniot lekar gi propi{uva lekovite na recept spored upatstvoto od specijalistot i vo soglasnost so va`e~kite propisi.

Bolni~ka zdravstvena za{tita Koga poradi prirodata na zaboluvaweto ne e mo`no so uspeh da se sprovede ambulantno ili doma{no lekuvawe, osigurenoto lice se upatuva na bolni~ko lekuvawe vo najbliskata zdravstvena ustanova koja vr{i sootvetna bolni~ka zravstvena za{tita. Bolni~kata zdravstvena za{tita opfa}a: 1. ispituvawe i lekuvawe na bolnite i povredenite so primena na medicinski znaewa, ve{tini, metodi i sredstva za lekuvawe, operativno lekuvawe, lekuvawe so primena na metodi na fizikalna medicina, medicinska rehabilitacija, soveti, medicinska nega i prifateni metodi na tradicionalnata medicina vo bolni~ki uslovi, so cel za ozdravuvawe i podobruvawe na zdravstvenata sostojba; 2. lekovi, pomo{ni materijali koi slu`at za primena na lekovite i sanitetski i drug materijal potreben za lekuvawe; 3. smestuvawe i ishrana vo standardni bolni~ki uslovi. Po zavr{enoto bolni~ko lekuvawe, bolni~kata zdravstvena ustanova na osigurenoto lice mu dava otpusno pismo i sovet, a na izbraniot lekar upatstvo za ponatamo{no lekuvawe. Izbraniot lekar gi propi{uva lekovite na recept spored upatstvoto od otpusnoto pismo i vo soglasnost so va`e~kite propisi. Doc. d-r Bistra Angelovska

17

Farmacevtski informator

na~inot na upotreba, predupreduvaweto ako lekot treba da se ~uva podaleku od dofat na deca, na~inot na ~uvawe, datumot na istekot na rokot na upotreba (mesec i godina), brojot na serijata i drugi podatoci koi se od zna~ewe za pravilna upotreba na lekot vo soglasnost so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala. Pri izdavaweto na lekot, farmacevtot na receptot go ozna~uva datumot na izdavawe na lekot, go zaveruva receptot so svoj potpis i pe~at na aptekata. Farmacevtot gi potvrduva izdadenite lekovi po ime i koli~ina vo zdravstvenata legitimacija na pacientot so svoj potpis i pe~at na aptekata. Lekot propi{an na recept, ozna~en so oznakata za "itnost" farmacevtot go izdava vedna{. Farmacevtot nema da izdade lek so sli~en sostav namesto propi{aniot lek na recept. Ako aptekata go nema propi{aniot lek, farmacevtot mo`e da izdade lek so drugo za{titeno ime, no so ista generika samo ako za toa dade soglasnost korisnikot na lekot - pacientot (so svoj potpis na zadnata strana na receptot). Sekoja zamena na lekot se nazna~uva na receptot. Lekovite koi se izrabotuvaat vo apteka se izdavaat vo ambala`a vo soglasnost so odredbite na Evropskata farmakopea, koja so sigurnost obezbeduva kvalitet i stabilnost na lekot do negoviot kraen rok na upotreba. Oznakite i tekstot na sekoj lek na kontaktnata i nadvore{nata ambala`a, kako i tekstot na upatstvoto za upotreba treba da se vo soglasnost so odredbite od Zakonot za lekovi i medicinski pomagala. Farmacevtot ne mo`e da izdade lek na lekarski recept ako: z lekot e propi{an sprotivno od odredbite na Zakonot za lekovi i medicinski pomagala i sprotivno od odredbite na ovoj pravilnik; z na receptot nedostasuvaat potrebnite podatoci soglasno ovoj pravilnik; z pominalo pove}e denovite propi{ani so ovoj pravilnik; z od denot na propi{uvawe na lekot {to sodr`i opojni drogi i psihotropni supstanci pominalo pove}e od pet dena; z ako na receptot e propi{an lek nad dozvolenite maksimalni dozi, a lekarot ne go ozna~il vidno so oznakite propi{ani so ovoj pravilnik. Ako farmacevtot od koi bilo pri~ini se posomneva vo ispravnosta na lekot, vedna{ prestanuva so negovoto ponatamo{no izdavawe za {to se izvestuva Agencijata za lekovi Lek na recept mo`e da propi{e sekoj lekar {to ima licenca za rabota, no za da bide izdaden na recept kako lek na tovar na Fondot mora da bide propi{an vo soglasnost so Pravilnikot za sodr`inata i na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Pravilnik za sodr`inata i na~inot na ostvaruvaweto na pravata i ob-


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:18 AM

Page 2

AKTUELNO

Odobreno od Sobranieto na FIP vo septemvri 2010 godina

IZJAVA ZA POLTIKITE NA FIP FARMACEVTSKA PRAKTIKA ZA SORABOTKA Preambula Rabotnata grupa na Internacionalnata farmacevtska federacija (FIP) za Praktika za sorabotka be{e osnovana vo 2009 godina od strana na Odborot za farmacevtska praktika (OFP) so ~etiri celi: da razvie cvrsta definicija za praktikata za sorabotka so poseben akcent na unapreduvaweto na praktikata za sorabotka; da go definira pridonesot na farmacevtite koi rabotat sorabotuvaj}i vo smisla na dokazi bazirani na napredok vo gri`ata za pacientite i/ili zdravstvenata ekonomija; da go identifikuva tekovniot status na farmacevtskata praktika za sorabotka i da predlo`i vizija za idninata za farmacevtskata praktika za sorabotka nasekade vo svetot. Referenten dokument1 izraboten od FIP vo 2009 godina e osnova za ovie politiki. Voved Gri`ata za pacientite stanuva se pokompleksna, so se pogolemiot broj na lekovi specifi~ni za bolestite, za koi e potreben recept i za koi ne e potreben recept, vlijanieto na farmakogenomijata, barawata na farmakoekonomijata, izobilieto od evidencijata za lekovite i bolestite i drugite intervencii dostapni na zdravstvenite timovi. Mo`ebi so kriti~niot nedostatok na zdravstveni rabotnici vo celiot svet bi mo`elo podobro da se spravuva preku zgolemuvawe na ve{tinite i menuvawe na zada~ite na tie rabotnici. Vrvna klini~ka praktika zasnovana na sorabotka pome|u zdravstvenite rabotnici e klu~noto re{enie za ovaa kompleksnost.

Farmacevtski informator

18 Farmacevtskata praktika za sorabotka se definira kako klini~ka praktika kade farmacevtite sorabotuvaat so drugite zdravstveni rabotnici za da se gri`ata za pacientite, neguvatelite i javnosta. Identifikuvani se pet razli~ni nivoa na sorabotka na farmacevtska praktika za sorabotka od brojot na modeli vo celiot svet. Nivoto na sorabotka pome|u farmacevtite i drugite zdravstveni rabotnici odi od minimalen kontakt do farmacevti koi se zabele`uvaat i se prepoznaeni kako centralni ~lenovi vo multidisciplinarnite timovi so ovlastuvawa i odgovornosti da iniciraat i modificiraat terapija so lekovi. Naprednata farmacevtska praktika za sorabotka ~esto e rezervirana za onie prakti~ari koi se sposobni za gi poka`at baranite sposobnosti za inicirawe i modificirawe na terapijata. 1

Va`en aspekt na praktikata za sorabotka koj ja razlikuva od drugite aspekti na dobra farmacevtska praktika e toa deka farmacevtot raboti vo bliska sorabotka so drugite zdravstveni rabotnici za da mu pomognat na pacientot. Vklopuvaweto na farmacevtot vo zdravstveniot tim za sorabotka gi podobruva ishodite na pacientot. Ima dobar dokaz kade intervenciite na farmacevtite pri propi{uvaweto na lekovite se klini~ki soodvetni i imaat visok stepen na prifatlivost. Isto taka ima silen dokaz za vrednosta na uslugite za proveruvawe na lekovite kade farmacevtite go pregleduvaat re`imot na lekuvawe so lekovi i izgotvuvaat soodvetni klini~ki preporaki. Ima obemen dokaz za zgolemuvawe na pridobivkite od klini~koto lekuvawe i dobrata prifatlivost na terapijata od strana na pacientot koga farmacevtskata praktika e unapredena farmacevtska praktika za sorabotka, vo slu~aj ako ima legalna ramka koj ja avtorizira ovaa uloga. Brojot na problemi povrzani so lekovite koi mo`at da se preveniraat sozdava nesovladliv argument za pristap na sorabotka vo upotrebata na lekovi vklu~uvaj}i go i farmacevtot. Osnova Kako {to postoi zna~itelen napredok vo zdravstvenata gri`a i tehnologijata, nasekade vo svetot, taka i brojot na dostapni lekovi za upotreba isto taka raste. Dodeka ovoj zgolemen pristap do lekovi mo`e da obezbedi pridobivki vo lekuvaweto na bolestite, isto taka go zgolemuva rizikot od lek - lek i lek - bolest interakciite, pojava na nesakani reakcii i ne pridr`uvawe kon terapijata. Vodeweto na re`imite za lekuvawe e se pove}e kompliciran i bara pogolema stru~nost. Nekolku pra{awa pridonesuvaat za aktuelniot jaz pome|u potencijalnata efikasnost i realnata efektivnost na lekovite kako mo`nost za podobruvawe na zdravjeto. Pogolem del od ovoj jaz se sozdava zaradi siroma{nite sistemi za upotreba na lekovite koi rezultiraat so problemi povrzani so lekovite, od koi pove}eto mo`at da se preveniraat. Istra`uvawata poka`uvaat deka gre{kite koi zavr{uvaat so nesakani reakcii na lekovite se javuvaat vo site stepeni na sistemot, vo primarno propi{uvawe na lekovi i medicinskata administracija.

FIP referenten dokument za farmacevtska praktika za sorabotka (2009) www.fip.org/statements


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:18 AM

Page 3

Podobruvaweto na pridobivkite od lekovite bara napor za sorabotka pome|u site koi se vklu~eni vo sistemot za da gi identificiraat, preveniraat, re{at i da gi prijavat nesakanite reakcii na lekovite. Dopolnitelno i potrebata za jasna komunikacija so pacientite i timovite za gri`a na pacientite nikoga{ ne bila pogolema. Farmacevtite se edni od najdostapnite zdravstveni rabotnici i ako pritoa tie celosno gi upotrebuvaat nivnite klini~ki obuki, }e ja podobrat gri`ata. Farmacevtite poseduvaat posebni stru~ni znaewa za upotrebata na lekovite. Dodeka specifi~nite obuki se razlikuvaat pome|u regionite vo svetot, nastavnite programi fokusirani za klini~kata farmacija tipi~no imaat mnogu pove}e nastavni ~asovi fokusirani za lekovite otkolku drugite nastavni zdravstveni programi. Ovie stru~ni znaewa i ve{tini pravat pridonesot na farmacevtite vo zdravstvenite timovi da e va`en i vo optimiziraweto na terapijata i vo prevencijata na problemite povrzani so lekovite. Niedna druga profesija kako farmacevtot nema razbirawa i stru~ni znaewa za celiot opseg na lekovite koi se dostapni, vklu~uvaj}i gi i razli~nite formulacii i proizvodi. Farmacevtite ~esto imaat tehniki za poddr{ka koi se od posebno zna~ewe vo identifikuvaweto i prevencijata na problemite povrzani so lekovite. Farmacevtite isto taka gi zajaknuvaat preventivnite za{titni merki i merkite za pridr`uvaweto kon upotrebata na lekovite. Eskalira~kata kompleksnost na gri`ata pobaruva multidisciplinaren pristap, vklu~uvaj}i gi stru~nite znaewa od razli~nite disciplini so cel da se optimizirat ishodite na pacientite. Vo mnogu zemji se aktuelni i zabele`itelni namaluvawata na brojot na zdravstvenite rabotnici. Ova namaluvawe e tekovna kriza za zdravstvenata gri`a i se o~ekuva da se vlo{i pred da se podobri. Drugi faktori vo kontekst na zdravstvenata gri`a davaat poddr{ka za pro{iruvawe na uslugite koi bi gi davale farmacevtite. Pogolemata kompleksnost na zdravstvenata gri`a, kompleksnosta na bolestite od koja stradaat pacientite, zgolemenata sofisticiranost na medicinskite tretmani i raste~koto namaluvawe na brojot na zdravstvenite rabotnici, seto ova zaedno ja poddr`uvaat potrebata za i vrednosta na raspolo`livi farmacevti, koi se eksperti za lekovite, vo farmacevtskata praktika za sorabotka.

Vrz osnova na ova, FIP prepora~uva: z Farmacevtskata praktika za sorabotka da se promovira nasekade vo svetot. z Sekoja zemja da prezema ~ekori za podgotovka na svoite farmacevti i zdravstveni sistemi za Farmacevtska praktika za sorabotka so cel pridvi`uvawe kon razli~ni nivoa, kulminiraj}i, kade e vozmo`no vo unapredena farmacevtska praktika za sorabotka. z Sekoja zemja da upotrebuva najsoodveten model za implementirawe na farmacevtskata praktika za sorabotka na najsoodveten na~in. z Sekoja zemja redovno da ja preispituva nejzinata poddr{ka i razvoj na farmacevtskata praktika za sorabotka kako toa da e dinami~en proces koj evoluira so vremeto. z Site nacionalni profesionalni organizacii da rabotat zaedno za da izgradat model na farmacevtskata praktika za sorabotka koj mu prilega na sekoj zdravstven sistem soodvetno. z Organizaciite koi se ~lenovi na FIP da izgradat strategija za implementirawe na farmacevtskata praktika za sorabotka vo najbrza mo`na prigoda i da gi ohrabrat farmacevtite da dostignuvaat najvisok stepen na praktiki za sorabotka. Va`ni elementi na ovaa strategija vklu~uvaat no ne se ograni~eni na: ¾ Soodveten pristap kon dosiejata na pacientite ¾ Utvrdena komunikacija pome|u farmacevtite i drugite zdravstveni rabotnici ¾ Istra`uvawa bazirani na dokazi ¾ Ovlastuvawa na farmacevtite ¾ Obezbeduvawe na kvalitet ¾ Poddr{ka od regulativata ¾ Odr`liv biznis model z Vlastite i pla}a~ite na zdravstveni uslugi da gi zemaat predvid pridobivkite od farmacevtskata praktika za sorabotka {to gi imaat i za pacientite i za zdravstvenite sistemi i da obezbeduvaat dovolno sredstva i neophodni zakonski propisi za da se poddr`i ovaa praktika. z Vladite da ja integriraat Farmacevtskata praktika za Sorabotka vo reformite kako {to e navedeno vo godi{niot izve{taj za zdravstvoto na SZO od 2008 godina.

19

Farmacevtski informator

Ovaa izjava e zasnovana na referentniot dokument na FIP za Farmacevtska praktika za sorabotka (2009) www.fip.org/statements


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:18 AM

Page 4

AKTUELNO

Konferencija na SZO i Eurofarm forum za ulogata na farmacevtite vo individualnata gri`a za pacientite

Farmacevtski informator

20

Zaedni~ka konferencija na SZO i Eurofarm forum se odr`a od 30 septemvri do 1 oktomvri 2010 godina vo Kopenhagen, Danska, so naslov "Ulogata na farmacevtite vo individualnata gri`a na pacientite". Na konferencijata prisustvuvaa pretstavnici od 20 zemji, vklu~uvaj}i i pretstavnici od Farmacevtska komora na Makedonija kako pretstavnici od Makedonija. Konferencijata ja otvori d-r Dik Tromb, pretsedatel na Eurofarm forum, so pozdravni zborovi kon u~esnicite i so vovedno izlagawe za farmacevtskite praktiki vo evropskata perspektiva na razvoj na

farmacevtskata dejnost. Toj, naedno, napravi i osvrt kon razli~nosta na definiciite za farmacevtskata gri`a, koja e posledica na razli~nite iskustva i uslugi koi gi davaat farmacevtite vo razli~nite regioni vo svetot, kako i na vlijanijata na site drugi posredni i neposredni ~initeli vo gri`ata za pacientite, kako {to se lekarite i drugiot medicinski personal, veledrogeriite so nivnoto neposredno {irewe i zgolemeno vlijanie vo maloproda`bata na lekovi, proizvodstvoto so negovata unapredena tehnologija i negovoto vlijanie vo reklamiraweto na novite mo`nosti za lekuvawe, koristej}i

gi pritoa se pove}e novite na~ini za reklamirawe za dobli`uvawe kon pacientite, kako na primer internetot. U~esnicite gi pozdravija i pretstavnicite na SZO, me|u koi i d-r Hoze Marin Moreno, direktor na oddelot za programski menaxment vo kancelarijata na SZO na Evropa i Nina Sautenkova, pretstavnik od regionalnata kancelarija na SZO na Evropa, koi, me|u drugoto, aktivno u~estvuvaa vo sekoja aktivnost na konferencijata. Na konferencijata bea pretstaveni iskustvata od sproveduvaweto i rezultatite od primenata na uslugite od farmacevtskata gri`a od Hr-

vatska, ^e{ka, Estonija, Slovenija i Norve{ka. Pretstavnicite od Hrvatska istaknaa fakti so koi potvrdija voveduvawe na novi dopolnitelni uslugi vo aptekite kako vodewe na dosie za pacientite, programi za otka`uvawe od pu{ewe, sovetuvawe za kontrola na telesnata te`ina, soveti vo oblasta na kozmetikata i javnoto zdravje i vodewe na nivna evidencija. Pritoa kako podatoci zabele`ale 406 klini~ki zna~ajni nesakani reakcii, dokumentirale 332 medicinski gre{ki, 184 primeri na pogre{no propi{ana terapija. Pretstavnicite od Slovenija gi pretstavija svoite rezultati od nekoi


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:19 AM

Page 5

donesuvaweto na zaedni~ki re{enija, pred se poradi razlikite vo zdravstvenite sistemi, na~inite na rabota i odgovornosta na farmacevtite, sepak se donesoa na kraj zaedni~ki re{enija koi rezultiraa so izrabotka na deklaracija za ulogata na farmacevtite vo individualnata farmacevtska gri`a. Deklaracijata vo celost ja objavuvame vo ovoj broj na farmacevtki informator. dipl. farm. Jasminka Pat~eva

21

Farmacevtski informator

od proektite na farmacevtska gri`a, na primer od programite za pacientite so hipertenzija, dijabetes kako i kampawata "za svoite lekovi, pra{ajte go va{iot farmacevt". Pretstavnicite od Estonija gi pretstavija prednostite i slabostite od voveduvaweto na elektronska zdravstvena karti~ka vo nivnata zemja. Vo tekot na konferencijata se odr`a rabotilnica za utvrduvawe na ulogata na farmacevtite vo individualnata gri`a za pacientite, pri {to kako pojdoven materijal za rabota se koriste{e zbiren dokument za definiciite, elementite i upravuvaweto so farmacevtskata gri`a vo svetot izraboten od Farmacevtska komora na Makedonija. U~esnicite podeleni vo tri grupi gi razmenija iskustvata i rezultatite od svoeto rabotewe sekomu od svojata zemja. Vo vtoriot raboten del od rabotilnicata, koja{to se odr`a na 1 oktomvri, u~esnicite rabotea na utvrduvawe na indikatorite na farmacevtskata gri`a koi bi bile univerzalni i primenlivi vo sekoja evropska zemja. Kako rezultat na rabotata, osven {to vidno otskoknuvaa razlikite od zemja do zemja i te{kotijata vo


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:19 AM

Page 6


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:20 AM

Page 7

23

Farmacevtski informator


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:20 AM

Page 8

AKTUELNO

Fakti za spre~uvawe na zagaduvaweto na `ivotnata sredina so farmacevtski proizvodi i proizvodi za li~na higiena (pharmaceuticals and personal care products PPCPs)

Farmacevtski informator

24

Zagaduvaweto od farmacevtskite proizvodi i proizvodite za li~na higiena - FPPLH e kompleksen problem koj vklu~uva mnogu razli~ni aspekti od oblasta na hemijata, toksikologija, ekologija, naukata, medicinata, javnata politika, kako i odnesuvaweto na potro{uva~ite. Prisutnosta na FPPLH, kako i faktot deka tie postojano se vra}aat vo `ivotnata sredina kako zagaduva~i, se seriozni i zna~ajni aspekti na problemite so zagaduvaweto. [to se slu~uva so lekovite otkako }e se upotrebat? Dali tie vo celost se koristato od na na{ite tela? Ili tie delumno se izla~uvaat? Dali lekovite imaat vlijanie vrz drugite organizmi koi `iveat vo okolinata? Kakvo e vlijanieto od ve}e iskoristenite farmacevtski proizvodi i proizvodi za li~na higiena? [to se slu~uva so primenite lekarstva i {to se slu~uva so aktivnite komponenti koi ne se apsorbiraat vo celost vo ~ovekovoto telo. Nau~nicite denes nao|aat tragi od lekovite vo podzemnite vodi, po~vate, vodite pa duri i vo vodata za piewe. Toa e taka bidej}i vo kanalizaciskiot sistem nema mehanizam za detektirawe i otstranuvawe na ovie supstanci. Kako dopolnuvawe na ovoj problem se i lekovite koi ostanale neupotrebeni vo doma}instvata od strana na pacientite, pa se frlaat zaedno so drugiot otpad od doma}instvoto, po {to zavr{uvaat vo otpadnite deponii, kade {to vakviot otpad se u{te ne se selektira i uni{tuva vo onaa mera koja }e se obezbedi za{tita na `ivotnata okolina. Vakvoto zagaduvawe se narekuva farmacevtsko zagaduvawe koe ima zna~itelni implikacii vrz `ivotinskiot svet, zemjodelstvoto kako i vrz lu|eto. Ovaa oblast na istra`uvawe e vo zarodi{, doprvo po~nuvaat istra`uvawa na ovaa tema, ne samo vo Makedonija tuku i vo svetot. Samo pred nekolku godini se zapo~nati istra`uvawata vo Evropa, dodeka oficijalni podatoci ne se bele`at pred 2003 godina. Ona {to e osobeno va`no e da se obrne vnimanie na ovoj predizvik, bidej}i postojat brojni na~ini na koj{to mo`e farmacevtskite proizvodi da im na{tetat na brojnite organizimi, a sekako i na ~ovekot. Farmacevtskite proizvodi se zna~itelen izvor na zagaduvawe na `ivotnata sredina. Drogite od sekakov vid se nao|aat vo vodata, pri izla~uvawe i pri nesoodvetno raspolagawe. Udelot vrz zdravjeto na ~ovekot, pri dolgotrajno izlo`uvawe se u{te ne e dovolno poznat. Istra`uvawata se ve}e zapo~nati i treba paralelno da se odvivaat so sproveduvawe na merkite za namaluvawe na farmacevtskiot otpad vo `ivotnata sredina.

Kolku e ra{iren problemot? Kolkavo koli~inestvo na lekovi se upotrebuva sekojdnevno? Lu|eto upotrebuvaat 235 milioni dozi na antibiotici sekoja godina. Koga eden lek se upotrebuva, golem procent se izla~uva vo prirodata nepromenet. Lekovi koi naj~esto se najdeni vo prirodata so toksikolo{ki zna~itelno prisustvo se: z Antidepresivi z Antikonvulzivni z Lekovi protiv kancer

Malku se znae za potencijalnite efekti vrz zdravjeto na ~ovekot od kompleksnite me{avini otpad koi ja zagaduvaat prirodata, no ima i dobra strana, a toa e deka okolu ovoj problem se zgolemuva interesot, postojano se zgolemuva brojot na istra`uvawata koi se pravat, a sekako se donesuvaat i zakonski merki i direktivi so koi ova se regulira. Efekti vrz ~ovekovoto zdravje Nivoata na zagaduva~i momentalno detektirani vo vodata i potencijalnite efekti od farmacevtskite zagaduva~i vrz ~ovekot ne se vo potpolnost razbrani. Zagaduvaweto na vodata mo`e da se reflektira na ~ovekovoto zdravje preku vdi{uvawe na isparuvawata od vodata, preku dopir, ili preku piewe na zagadenata voda. Bremente `eni, decata i lu|eto so namalen imunitet osobeno se podlo`ni na negativniot efekt od farmacevtskoto zagaduvawe. Istra`uva~ite na ovaa tema se osobeno zagri`eni za posledicite vrz ~ovekovoto zdravje na dolg rok, pri niskostepena izlo`enost na farmacevtski komponenti koi se javuvaat kako zagaduva~i vo okolinata. EPA - Amerikanska Agencija za za{tita na `ivotnata sredina (Environmental – EPA) postojano apelira za potencijalniot rizik vrz ~ovekovoto zdravje od niskite nivoa na farmacevtski ostatoci vo vodata za piewe. Vo ponatamo{niot tekst se navedeni dokazi za ekolo{kite efekti na nekolku kategorii na farmakolo{ki agensi. Eko-toksikolo{kite efekti od farmacevtskite proizvodi i proizvodite za li~na higiena Hormoni Hormonite, konkretno estrogenite, se edni od prvite lekovi pronajdeni vo zna~itelna koncentracija vo kanalizacijata. Oralnata kontracepcija, kombinacija na estrogeni, predizvikuva feminizacija na ma{kiot rod kaj ribite. Estrogenot i negovite primarni metaboliti go vlo{uvaat problemot i imaat direktno vlijanie vrz organizmite. Antibiotici Poradi za~estenata primena na antibiotici vo, veterinarnata i humanata medicina, postoi obemna literatura koja uka`uva na nivnite vlijanija vrz `ivotnata sredina. Antibioticite u`ivaat {iroka upotreba, no studiite poka`uvaat deka do 95% od sostojkite na anti-


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:20 AM

Page 9

biotikot mo`at da ostanat nepromeneti vo kanalizaciskiot sistem. Ovoj fenomen mo`e da bide pri~ina na zabrzaniot otpor na patogenite bakterii kon antibioticite. Visokite koncentracii na antibiotici mo`at da dovedat do promeni vo mikrobnata struktura. Postojat istra`uvawa koi uka`uvaat deka postoi {iroka rasprostranetost na bakteriite koi se otporni na {irok spektar na antibiotici, vklu~uvaj}i go i vankomicinot. Na primer, kaj odredeni bakterii koi se izolirani od divi guski e utvrdena otpornost kon ampicilin, tetraciklini, penicilin, i eritromicin. Analgetici i nesteroidni antiinflamatorni lekovi Dikolofenak, ibuprofen, acetsalicilna kiselina, ketoprofen, naproksen indometacin i fenazon se najdeni vo povr{inskite vodi. Istra`uvawata poka`uvaat deka diklofenak, ibuprofen, i propifenazon se edni od naj~estite supstancii najdeni vo vodnite sistemi. Za diklofenak e doka`ano deka e akutno toksi~en za mr{ojadcite. Antipileptici Napraveni studii uka`uvaat deka karbamazepinot ima nizok stepen na eliminirawe, i poradi toa e seprisuten vo `ivotnata sredina. Ovoj lek e ~esto upotrebuvan i ~esto se nao|a vo golema koncentracija pri procesite za pro~istuvawe na vodite. Antineoplastici Glavno se koristiat vo bolnicite, samo mali koli~estva se nao|aat vo `ivotnata sredina. Antineoplasticite obi~no imaat dolgotraen fiziolo{ki efekt i dejstvuvaat kako takvi vo pove}eto organizmi. Pronajdeni se ifosfamid vo koncentracii do 1,91 ug / l vo otpadni vodi na pre~istitelni stanici vo blizina na bolnicite kade {to se dava hemoterapija. Postoi implikacija deka antineoplasticite imaat sposobnost da pridonesat za suptilni genetski promeni kaj `ivotinskiot svet. Lekovi za impotencija Nema podatoci na raspolagawe za toksikolo{kite efekti vrz netargetirani organizmi, no kako i da e upotrebata od strana na lu|eto e zgolemena. Fiziolo{kata aktivnost na sildenafil, na primer, e inhibicija na fosfodiesterazite. Edna od rabotite koi vo posledno vreme se pove}e ne zagri`uva e i toa deka odredena klasa na lekovi }e ima potencijalno naru{uvawe na metabolizmot na fosfodiesterazi kaj organizmi koi ne bile nivna cel na upotreba.

Retinoidi Retinoidite imaat doka`an efekt vrz embrionalniot sistem na vodozemnite `ivotni. Tie ne se najdeni vo golem procent vo `ivotnata sredina, no sepak davat povod za zagri`uvawe, dokolku nivnata upotreba dostigne povisoko nivo Dijagnosti~ko kontrasni sredstva Po sostav, kontrastnite sredstva imaat niska fiziolo{ka aktivnost i dolga izdr`livost. Svetskata stapka na upotreba na diatrizat i iopromid nadminuva 3000 toni, a stapkata na upotreba na kontrasteni sredstva voop{to e mnogu visoka. Godi{nata stapka na upotreba vo Germanija e 100 toni, od koi 95% se metabolizirani. Ova ostava mnogu visoki koncentracii vo okolinata. Kako klasa na farmakolo{ki agensi, tie ne poka`uvaat bioakumulativen potencijal i niska toksi~nost. Produkti za li~na higiena Kozmetika, toaleti, aromi, site ovie se upotrebuvaat od strana na potro{uva~ite, direktno na nivnoto telo. Ovie supstancii se upotrebuvaat vo golemi koli~ini, sekojdnevno. Za razlika od lekovite, direktno se izla~uvaat vo `ivotnata sredina, naj~esto so kapewe. Aromi Ve{ta~kite aromi se postojan zagaduva~, koj mo`e da se koncentriraat do odredena mera. ^estopati nekoi od aromite se i toksi~ni. Aromata ksilol se poka`alo deka e kancerogena kaj glodarite. Zna~ajno istra`uvawe od 1981 veli deka raznovidni ve{ta~ki aromi konzistentno se nao|at vo vodniot svet, vklu~uvaj}i gi ribite i {kolkite. Nekoi aromi se pronajdeni i vo maj~inoto mleko kaj ~ovekot, verojatno zaradi naneseni visoki koli~ini na samata ko`a. Svetskoto proizvodstvo na ve{ta~ki aromi vo 1988 iznesuvalo 700 toni. Deneska brojkite se mnogu povisoki, so zgolemuvawe na proizvodstvoto i potro{uva~kata i zaradi toa ve{ta~kite aromi ostanuvaat kako edni od prvite kandidati za postojani nadgleduvawe za nivnata koncentracija vo prirodata. Paraben Parabenite se najrasprostraneti soedinenija koi se koristat vo kozmetikata, toaletite i farmacevtskite proizvodi. Iako parabenite imaat nizok stepen na toksi~nost, sepak postoi dokaz za pojava na estrogenska aktivnost. Dezificiensi/Antiseptici Triklosanot nao|a {iroko upotreba nad 30 godini. ^esto se nao|a vo pastite za zabi, sapunite i kremovite protiv akni. Od EPA e sertificiran kako insekticid. Direknoto isfrlawe vo vodniot sistem e mnogu ~esta pojava. Najdeno e deka dejstvuva kako baktericid, so potencijal za da stvori rezistentnost. Istra`uvawata koi se vo tek uka`uvaat na prisutnosta na FPPLH vo vodenite sredini. Postoe~kite sistemi za tretman na otpadna voda ne se dizajnirani da gi otstranat. Sega{niot sistem na kvantifikacija na nivnite toksikolo{kite efekti e nesoodvetna. Sega e vreme da se spre~at natamo{nite {teti vrz `ivite organizmi i `ivotnata sredina. Iva Jovanovi}

1. APPROACHES TO SCREENING FOR RISK FROM PHARMACEUTICALS IN DRINKING WATER AND PRIORITIZATION FOR FURTHER EVALUATION, Octavia Conerly, Technical Manager Health and Environmental Criteria Division (HECD) Office of Water, U.S. Environmental Protection Agency (U.S. EPA) Prepared by: ToxServices LLC, October 20, 2008 2. Reducing Pharmaceutical Waste, American Society of Consultant Pharmacists, March 26, 2009 3. European Commission DG ENV, News Alert Issue 145 , March 2009 4. Pharmaceutical Pollution: Ecology and Toxicology, BY JOEL KREISBERG, DC, MA, 2007 5. Guides to Pollution Prevention- The Pharmaceutical Industry - Risk Reduction Engineering Laboratory and Center for Environmental Research Information Office of Research and Development U.S. Environmental Protection Agency Cincinnati, Ohio, 45268 EPA/625/7-9l/017, October 1991 6. PROTECTING THE GREAT LAKES FROM PHARMACEUTICAL POLLUTION - Alliance for the Great Lakes http://www.greatlakes.org, 2001 7. Pollution Prevention Measures for Unwanted Pharmaceuticals , Sandra M. Gualtero , Industrial Ecology (EAEE E4001; Instructor: Prof. Nickolas Themelis), Department of Earth and Environmental Engineering, Columbia University, December 2005

Farmacevtski informator

Koristena literatura

25


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:20 AM

Page 10

AKTUELNO

en ot d na i k s p Evro potreba mototo: n a ` u le pod na Odbe cional ret pat za raici po t t ibio

ant

Klini~kite farmacevti, no i farmacevtite vo aptekite igraat golema uloga vo namaluvaweto na prekumernata upotreba na antibiotici, a so toa i vo namaluvaweto na antibiotskata rezistencija

Antibiotici –vnimatelna upotreba!! Farmacevtski informator

26

Na 18 noemvri - Evropskiot den za racionalna upotreba na antibiotici, Ministerstvoto za zdravstvo, zaedno so Institutot za javno zdravje na Republika Makedonija, Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" i Medicinskiot fakultet od Skopje, a na inicijativa i pod logoto na Evropskiot centar za prevencija i kontrola na bolesti, so sedi{te vo Stokholm, [vedska, organiziraa tri~asovna stru~na sesija vo Dekanatot na Medicinskiot fakultet vo Skopje, na temi od oblasta na racionalnata upotreba na antibioticite i antimikrobnata rezistencija. Ovaa manifestacija, koja po tret pat se odr`uva vo Evropa i kaj nas, ima za cel da go stavi pra{aweto na prekumernata ili nepravilna upotreba na antibiotici i antimikrobnata rezistencija na politi~kata agenda, no i vo fokusot na interes na profesionalnite zdru`enija i stru~wacite, vo nasoka na zajaknuvawe na merkite i svesta vo borbata so antimikrobnata

rezistencija. Ovaa godina, aktivnostite na Evropskiot centar, no i na site 32 zemji-u~esni~ki, se naso~eni kon antimikrobnata rezistencija i racionalnoto propi{uvawe na antibiotici vo bolni~kata zdravstvena za{tita. Nastanot go otvori Ministerot za zdravstvo na Republika Makedonija, d-r Bujar Osmani, koj osobeno go naglasi zna~eweto na zdrastvenite rabotnici vo nadminuvaweto na problemot, neophodnosta od kontinuirana edukacijata na lekarite, stomatolozite i farmacevtite za problemot na rezistencijata i opravdanoto propi{uvawe na antibiotici, potrebata od istra`uvawa i drugi merki za sistemsko obezbeduvawe na podatoci neophodni za sogleduvawe na goleminata i pri~inite za nastanuvawe na problemot, no i na kontinuiranoto educirawe na gra|anite za va`nosta od pravilnoto koristewe na antimikrobnata terapija, koja se u{te pretstavuva mo}no sredstvo za borba protiv za-

raznite bolesti. Toj naglasi deka pridonesot na zdravstvenata struka vo promocijata na svesnosta za antibioticite e mnogu zna~aen, bidej}i sovetot na farmacevtot ili lekarot, kako nieden drug, vlijae na percepcijata na pacientite i nivniot ponatamo{en odnos kon bolestite i nivnata potreba od antibiotici. Prisutnite bea pozdraveni od dekanot na Medicinskiot fakultet, prof. d-r Nikola Jankulovski i direktorot na Institutot za javno zdravje na Republika Makedonija ass. d-r [aban Memeti. Be{e naglasena simbolikata na odr`uvaweto na nastanot tokmu na Medicinskiot fakultet, od kade {to izleguvaat kadrite koi rabotat vo bolni~kata zdravstvena za{tita i koj postojano treba da se gri`i za stru~nata nadgradba na kadrite i ovozmo`uvaweto tie da go sledat najnovite trendovi vo lekuvaweto i medicinskata tehnologija, vo nasoka na podobruvawe i unapreduvawe na zdravjeto na pacientite, a naedno


18-19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd

12/19/2010

11:20 AM

Page 11

Recenzija na kniga i za~uvuvaweto na korisnite lekovi, kako {to se antibioticite, koi i natamu ostanuvaat edno od najva`nite otkritija i mo}na alatka vo borbata so zaraznite zaboluvawa. Na nastanot, koj be{e poseten od stotina zdravstveni rabotnici, pretstavnici na nevladini organizacii, pacienti i drugi u~esnici vo realizacijata na zdravstvenata za{tita, stru~ni prezentacii imaa profesionalci od oblasta i ~lenovi na Intersektorskata komisija za antimikrobna rezistencija, formirana od strana na Ministerstvoto za zdravstvo: d-r Golubinka Bo{evska, prof. d-r Zvonko Milenkovi}, prof. d-r Zorka Todorova-Nikolova i d-r @aklina Cekovska. Vo diskusijata, koja se razvi, be{e naglasena ulogata na sledeweto na sekoja pacient pred donesuvawe na odlukata za antibiotski tretman, potrebata od zemawe primerok za mikrobiolo{ka analiza zaradi potvrda na medicinska indikacija za antibiotska terapija, kako i faktot {to nepravilnata upotreba vodi kon antibiotska rezistencija. Mestoto i ulogata na klini~kiot farmacevt vo bolni~kata zdravstvena za{tita imaat klu~no vlijanie vo racionalnata upotreba na antibioticite. Isto taka, be{e naglaseno deka nivnata uloga vo postojanoto sledewe na najnovite dostignuvawa vo farmacevtskata in-

M-r Neda Milevska-Kostova, Centar za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" www.studiorum.org.mk

^itatelite na Farmacevtskiot informator ve}e imaa mo`nost da se zapoznaat so sodr`inata na prira~nikot preku kratkite izvadoci objavuvani vo prethodnite broevi na spisanieto. Vo maj 2010 godina, Medicinskiot fakultet - Skopje i Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" so finansiska i tehni~ka pomo{ od Fondacijata Institut otvoreno op{testvo Makedonija i ekspertizata na pove}e akademski profesori i prakti~ari, go izdadoa "^ovekovite prava vo zdravstvenata za{tita - prira~nik za prakti~ari". Vo ovoj prira~nik se obraboteni me|unarodnata i regionalnata pravna ramka koi se pravno obvrzuva~ki za Republika Makedonija, kako i nacionalnoto zakonodavstvo od sferata na ~ovekovite prava vo zdravstvenata za{tita. Pa taka, vo prvite poglavja od prira~nikot se nao|aat me|unarodnata i regionalnata ramka za ~ovekovite prava vo zdravstvenata za{tita, kako i upotrebata na me|unarodnite i regionalnite mehanizmi za za{tita na ~ovekovite prava. Ponatamu, sleduva poglavjeto za nacionalnite specifiki, odnosno specifi~nostite i kontekstot na makedonskata regulativa od ovaa oblast, kako i poglavjata {to podetalno gi razrabotuvaat pravata i obvrskite na pacientite i pravata i obvrskite na zdravstvenite rabotnici. Pravata i obvrskite na pacientite se obraboteni sekoe posebno, kako {to se navedeni vo Evropskata povelba za pravata na pacientite, na toj na~in {to e napraven presek me|u razli~ni zakoni {to go reguliraat soodvetnoto pravo ili obvrska vo Republika Makedonija. Na ist na~in se obraboteni i pravata i obvrskite na zdravstvenite rabotnici. Poslednoto poglavje, poglavje broj 8, se odnesuva na pravnite osnovi i mehanizmite za za{tita na ~ovekovite prava vo zdravstvenata za{tita. Na krajot od prira~nikot nakuso se ilustrirani upravnata, gra|anskata i krivi~nata postapka, a dadeni se i me|unaroden i nacionalen poimnik na zborovi. Vo prira~nikot ima i golem broj hipoteti~ki primeri i slu~ai od praktikata, so koi avtorite se obidoa da ja ilustriraat primenata ili kr{eweto na pravata kako na pacientite, taka i na zdravstvenite rabotnici, odnosno pravnata materija da ja prevedat na jazikot na sekojdnevieto, so namera da gi otslikaat postoe~kite relacii me|u pravoto i zdravstvenata za{tita. Celta na ovoj prira~nik e istiot da bide korisno ~etivo za pravnicite, zdravstvenite rabotnici, menaxerite vo zdravstvenite ustanovi i drugite prakti~ari koi vo svojata sekojdnevna rabota se sre}avaat so ovaa problematika. Isto taka, vo tek e podgotovka i na skrateni verzii od ovoj prira~nik, prilagodeni za op{tata populacija i ranlivite i marginalizirani grupi. Filip Gerovski, pravnik-praktikant za Sledewe na ~ovekovite prava vo zdravstvenata za{tita, CRIS Studiorum

27

Farmacevtski informator

dustrija i spodeluvawe na soznanijata so klini~kite lekari, hirurzite i drugiot zdravstven personal e vitalna funkcija na profesijata farmacevt, koja mo`e da pridonese za namaluvawe na prekumernata i ne sekoga{ pravilna upotreba na antibioticite, a so toa i za namaluvawe na raste~kiot trend na antibiotska rezistencija. Na nastanot bea podeleni informativni i edukativni materijali na makedonski i albanski jazik vo forma na bro{uri, posteri i potsetnici za zdravstvenite rabotnici za glavnite ~ekori koi treba da se prezemat pred da se donese odluka za antibiotska terapija.

"^ovekovite prava vo zdravstvenata za{tita – prira~nik za prakti~ari"


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:31 AM

Page 2

AKTUELNO

Novo Nordisk Makedonija odbele`uva 18 godini od svoeto postoewe Godinava, Novo Nordisk farma DOOEL Skopje, odbele`uva 18 godini od svoeto postoewe kako pretstavni{tvo vo Makedonija, iako kompanijata be{e prisutna vo Makedonija i aktivno u~estvuva{e vo borbata za spravuvawe so dijabetesot i mnogu godini pred 1992 godina. Vo tekot na dolgata 18-godi{na istorija vo Makedonija, Novo Nordisk kontinuirano dava poddr{ka na brojni aktivnosti vo bor-

Farmacevtski informator

28

bata za spravuvawe so dijabetesot. Organiziravme golem broj edukativni aktivnosti, kako za lekarite i drugiot medicinski personal, taka i za pacientite i po{irokata javnost. Osven toa, finansiski i logisti~ki pomognavme vo formiraweto i opremuvaweto na 30-tina centri za dijabetes vo Makedonija, pe~ateweto i distribucijata na prira~nici i spisanija za edukacija na pacienti i stru~na literatura za lekari. Nekolku godini nanazad, Novo Nordisk Makedonija


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:31 AM

izdava specijalno izdanie za edukacija na lekari- Makedonski dijabetes monitor i dava sesrdna poddr{ka vo organizirawe na kongresi i seminari od oblasta na dijabetesot i endokrinologijata po{iroko. Novo Nordisk vo Makedonija zema u~estvo vo pove}e proekti za spre~uvawe na komplikaciite od dijabetesot, kako i studii za procenka na rizik faktorite i optovarenosta so dijabetesot.

Za najmladite lica zaboleni so dijabetes pove}ekratno organiziravme dijabetes kampovi za deca, na koi bea organizirani edukativni aktivnosti i be{e promoviran zdraviot na~in na `ivot i fizi~kata aktivnost

preku razli~ni vidovi na igri i dru`ewa na decata. Na 14 noemvri se odbele`uva Svetskiot den na dijabetesot vo mnogu zemji niz svetot. Svetskiot den na dijabetes e kampawa koja sekoja godina ima nova tema izbrana od strana na Me|unarodnata federacija za dijabetes za re{avawe na pra{awa so koi se soo~uva globalnata zaednica za dijabetes. Iako tematski kampawata trae cela godina, denot koga se praznuva e tokmu na 14 noemvri, za da se odbele`i rodendenot na Frederik Benting, koj zaedno so ^arls Best, prv ja za~na idejata koja dovede do otkritie na insulinot vo 1922 godina. Novo Nordisk vo Makedonija tradicionalno gi poddr`uva aktivnostite organizirani za odbele`uvawe na ovoj biten den. Tuka se vbrojuvaat brojni aktivnosti niz cela Makedonija prosledeni so edukativni predavawa za pacienti i besplatni merewa na glikemija, sportski aktivnosti prosledeni so edukacija na mladite generacii, osvetluvawe vo sina boja (vo ~est na Svetskiot den na dijabetesot) na biten istoriski spomenik (godinava be{e odbele`an Kameniot most vo Skopje) i mnogu drugi aktivnosti. Site ovie aktivnosti pretstavuvaat samo eden del od mozaikot za unapreduvawe na gri`ata za dijabetesot i sekoja od tie aktivnosti poedednakvo pridonesuva za pouspe{na borba protiv dijabetesot.

29

Farmacevtski informator

Nau~no-istra`uva~ki studii vo ramkite na Novo Nordisk se izveduvaat niz cel svet, a i Makedonija e del od taa nau~noistra`uva~ka scena. Dosega, timot na eksperti od Makedonija u~estvuva{e vo izveduvawe na 23 multicentri~ni i multinacionalni klini~ki studii i pove}e opservaciski studii. Benefitite od vakov tip na studii se neprocenlivi koga stanuva zbor za istra`uvawata i razvojot na lekovite, {to e i obvrska na sekoja farmacevtska kompanija koja se zanimava so istra`uvawe i razvoj na najnovi i najsofisticirani terapevtski re{enija i proizvodstvo na lekovi. Novo Nordisk aktivno raboti i na podignuvawe na svesta na naselenieto za dijabetesot. Edna od takvite aktivnosti koja minatata godina se organizira{e i vo Makedonija e internacionalna zaedni~ka aktivnost na IDF - Me|unarodnata federacija za dijabetes i Novo Nordisk za podignuvawe na svesta na naselenieto pod imeto Changing Diabetes Bus ( Karavan - Go menuvame dijabetesot). Vo ovaa aktivnost u~estvuvaa preku 7.800 lu|e i bea napraveni preku 4.000 merewa na glikemija, pri {to bea otkrieni 113 novi slu~ai so dijabetes.

Page 3


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:32 AM

Page 4


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:32 AM

Page 5


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:32 AM

Page 6

BIRO ZA LEKOVI Vrz osnova na ~len 13 stav 4 od Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala ("Slu`ben vesnik na RM" br. 106/07), ministerot za zdravstvo donese

PRAVILNIK za na~inot na propi{uvawe i izdavawe na lekovi na recept I OSNOVNI ODREDBI ^len 1 So ovoj Pravilnik se propi{uva na~inot na propi{uvawe i izdavawe na lekovite na lekarski recept, a osobeno lekovite koi sodr`at opojni drogi. ^len 2 Lekovite, rasporedeni kako "lek na recept", se izdavaat samo vo apteka, vrz osnova na recept prepi{an od lekar so licenca za rabota. ^len 3 Bez lekarski recept se izdavaat samo onie lekovi za koi nadle`niot organ na dr`avnata uprava spored osobinite i primenata gi rasporedil vo grupa na lekovi koi vo apteka se izdavaat bez lekarski recept i nosat oznaka "BR". II NA^IN NA PROPI[UVAWE NA LEKOVI NA LEKARSKI RECEPT ^len 4 Lekarot propi{uva lek na recept so rozova boja, so dimenzii edna tretina od A4 format so in~ov prored. Obrazecot na receptot, koj e sostaven del na ovoj Pravilnik, e sostaven od tri dela I Vo prviot del se vnesuvaat podatocite za: 1. Ime, prezime na korisnikot na lekot, 2. Adresa (mesto, ulica i broj) 3. Godina na ra|awe, 4. EMBG - edinstven mati~en broj,

Farmacevtski informator

32

II Vo vtoriot del se vnesuvaat podatocite za: 5. dijagnoza-{ifra na bolesta, 6. oblika na lekot, 7. ime na lekot 8. farmacevtska doza`na forma na lekot, 9. koli~ina na lekot , 10. na~inot na upotreba na lekot, 11. potpis na lekarot, 12. datum na izdavawe na receptot, 13. pe~at i naziv na zdravstvenata organizacija, 14. pe~at so imeto i prezimeto na lekarot. III Vo tretiot del se vnesuvaat podatocite za: 15. potpis na farmacevtot koj go izdal lekot 16. datum na izdavawe na lekot, 17. pe~at na PZU Apteka. Lekovite {to pa|aat na tovar na sredstvata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, se propi{uvaat na recept, na obrazec objaven vo Pravilnikot za sodr`inata i na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.

^len 5 Site delovi od receptot treba ~itlivo da se potpolneti so penkalo so sina ili crna boja ili na kompjuter. ^len 6 Na receptot se propi{uva samo eden lek i oblik na lekot za eden pacient, so jasno upatstvo za na~inot na upotreba na lekot . Upatstvoto na recept za lekovi za koi e opredeleno da gi primenuva zdravstven rabotnik nosi oznaka "na raka na lekarot" (AD Manum medici). ^len 7 Ako lekot zaradi prirodata na bolesta, treba into da se izdade, lekarot na receptot stava edna od oznakite: cito, statim ili Periculum in mora. ^len 8 Ako na receptot se propi{uva lek koj vo promet se nao|a vo razni doza`ni formi, odnosno razli~ni ja~ini, lekarot na receptot ja ozna~uva farmacevtskata forma i dozata na lekot. Ako lekarot propi{e lek na recept nad maksimalno dozvolenata doza, propi{ana po Evropska farmakopeja, toa go ozna~uva i so zborovi, a pokraj oznakata stava izvi~nik (!) i svoj potpis. ^len 9 Na eden recept mo`e da se propi{e samo po edno pakuvawe od lekot. Ako prirodata na bolesta i objektivnata zdravstvena sostojba na pacientot (hroni~ni bolni) baraat pogolemi koli~ini od lekot, lekarot mo`e da napi{e na eden recept dve ili pove}e pakuvawa od istiot lek vo koli~ini za trimese~na terapija. Na eden recept mo`e da se propi{e antibiotska terapija najmnogu vo koli~ini za osum dena terapija. ^len 10 Lekovite {to se izrabotuvaat vo aptekite (magistralni lekovi), se ispi{uvaat na receptot po pravilo na latinski jazik i spored nazivite na Evropskata farmakopeja i Nacionalniot dodatok - farmacevtski dozirani formi, na~in na upotreba i kontaktni pakuvawa - standardni izrazi i definicii. Na receptot ako se propi{uva magistralen lek, lekarot gi ispi{uva negovite sostavni komponenti i koli~ini vo gramovi (so arapski brojki) ili so rimski broevi ako se vo pra{awe kapki. So rimski broevi na receptot se ozna~uva i brojot na tableti, kapsuli supozitori, ampuli i sl. Imiwata na lekovite od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se skratuvaat na na~in utvrden po Evropskata farmakopeja i Nacionalniot dodatok - farmacevtski dozirani formi na~in na upotreba i kontaktni pakuvawa - standardni izrazi i definicii. Imiwata na gotovite lekovi se pi{uvaat bez skratuvawe na nivnite imiwa.


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:32 AM

^len 11 Lekovite koi sodr`at opojni drogi mo`at da se propi{at na recept samo ako nivnata upotreba e neophodna, ako se strogo indicirani, i ako se staveni vo promet soglasno Zakonot za lekovi i medicinski pomagala. Lekarot mo`e na recept da propi{e: z fenobarbiton 2,0 g.; z kodein fosfat 0,3 g.; z meprobamat 8,0 g.; z metadon 0,2 g.; z metilfenobarbiton 10,0 g.; z morfin hlorid 0,2 g; z morfin sulfat 2,0 g.; z pentazocin 5,0 g.; z triheksifenidil 0,5 g.. ^len 12 Lekovi koi sodr`at opojni drogi se propi{uvaat na recept, vo dva primeroci, so naznaka "kopija" na vtoriot primerok i so oznaka na redniot broj od knigata za evidencija na izdadenite lekovi koi sodr`at opojni drogi. Izdadeniot recept od stav 1 na ovoj ~len se evidentira vo posebna kniga za opojnite drogi prepi{ani na recept. Lekot od stav 1 na ovoj ~len se izdava ako ne pominale pove}e od pet dena od denot na negovoto prepi{uvawe. ^len 13 Lekarot go zapi{uva vo zdravstveniot karton, vo zdravstvenata legitimacija, dnevnikot za ambulantskite pregledi, odnosno vo istorijata na bolesta pokraj dijagnozata i prepi{aniot lek i toa: imeto na lekot, koli~inata, ja~inata i prepi{anata dnevna doza. III NA^IN NA IZDAVAWE NA LEKOVI ^len 14 Lekovite vo aptekite mo`at da gi izdavaat i izrabotuvaat diplomirani farmacevti so licenca za rabota (vo natamo{niot tekst farmacevt) i farmacevski tehni~ari pod stru~en nadzor na farmacevt.

^len 17 Pri izdavaweto na lekot, farmacevtot na receptot go ozna~uva datumot na izdavawe na lekot, go zaveruva receptot so svoj potpis i pe~at na aptekata. Farmacevtot gi potvrduva izdadenite lekovi po ime i koli~ina vo zdravstvenata legitimacija na pacientot so svoj potpis i pe~at na aptekata. ^len 18 Lekot propi{an na recept, ozna~en so oznakata za "itnost", farmacevtot go izdava vedna{. ^len 19 Farmacevtot nema da izdade lek so sli~en sostav namesto propi{aniot lek na recept. Ako aptekata go nema propi{aniot lek, farmacevtot mo`e da izdade lek so drugo za{titeno ime, no so ista generika samo ako za toa dade soglasnost korisnikot na lekot - pacientot (so svoj potpis na zadnata strana na receptot). Sekoja zamena na lekot se nazna~uva na receptot. ^len 20 Lekovite koi se izrabotuvaat vo apteka se izdavaat vo ambala`a vo soglasnost so odredbite na Evropskata farmakopeja, koja so sigurnost obezbeduva kvalitet i stabilnost na lekot do negoviot kraen rok na upotreba. Oznakite i tekstot na sekoj lek na kontaktnata i nadvore{nata ambala`a, kako i tekstot na upatstvoto za upotreba, treba da se vo soglasnost so odredbite od Zakonot za lekovi i medicinski pomagala. ^len 21 Farmacevtot ne mo`e da izdade lek na lekarski recept ako: z lekot e propi{an sprotivno od odredbite na Zakonot za lekovi i medicinski pomagala i sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik; z na receptot nedostasuvaat potrebnite podatoci soglasno ~len 4 od ovoj pravilnik; z pominalo pove}e denovite propi{ani so ~len 15 od ovoj Pravilnik; z od denot na propi{uvawe na lekot {to sodr`i opojni drogi i psihotropni supstanci pominalo pove}e od pet dena; z ako na receptot e propi{an lek nad dozvolenite maksimalni dozi, a lekarot ne go ozna~il vidno so oznakite propi{ani vo ~lenovite 7 i 8 od ovoj Pravilnik. ^len 22 Ako farmacevtot od bilo koi pri~ini se posomneva vo ispravnosta na lekot vedna{ prestanuva so negovoto ponatamo{no izdavawe za {to se izvestuva Agencijata za lekovi. V. ZAVR[NI ODREDBI ^len 23 So vleguvaweto vo sila na ovoj Pravilnik, prestanuva da va`i Pravilnikot za na~inot na propi{uvawe i izdavawe na lekovi i medicinski pomagala na recept ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.17/02) ^len 24 Ovoj Pravilnik vleguva vo sila naredniot den od denot na negovoto objavuvawe vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". Minister, d-r Bujar OSMANI

33

Farmacevtski informator

^len 15 Farmacevtot mo`e da izdade lek na recept samo ako lekot e propi{an na na~in propi{an so ovoj Pravilnik. Lekot propi{an na receptot za akutni zaboluvawa se izdava ako ne pominale pove}e od pet dena od denot na propi{uvaweto. Lekot prepi{an na recept za hroni~no zaboluvawe se izdava ako ne pominale pove}e od 90 dena od denot na propi{uvaweto. ^len 16 Gotov fabri~ki lek farmacevtot mo`e da izdade samo vo originalno pakuvawe. Ako gotoviot lek ne se izdava vo originalno pakuvawe pri izdavaweto na lekot, farmacevtot na ambala`ata go ozna~uva imeto na lekot, imeto na proizvoditelot, generi~koto ime, ja~inata, farmacevtskata doza`na forma, na~inot na upotreba, predupreduvaweto ako lekot treba da se ~uva podaleku od dofat na deca, na~inot na ~uvawe, datumot na istekot na rokot na upotreba (mesec i godina), brojot na serijata i drugi podatoci koi se od zna~ewe za pravilna upotreba na lekot vo soglasnost so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala.

Page 7


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:33 AM

Page 8


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:33 AM

Page 9

Studiska poseta na grupa studenti od Farmacevtskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv.Kiril i Metodij" vo Skopje na univerzitetite vo Hamburg i Lajpcig pod pokrivitelstvo na Germanskata kancelarija za akademska razmena Grupa studenti od Farmacevtskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje, vo pridru`ba na prof. d-r Kristina Mladenovska, vonreden profesor na Farmacevtskiot fakultet, imaa isklu~itelna mo`nost, pod pokrovitelstvo na Germanskata kancelarija za akademska razmena (Deutsche Akademische Autstausch Dienst, DAAD) da posetat niza akademski, nau~ni i profesionalni institucii na univerzitetite vo Hamburg i Lajpcig. Studiskata poseta be{e realizirana vo periodot od 17 oktomvri do 24 oktomvri 2010 godina i toa na Medicinskiot i Farmacevtskiot fakultet pri Univerzitetot vo Hamburg, Farmacevtskiot fakultet pri Univerzitetot vo Lajpcig, Univerzitetskiot medicinski centar Hamburg-Ependorf, bolni~kata apteka vo op{tata bolnica Amali Siveking vo Hamburg, javnata apteka Dok Moris vo Hamburg, Farmacevtskata komora vo Hamburg, Univerzitetskata bolni~ka apteka vo Lajpcig i fabrikata za proizvodstvo na generi~ki lekovi Mibe vo Brena. Grupata ja so~inuvaa studenti od studiskata programa magister po farmacija, izbrani vrz osnova na rezultatite od postignatiot uspeh vo tekot na studiraweto. Cel na posetata be{e da se zajaknat kontaktite so ovie akademski institucii, grupi i lica, da se pottikne zaemna istra`uva~ka aktivnost i da se steknat prodlabo~eni soznanija za farmacevtskata dejnost i

35

Farmacevtski informator

akademskiot, nau~noistra`uva~kiot, ekonomskiot i politi~kiot sistem vo Federalna Republika Germanija, kako i da se zapoznae odblizu kulturata, istorijata i tradicijata na ovaa zemja. Istovremeno, posetata ima{e za cel da promovira i obezbedi sorabotka vo ramkite na Evropskite programi za mobilnost i razmena na studenti i akademski rabotnici i da obezbedi informacii za site mo`nosti za stipendirawe na studenti nadvor od teritorijata na Germanija na univerzitetite vo Germanija. Posetata na profesionalnite institucii, osobeno bolni~kata apteka, bolni~kite oddeli i centarot za terapevtski monitoring pri Univerzitetskiot medicinski centar Hamburg-Ependorf, kako i na univerzitetskata bolni~ka apteka vo Lajpcig im ovozmo`i na studentite da dobijat jasna vizija za dobrata aptekarska praktika vo bolni~ki kapaciteti so najvisoki standardi na farmacevtska gri`a, dobra klini~ka i dobra proizvodstvena praktika. Samo kako ilustracija, Univerzitetskiot medicinski centar Hamburg-Ependorf e eden od najsovremenite vo Evropa, otvoren vo 2009 godina, za ~ija izgradba se potro{eni sredstva vo visina na 300 milioni evra. Posetata na javnata apteka Dok Moris pri Univerzitetskiot medicinski centar Hamburg-Ependorf be{e odli~na mo`nost studentite da se zapoznaat so dobrata aptekarska praktika, praktikuvaweto na farmacevtskata gri`a i pru`aweto na klini~ko-farmacevtski uslugi na pacientite na primarno nivo, osobeno na onie {to go napu{taat centarot. Nizata aktivnosti vo organizacija na DAAD, pome|u koi posetata na istoriskite i arhitektonskite znamentosti i kulturni nastani vo Hamburg, posetata na Saksonskiot muzej na apteki, spomenikot na bitkata na naciite i forumot 1813, muzejot na germanskata istorija od 20 vek vo Lajpcig, kako i organiziranite


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:34 AM

Page 10

AKTUELNO sredbi pome|u studentite od farmacevtskite fakulteti, ja pribli`ija umetnosta, kulturata, tradicijata i osvetlija mnogu nastani od dale~noto i blisko minato na Germanija. [to nau~ija na{ite studenti, idni farmacevti? Deka od niv se o~ekuva da bidat sposobni da se promoviraat vo ramkite na akademskiot i profesionalniot kontekst, tehnolo{kiot, socijalniot i kulturniot razvoj vo op{testvo bazirano na znaewe i deka treba da poseduvaat ve{tini na u~ewe koi ne se naso~eni direktno i samo kon temi od farmacevtskata dejnost, tuku i kon poop{ti temi, soodvetni za po{iroki rabotni aktivnosti i za efikasna sorabotka i komunikacija so lica od celiot svet. Za organizacija na ovaa studiska poseta, svoj osoben pridones dadoa profesor d-r Zajc, d-r Baer, d-r Jung i d-r Scobris od Univerzitetskiot medicinski

centar Hamburg-Ependorf, prof. d-r Leopold (dekan na Farmacevtskiot fakultet vo Hamburg), d-r. [nabel od Institutot za klini~ka hemija i laboratoriska medicina, d-r Luneburg od Institutot za klini~ka farmakologija pri Medicinskiot fakultet vo Hamburg, m-r Janke i m-r [ulc od aptekata Dok Moris, profesor d-r Frontini od Univerzitetskata bolni~ka apteka vo Lajpcig, d-r Feldmejer od Mibe GmbH i g-|a Fu{holer i g-din Frit{e od DAAD. Prof. d-r Kristina Mladenovska, vo svoe ime, vo ime na studentite, vo ime na Farmacevtskiot fakultet i Farmacevtskata komora izrazuva iskrena blagodarnost do site niv za pomo{ta vo realizacijata na ovaa studentska poseta. Prof. d-r Kristina Mladenovska


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:34 AM

Page 11


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:35 AM

Page 12

BOLNI^KA FARMACIJA

Asepti~ka izrabotka na lekovi za odreden broj pacienti vklu~uvaj}i ja i TPN Grupata "F" na BEAM samitot vo Hag (pretstavnici od Makedonija, [vajcarija, [vedska, Avstrija, [panija, Letonija i Grcija) ja izrabotivme i go pretstavivme biznis-planot za otvorawe i proizvodstvo na rastvori za totalna parenteralna ishrana za novoroden~iwa. ZADA^A: Na{ata zada~a be{e da izrabotime plan za proizvodstvo na: bezbeden,visokokvaliteten TPN rastvor, gotov za upotreba, namenet za individualna upotreba i vo to~no opredeleno vreme. Za taa cel, na{eto proizvodstvo go razvivme i usovr{ivme vo dogovor so lekarite (a se so cel - fokusirawe vrz sigurnosta na pacientot), vrabotivme dobro obu~en personal po najdobra proizvodstvena praksa i garantiravme navremena isporaka na TPN rastvorot do pacientot. PROSTORII I OPREMA: So ogled na toa {to vo na{ata bolnica (vo primerot zamislivme na{a bolnica i ja krstivme "Hilton Hotel") ve}e postoi asepti~no oddelenie - postoe~koto go pro{irivme za u{te edna nova prostorija so stepen na ~istota "C" validizirana (po propis e prostorija "B" ,no so ogled na toa {to doa|avme od razli~ni zemji, celiot plan mora{e da bide prifatliv i izvedliv vo site zemji), LF -kabinet za TPN,TPN-ma{ina "Baxa", ma{ina za asepti~ko polnewe, inkubator za mikrobiolo{ko monitorirawe, fri`ider i vagi. Izrabotivme nacrtplan na prostoriite i raspored na opremata, kako i organizacija na procesot na proizvodstvo. Go izrabotivme i kompletniot finansiski plan.

BEAM samit, Hotel Hilton, Hag

Farmacevtski informator

38

Od 23 do 26. 9. 2010, vo Hag, se odr`a BEAM Samit, od oblasta na farmacevtska tehnologija. Celta na Samitot be{e obuka i usoglasuvawe na profesionalnite standardi vo oblasta na legislativata, tehnologijata i kvalitetot na magistralno prigotvenite preparati vo bolnicite niz cela Evropa. U~esnicite bevme podeleni vo rabotni grupi i sekoja grupa izraboti prezentacija na zadadena zada~a, a vo soglasnost so predavawata i upatstvata od facilitatorite. Posledniot den prezentaciite bea prezentirani vo natprevaruva~ki duh: CEL: Otvorawe novo asepti~ko oddelenie za proizvodstvo na TPN za novoroden~iwa. Vo pove}eto bolnici TPN se prigotvuva od strana na sestrite vo edinicite za intenzivna nega. Zaradi golemata opasnost od mikrobiolo{ka kontaminacija kako i zaradi opasnostite od gre{ki vo izrabotka na samata formulacija (matemati~ka presmetka i podgotovka),se nastojuva proizvodstvoto na TPN da se odviva isklu~ivo vo farmacevtskite oddelenija.

DIZAJNIRAWE NA PROIZVOD: Ovaa faza e sostavena od pove}e ~ekori koi detaqno gi razrabotivme, trgnuvaj}i od razrabotuvawe na pri~inite zo{to bi vovele takvo proizvodstvo, preku polisata i farmacevtskiot razvoj, biofarmacevtskiot aspekt, upotrebenata ambala`a i signirawe na gotoviot proizvod. MENAXIRAWE NA KVALITETOT: Kako i prethodnata i ovaa faza e kompleksna i sekoj ~ekor e detaqno razraboten, a se sostoi od: analiza na rizikot (rizicite vo samiot proces na proizvodstvo, prostorii i oprema), VMP (na oprema i proces na proizvodstvo, kako i vodewe na dokumentacija), kontrola na kvalitet, monitorirawe (rabotna sredina, potro{en materijal, validacija na personalot) i revizija. ZAKLU^OK: Site potrebni merki za da se namali rizikot i da se svede na minimum se prezemeni ,zaradi toa proizvodstvo na TPN za novoroden~iwa vo farmacevtsko oddelenie e posigurno i finansiski poisplatlivo za razlika od nivnata podgotovkata vo NICU. Prim. m-r Elena Najdovska, spec. farm.tehnologija Infuzisko oddelenie, Klini~ka bolnica-Bitola


28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39.qxd

12/19/2010

11:35 AM

Page 13


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:47 AM

Page 2


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:47 AM

Page 3


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:47 AM

Page 4


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:48 AM

Page 5


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:48 AM

Page 6


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:49 AM

Page 7


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:49 AM

Page 8

TEMA NA BROJOT

[to e kontracepcija? Kontracepcijata gi opfa}a site metodi koi ja spre~uvaat nesakanata bremenost i gi prekinuva prirodnite procesi na reprodukcija. Kontracepciskite metodi ne se specifika na dene{nicata. Kontracepcijata najverojatno postoi isto tolku dolgo kolku i ~ovekot. Za taa cel se koristat kontracepciski sredstva i metodi koi mo`at da se podelat spored slednata klasifikacija: 1. Prirodni metodi 2. Mehani~ki metodi 3. Hemiski kontracepciski sredstva 4. Hormonska terapija 5. Intrauterina kontracepcija 6. Sterilizacija (hirur{ki metodi na kontracepcija).

Farmacevtski informator

46

Prirodni metodi na kontracepcija Prirodnite metodi na kontracepcija se zasnovaat na vozdr`uvawe (apstinencija) od seksualni odnosi za vreme na plodnite denovi na ciklusot. Parovite koi go odbiraat ovoj na~in na kontracepcija treba da znaat deka ovulacijata nastapuva okolu sredinata na ciklusot, jajce kletkata e sposobna za oploduvawe okolu 12-24 ~asa, a spermatozoidite se sposobni da izvr{at oploduvawe okolu 72 ~asa po ejakulacijata. Plodniot period na `enata e pet dena pred i tri dena po ovulacijata i za vreme na ovoj period bi trebalo da se apstinira. Imaj}i predvid deka ovulacijata ne mo`e da se predvidi kaj `eni so neredoven ciklus, prirodnata metoda na kontracepcija ne e sigurna i nejziniot procent na neuspeh iznesuva okolu 20%, no ovoj vid na kontracepcija e sosema bezopasen i prifatliv za mnogu religii. Postojat pove}e prirodni metodi na kontracepcija: ¾Metoda na merewe na bazalnata telesna temperatura ¾Bilingsova metoda na sledewe na cervikalnata sluz ¾Kalendarska metoda na OginoKnaus ¾Persona ¾Prekinat odnos Metoda na merewe na bazalnata telesna temperatura Mereweto na bazalnata telesna temperatura se vr{i sekoe utro neposredno po budewe, sekoga{ vo isto vreme, so ist toplomer, najdobro vo usta. Vrednostite redovno se zapi{uvaat. Metodata se zasnova na promenata na temperaturata po

ovulacija, {to e povrzano so dejstvoto na progesteronot vrz centarot za termoregulacija. Kaj uredniot menstrualen ciklus se razlikuvaat dve fazi: vo prvata faza bazalnata telesna temperatura e poniska od 36,6 °C, a po ovulacijata taa e ne{to povisoka i iznesuva od 36,6-37,2° C. Ovulacijata se slu~uva 1-2 dena pred skokot na temperaturata, pa se odreduva retrogradno. Kaj ovoj na~in na prirodna kontracepcija se prepora~uva apstinencija od prviot den na ciklusot, pa se do tretiot posledovatelen den na poka~ena temperatura.

Bilingsova metoda na sledewe na cervikalnata sluz Promenite vo koli~inata i kvalitetot na cervikalnata sluz vo tekot na menstrualniot ciklus se hormonski predizvikani i tokmu nivnoto sledewe e osnova na Bilingsovata metoda na kontracepcija. Na po~etokot i na krajot na ciklusot, sluzta e oskudna i gusta, lepliva i matna. Nekolku dena pred ovulacijata se zgolemuva produkcijata na sluz i taa stanuva pobistra. Pri samata ovulacija, sluzta li~i na belka od jajce i e mnogu elasti~na. Nekolku dena po ovulacijata sluzta povtorno stanuva pogusta, lepliva i matna, a koli~inata i se namaluva. Se prepora~uva apstinencija od pojavata na sluzta, pa se do ~etvrtiot den na najgolemata elasti~nost na sluzta. Kalendarska metoda na Ogino-Knaus: Ovaa metoda se zasnova na dol`inata na ciklusot, koja treba da se sledi najmalku 12 meseci i treba da se odredi

vremetraeweto na najkratkiot ciklus (NKC) i na najdolgiot ciklus (NDC). Prvite plodni denovi se presmetuvaat spored formulata NKC-15-2, a poslednite plodni denovi spored formulata NDC15+2. Primer, ako NKC e 25 dena, a NDC e 31 den, plodnite denovi se od 8 do 18 den (25-15-2=8, 31-15+2=18). Persona: Testot e neodamna razvien vo Evropa i go procenuva rizikot od bremenost vrz baza na koli~inata na luteinizira~kiot hormon i estradiolot vo urinata. Persona-testot se sotoi od test-lenti i ra~en monitor. So test-lentite se identifikuvaat i kvantificiraat hormonite od prvata utrinska urina, a rezultatite se procesuiraat do informacija {to se ot~ituva na monitorot. "Crven den" zna~i deka postoi mo`nost za oploduvawe, a "zelen den" zna~i deka ne mora da se koristi kontracepcija.

Prekinat odnos (coitus interruptus) Ovoj metod na kontracepcija e krajno nesiguren bidej}i mali koli~estva na sperma mo`at da iste~at i pred ejakulacijata, a za da nastane oploduvawe, dovolen e samo eden spermatozoid. Mehani~ki metodi na kontracepcija Edinstveno mehani~ko kontracepcisko sredstvo {to mo`at da go upotrebuvaat ma`ite e prezervativot (kondom). Negovata prednost e vo toa {to toj e najsigurna i edinstvena mo`na za{tita protiv sida (AIDS) pri seksualen odnos. Prezervativite, isto taka, {titat i od mnogu seksualno prenoslivi bolesti, me|u koi i gonoreja, sifilis, klamidija i trihomonijaza. Prezervativot spa|a vo grupata na sredno sigurni kontracepciski sredstva. Ovoj metod na kontracepcija im se prepora~uva na mladite lu|e, na onie koi ~esto gi menuvaat seksualnite partneri, na parovite koi imaat retki seksualni od-


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

nosi, ili vo slu~aj koga `enata ne mo`e da koristi kontracepciski tableti ili spirala.

Dijafragmata ili cervikalnoto kap~e se vaginalni barierni sredstva, odnosno tenki gumeni sredstva za kontracepcija. Se stavaat vo rodnicata zaedno so spermicidno sredstvo pred odnos. Dijafragmata ili cervikalnoto kap~e dejstvuvaat mehani~ki, spre~uvaj}i go navleguvaweto na spermatozoidite vo matkata, a spermicidnoto sredstvo gi inaktivira.

Efikasnosta na dijafragmata e dobra ako se koristi pravilno i dosledno, a obezbeduva i delumna za{tita od nekoi seksualno prenoslivi bolesti. Za da se odredi goleminata na dijafragmata, potrebno e prethodno da se poseti ginekolog. Nekoi `eni se ~uvstvitelni na lateks ili spermicidni sredstva, pa tie ne mo`at da koristat dijafragma. Isto taka, dijafragmata ne im se prepora~uva na `eni so o{teteni muskuli na dnoto na karlicata i na `eni so ~esti urinarni infekcii.

Page 9

Spermicidite samo delumno {titat od nekoi bakteriski seksualno prenoslivi bolesti i mo`at da predizvikaat iritacija na sluznicata i po~esti urinarni infekcii. Kontracepciski tableti Zemaweto na tableti za kontracepcija e eden od najsigurnite na~ini za za{tita od za~nuvawe. Procentot na neuspeh iznesuva samo 0,1%. Pred da se po~ne so primawe na kombiniranite hormonski tableti, treba da se napravi ginekolo{ki pregled pri koj{to treba da se razgovara za eventualnite prethodni bolesti, zemawe na drugi lekovi i mo`ni kontraindikacii. Ponatamu se potrebni kontroli na sekoi 6-12 meseci. Se raboti za hormonski preparati koi sodr`at kombinacija na estrogeni i gestageni ili samo gestageni. Mehanizmot na dejstvuvawe na estrogensko-gestagenskite (E/G) tableti e, pred se, inhibicija na ovulacijata, dodeka gestagenskite (G) tableti ("progesteron-only-pills") {titat od nesakana bremenost po pat na tri mehanizmi: vlijaat na zgusnuvawe na cervikalnata sluz, so {to taa stanuva nepropustliva za spermatozoidi, vodat do promeni na sluznicata na matkata koi ja onevozmo`uvaat eventualnata implantacija na oplodena jajce -kletka i ja inhibiraat podvi`nosta na jajcevodite. Osven vo mehanizmot na dejstvo, razliki postojat i vo na~inot na primena: E/G tabletite se primenuvaat 21 den + 7 dena pauza, vo koja nastapuva krvavewe sli~no na menstrualnoto, dodeka G tabletite se zemaat kontinuirano bez pauza. Na ovoj na~in E/G tabletite ja odr`uvaat stabilnosta na ciklusot, dodeka pri koristeweto na G tabletite ~esto se javuvaat nepravilni krvavewa ili izostanok na menstruacijata (Minipille, 28 mini, Micro 30 Wyeth, Exlutona, Cerazette). Kaj site vidovi tableti koi ja sodr`at estrogenskata komponenta, taa e ista (etinil - estradiol - EE2), samo e zastapena vo razli~ni dozi (20, 30, 35, 50 Âľg). Gestagenskata komponenta, pak, mo`e da bide derivat na progesteron - pregnan, ili derivat na nortestosteron. Najpoznat gestagen e ciproteronacetat (CTA) koj ima najsilno poznato antiandrogeno dejstvo, {to go sodr`at tabletite Diane 35, pa ovie tableti se koristat vo le~ewe na sostojbi so poka~eno izla~uvawe na ma{ki polovi hormoni (akni, hirzutizam). Daleku po~esto se koristat derivatite na nortestosteron: z gonani (levonorgestrel, norgestimat, desogestrel) i z estrani (noretisteron, noretisteronacetat, linestrenol, dienogest i dr.). Levonorgestrel-ot go sodr`at tabletite: Miranova, Stediril m, Stediril d, Trinordiol. Toj poka`uva isklu~itelno silno dejstvo na sluznicata na matkata, pa se primenuva pri obilni menstruacii, menstrualni gr~evi ili nestabilen ciklus. Norgestimat-ot (Cilest, Tricilest, Pramino) poseduva najslabo antiestrogeno dejstvo i e idealen pri terapija na akni. Desogestrel (Mercilon, Lovelle, Marvelon, Oviol) e isto taka silen gestagen, taka {to vo nekoi tableti se sodr`i samo so 20 Âľg (Mikropille).

Etinil-estradiolot e na razli~ni na~ini spoen so gestagenata komponenta. Kaj ednofaznite kontraceptivi sekoja tableta sodr`i ednakvi koncentracii na estrogen i gestagen (Cilest, Mercilon, Stediril m, Valette, Diane 35), a kaj dvofaznite preparati (Oviol, Neo-Eunomin) prvite 11 dena se primenujva samo estrogen, a potoa 10 dana E/G kombinacija. Kaj tricikli~nite preparati (Trinordiol, Trinovum, Tricilest, Tristediril) celo vreme se primenuva E/G kombinacija, pri {to se razlikuvaat tri fazi so tri razli~ni dozirawa. Vaka {irokiot spektar na razli~ni kombinacii ovozmo`uva potpolna individualizacija na terapijata i pronao|awe na optimalen kontraceptiv za sekoja `ena. Ako tabletite se zemaat pravilno, postojat samo dve mo`ni pri~ini za namaluvawe na nivnata efikasnost: z povra}awe ili silni prolivi vo prvite 3 ~asa po zemaweto na tabletata. Vo toj slu~aj treba da se postapi isto kako tabletata da ne bila ispiena z istovremeno zemawe na nekoi antibiotici (rifampicin, ampicilin), barbiturati i antiepileptici. Ako se propu{ti da se ispie tabletata vo odredenoto vreme, toa mo`e da se napravi vo slednite 12 ~asa. Ako pak me|u pieweto na dve tableti pominale pove}e od 36 ~asa, ve}e e dovedena vo pra{awe sigurnosta na kontracepcijata i vo ovoj slu~aj do krajot na ciklusot treba da se koristi dopolnitelna metoda na kontracepcija. Tabletite, vo sekoj slu~aj, treba da se zemaat do kraj za da se izbegne naru{uvawe na ciklusot.

Ako ne postojat medicinski pri~ini, ne e potrebno da se pravi pauza pri pieweto na tabletite. Vo tekot na pieweto na tabletite, kon sredinata na ciklusot, mo`e da se pojavat slabi intermenstrualni krvavewa koi se sosema bezopasni. Ovie krvavewa se javuvaat naj~esto na po~etokot na upotrebata na tabletite. Konsultacija so ginekolog e neophodna samo ako krvavewata se obilni i ~esti. Generalno mo`e da se ka`e deka pove}eto `eni dobro gi podnesuvaat niskodoza`nite hormonski oralni kontraceptivi. Nuspojavite se obi~no bezopasni i naj~esto prestanuvaat po prvite 3 meseci na zemawe. Tuka spa|aat: ma~nina, napnatost na gradite, slaba glavobolka ili promeni na raspolo`enieto. Iako sodr`at niska doza na hormoni, kaj nekoi `eni kontracepciskite tableti predizvikuvaat slabo zadr`uvawe na te~nosti {to vlijae na promenata na telesnata te`ina.

47

Farmacevtski informator

Hemiski kontracepciski sredstva (Krem, gel, pena, vaginalni supozitorii i tableti) Spermicidite se hemiski sredstva koi gi inaktiviraat ili uni{tuvaat spermatozoidite. Imaj}i predvid deka kontracepciskata efikasnost im e niska, tie sekoga{ se koristat vo kombinacija so mehani~kite sredstva za kontracepcija. Spermicidot se stava vo rodnicata so aplikator neposredno pred odnos. Od hemiskite sredstva koi dejstvuvaat spermicidno najkoristeni se: octoxynol, menfegol, benzalkonium chlorid i nonoxynol-9.

11:49 AM


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:49 AM

Page 10

TEMA NA BROJOT Spored dene{nite nau~ni soznanija, upotrebata na hormonalni oralni kontraceptivi ne go zgolemuvaat rizikot od pojava na maligni zaboluvawa na dojkata i na grloto na matkata. Mnogubrojnite studii ne poka`uvaat pri~inska povrzanost me|u niskodoza`nite kontracepciski tableti i srceviot udar. Sepak, treba da se obrati vnimanie na postoeweto na drugi rizi~ni faktori za pojava na bolesta, kako {to se pu{eweto i prekumernata telesna te`ina. Vo vakov slu~aj e neophodna konsultacija so ginekolog vo vrska so izborot na kontracepcisko sredstvo. Upotrebata na tabletite za kontracepcija mo`e da go zgolemi rizikot od pojava na venski tromboembolii. Ovoj rizik e zna~itelno pogolem pri pu{ewe i dolgotrajno le`ewe, pa ovoj vid na kontracepcija ne treba da se primenuva kaj pacientki so venska tromboza, te{ki oblici na visok krven pritisok, srcev infarkt, postoe~ki hormonski zavisni tumori, naru{uvawe na metabolizmot, kako dijabet ili naru{uvawe na metabolizmot na lipidite, belodrobna embolija ili te{ki hepatalni o{tetuvawa. Iako ovaa kontracepciska metoda ne e bez rizici, tie se minimalni i balansiraat so zdravstvenite pridobivki. Koristeweto na oralnite kontraceptivi za{tituva od rak na endometriumot i janicite. Zdravite perimenopauzalni `eni koi ne pu{at, a koristat oralni kontraceptivi mo`at da izvle~at pove}e pridobivki otkolku rizici od nivnoto koristewe. Osven efikasnata kontracepcija, oralnite kontracepcii mo`at da go reguliraat nivniot menstrualen ciklus, da go reduciraat brojot na toplite branovi, kako i da za{titat od dva tipa na ginekolo{ki kancer. Kaj niv pomalo e i gubeweto na koskenata masa. Vo odredeni retki slu~ai treba da se prestane so zemaweto na kontracepciskite tableti. Tuka spa|aat slednive sostojbi: z migrena koja se javuva prv pat po zemawe na hormonski kontraceptivi z neo~ekuvani naru{uvawa na vidot koi{to mo`at da bidat prvi znaci za tromboti~ni promeni na krvnite sadovi z akutna `oltica z dolgotrajno le`ewe z poka~uvawe na krvniot pritisok z bremenost z pojava na miomi vo gradite

Farmacevtski informator

48

URGENTNA KONTRACEPCIJA Urgentnata kontracepciska tableta, ili "day after" tabletata se zema do 72 ~asa po neza{titen seks i mo`e da ja spre~i nesakanata bremenost. Tabletata sodr`i hormoni vo visoki dozi koi spre~uvaat ovulacija i oploduvawe ili implantacija na oplodenata jajce-kletka. Za razlika od voobi~aenite metodi na kontracepcija, urgentnata kontracepcija se zema samo vo itni slu~ai i e pomalku efikasna. Urgentnata hormonalna kontracepcija e dostapna vo dve formi: kombinirana tableta so estrogeni i progesteron koja se zema vo dve dozi, vo 12-~asoven interval, ili ~isto progesteronska tableta koja mo`e da se zeme kako dve odvoeni dozi vo tek na 12 ~asa ili pak odedna{. Tabletata so ~ist progesteron e poefikasna od kombiniranite tableti (do

89%) i poka`uva pomalku nesakani efekti (nauzea, povra}awe i dr.). Ovaa tableta sodr`i Levonorgestrel 1,5 mg i e poznata vo SAD i Kanada kako Plan B, vo Velika Britanija kako Levonelle, a vo Francija kako Nor-Levo. Ovie tableti se tolku poefikasni kolku {to }e se zemat poskoro. Limitot od 72 ~asa e odreden vrz baza na ispituvawata od strana na Svetskata zdravstvena organizacija (WHO). Ovaa godina, od strana na FDA, e odobren nov vid na urgentna kontracepciska tableta pod za{titenoto ime ellaOne (sekoja tableta sodr`i 30 mg ulipristal acetate) i taa e efikasna zemena i do120 ~asa potoa. Urgentnata kontracepcija ne se prepora~uva kako voobi~aena metoda na kontrolata na ra|awe i se zema samo vo isklu~itelni slu~ai: koga `enata zaboravila da ja zeme kontracepciskata tableta, koga se o{tetil prezervativot, ili pak kaj `eni `rtvi na seksualno nasilstvo. Urgentnata kontracepciska tableta ne treba da ja koristat `eni koi se ve}e bremeni, so istorija na srcev udar, so naru{uvawe pri zgrut~uvaweto na krvta, so hepatalni naru{uvawa ili pak so porfirija. Nesakani efekti na ovie tableti se nauzea, povra}awe, abdominalna bolka, naduenost, glavobolka i napnatost vo gradite. Ovie nesakani efekti se javuvaat vo tekot na prvite 24 ~asa od zemaweto na tabletata. OSTANATI HORMONSKI METODI Injekcii - sodr`at sintetski polovi hormoni, a se davaat intramuskularno vo oblik na masleni ili vodeni suspenzii vo muskulot na nadlakticata ili gluteusot na sekoi 4,8 ili 12 nedeli - zavisno od vidot. Hormonite kontinuirano se osloboduvaat od muskulot. Subdermalni implantati - se so golemina okolu 2 mm, a se postavuvaat pod ko`ata na nadlakticata niz mal zasek. I tie kontinuirano gi osloboduvaat hormonite, a kontracepciska sigurnost im iznesuva 3-5 godini. Flasteri - sodr`at transdermalni sistem koj kontinuirano go otpu{ta hormonot. Se primenuvaat edna{ nedelno. Po tri nedeli na primena na flasterite sleduva edna nedela pauza. Vaginalniot prsten - e mal fleksibilen prsten koj{to kontinuirano osloboduva niski dozi na estrogeni i progestageni vo teloto. Dejstvuva taka {to ja spre~uva ovulacijata i ja zgusnuva cervikalnata sluz. Prstenot go postavuva samata korisni~kata. Toj ostanuva postaven za vreme od 3 nedeli, po {to sleduva pauza od edna nedela vo koja nastapuva psevdomenstrualno krvarewe. Intrauterina kontracepcija (IUK) Postojat dva vida na kontracepciski

spirali: klasi~na vo forma na bukvata T izrabotena od plastika i oblo`ena so metal i hormonalna, koja go ispu{ta hormonot levonorgestrel (progesteron) vo sekojdnevni niski dozi. Denes naj~esto se koristat klasi~nite spirali so bakarna obvivka koi ne ispu{taat hormoni. I dvata vida na spirali ostanuvaat vmetnati vo matkata 5 godini, po koj{to period treba da se zamenat. Klasi~nata spiralata se postavuva pri krajot na menstruacijata koga e naj{iroko grloto na matkata, {to go olesnuva postavuvaweto. Po aplikacijata vozmo`na e pojava na lesni, to~kasti krvavewa koi obi~no is~eznuvaat vo rok od nekolku dena. Ako ovaa sostojba potrae, ili ako se pojavi obilno krvavewe, treba da se pobara pomo{ od ginekolog. Kaj korisni~kite na spirali vospalenijata na jaj~nicite i jajcevodite se po~esti. Pri~ina za ovaa pojava ne e samata spirala, tuku vleznite infekcii. Vo ova e i klu~nata razlika i prednost na intrauterinata vlo{ka vo odnos na klasi~nata spirala: hormonite koi gi ispu{ta intrauterinata vlo{ka go potpomagaat sozdavaweto na sluzen ~ep vo grloto na matkata {to pretstavuva mehani~ka bariera ne samo za spermatozoidite, tuku i za {ireweto na infekcijata. Intrauterinata vlo{ka (popularno nare~ena spirala so hormoni) e dolgotrajna i isklu~itelno sigurna metoda na kontracepcija. Intrauterinata vlo{ka gi soedinuva pozitivnite svojstva na hormonska terapija i intrauterina kontracepcija. Intrauterinata vlo{ka obezbeduva dolgotrajna i sigurna kontracepcija preku kontinuirano ispu{tawe na podednakvoi niski dozi na hormoni (okolu 20 Âľg dnevno). Ovaa doza na hormoni e tolku niska {to duri i ne vlijae na funkcijata na jaj~nicite. Edinstveniot dostapen brend na pazarot e intrauterinata vlo{ka Mirena proizvedena od strana na Bayer. Mirena e edinstvenoto kontracepcisko sredstvo odobreno od strana na FDA za tretman na te{ki menstrualni krvavewa i pretstavuva edinstvena alternativa na hirur{kata metoda na tretman. Kontracepciskiot efekt na Mirena se zasnova na lokalnoto dejstvo na hormonite so {to: z Se zgolemuva gustinata na sluzta vo grloto na matkata z Se namaluva frekvencijata na ovulacijata z Ja inhibira podvi`osta na spermatozoidite z Go spre~uva zadebeluvaweto na sluznicata na matkata. Ako vo isklu~itelen slu~aj i dojde do oploduvawe, oplodenata jajce kletka te{ko mo`e da se smesti vo takva sluznica z Prisustvoto na tu|o telo vo matkata predizvikuva osloboduvawe na leukociti i prostaglandini od strana na endometriumot. I ednite i drugite predizvikuvaat otfrlawe na spermata, jajcekletkite, pa duri i na embrionite. Ovie promeni traat samo dodeka hormonskata spirala se nao|a vo {uplinata na matkata. [tom taa }e se otstrani, site promeni se normaliziraat vo kratok vremenski period, taka {to ve}e vo sledniot ciklus mo`e da nastapi bremenost.


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

Po aplikacija na intrauterinata vlo{ka menstrualnite krvavewa stanuvaat pokratki, poslabi i pomalku bolni. Vo prvite 3-6 meseci mo`e da se pojavat slabi intermenstrualni krvavewa. Po edna godina, menstruacijata vo prosek trae samo eden den. Kaj okolu 20% od `enite krvaveweto mo`e da izostane, {to e medicinski apsolutno bezopasno. Ako se pojavat dopolnitelni znaci na bremenost (ma~nina, napnatost na gradite) ili ako nastapilo silno krvavewe, zadol`itelno treba da se odi kaj ginekolog.

Intrauterinata vlo{ka mo{ne dobro se podnesuva. Nuspojavi, kako {to se glavobolki i napnatost na gradite, se javuvaat samo vo prvite 3-4 meseci. Intrauterina vlo{ka ili klasi~na spirala ne smeat da se koristat samo vo retki slu~ai, a tuka spa|aat: ¾ anomalii na matkata ¾ maligni zaboluvawa na matkata

11:49 AM

Page 11

¾ postoe~ka bremenost ¾ akutni vospalenija i infekcii na genitaliite ¾ tumor ili akutna bolest na heparot ¾ alergija na bakar (kaj bakarni spirali) ¾ tromboza Po otstranuvaweto na spiralata, ne doa|a do namaluvawe na plodnosta. Sterilizacija Hirur{ki metodi na kontracepcija se vazektomija kaj ma`ite ili podvrzuvawe na jajcevodite kaj `enite. Sterilizacijata e najdelotvorna metoda na kontracepcija, no e ireverzibilna, pa ne im se prepora~uva na pomladite lica. Osven toa, site hirur{ki metodi se invazivni, pa nosat so sebe i odreden rizik. Sterilizacijata na `enite se izveduva so podvrzuvawe na jajcevodite, so {to se spre~uva jajce-kletkata da stigne do matkata (i obratno - spermatozoidite ne mo`at da stignat do jajce-kletkata).

Sterilizacijata na ma`ite se vr{i so presekuvawe na semenovodite, so {to se spre~uva isfrlawe na spermatozoidite so semenata te~nost. Sterilizacijata kaj ma`ite se postignuva duri po nekolku meseci od izvr{enata vazektomija bidej}i e potrebno odredeno vreme za da se eliminiraat preostanatite spermatozoidi od kanalot. Vazektomijata ne vlijae na seksualnata potencija na ma`ite. Nieden od ovie zafati ne vlijae vrz libidoto i proizvodstvoto na polovi kletki: ma`ite i ponatamu isfrlaat semena te~nost bez spermatozoidi, a `enite i ponatamu imaat regularni mese~ni krvavewa. dipl. farm. Len~e Iv~eska

Koristena literatura: 1. Gram I et al. Oral contraceptive use and the incidence of cervical intraepithelial neoplasia. Am j Obstet Gynecol 1992; 167: 40-44 2. http://www. fhi.org/en/RH/Pubs/factsheets/OCriskben.htm Benefits 3. http://www.cybermed.hr/centri_a_z/kontracepcija/metode_kontracepcije/kontraceptivne_tablete 4. Kemmeren JM et al. Third generation oral contraceptives and risk of venous thrombosis: meta-analysis. BMJ 2001; 323 (7305): 131-134 5. Ortiz M, Croxatto H (1987). "The mode of action of IUDs.". Contraception 36 (1): 37–53. :. PMID . 6. Smart Y, Fraser I, Clancy R, Roberts T, Cripps A (1982). "Early pregnancy factor as a monitor for fertilization in women wearing intrauterine devices". Fertil Steril 37 (2): 201–4. PMID. 7. Stanford J, Mikolajczyk R (2002). "Mechanisms of action of intrauterine devices: update and estimation of postfertilization effects". Am J Obstet Gynecol 187 (6): 1699–708. :. PMID ., which cites:


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:50 AM

Page 12

TEMA NA BROJOT

ORALNITE PILULI ZA KONTRACEPCIJA I RIZIKOT OD POJAVA NA KARCINOMI Oralnite kontraceptivi i rizikot od pojava na karcinom na dojkata

Farmacevtski informator

50

Rizikot za razvoj na karcinom na dojkata kaj `enite zavisi od pove}e faktori, od koi nekoi se povrzani so prirodnite ciklusi. Tuka spa|aat sostojbi koi ovozmo`uvaat visoko nivo na polovi hormoni dolg vremenski period, kako {to e po~etokot na rana vozrast (pred dvanaesettata godina), docna menopauza (posle pedesettata godina), prva bremenost po triesettata, `ena koja voop{to ne bila bremena itn. Kolaborativnata grupa za hormonalni faktori kaj karcinomot na dojka (Collaborative Group on Hormonal Factors in Breast Cancer) vo 1996 godina sprovede analiza na podatocite na svetsko nivo i utvrdi deka kaj `enite koi koristat piluli za kontracepcija se pojavuva malku zgolemen rizik za razvoj na karcinom na dojka. Rizikot e najgolem kaj `enite koi zapo~nale da gi koristat pilulite za kontracepcija kako tinejxerki. Sepak, po deset ili pove}e godini po prestanokot so koristewe na tableti za kontracepcija, rizikot za razvoj na karcinom na dojka se vra}a na istoto nivo kako tie nikoga{ da ne koristele tableti za kontracepcija, bez ogled na semejnata anamneza na karcinom na dojka, reproduktivnta istorija, geografskoto podra~je na `iveewe, etni~kata pripadnost, razlikite vo dizajnot na studijata, doziraweto i vidot na hormonot, ili vremetraeweto na koristewe. Pokraj toa, karcinomot na dojkata dijagnosticiran kaj `enite koi deset ili pove}e godini ne koristele piluli za kontracepcija e pomalku naprednat otkolku karcinomot na dojkata dijagnosticiran kaj `enite koi nikoga{ ne koristele piluli za kontracepcija. Za potrebite na ovaa analiza, istra`uva~ite gi vklu~ile rezultatite od 54 studii. Vo analizata se vklu~eni 53.297 `eni so dijagnosticiran karcinom na dojka i 100.239 `eni, kaj koi ne e dijagnosticiran karcinom na dojka. Ovaa analiza opfa}a okolu devedeset procenti od epidemiolo{kite studii na svetsko nivo koi ja istra`uvale vrskata me|u pilulite za kontracepcija i karcinomot na dojka. Naodite na istra`uvaweto na Women's Contraceptive and Reproductive Experiences (Women's CARE) bea vo sprotivnost so onie opi{ani pogore. Ovaa studija ja prou~uva{e upotrebata na pilulite za kontracepcija kako faktor na rizik za karcinom na dojka kaj `enite na vozrast od 35 do 64 godini. Istra`uva~ite anketiraa 4.575 `eni kaj koi bil dijagnosticiran karcinom na dojkata (pome|u 1994 i 1998 godina) i 4.682 `eni koi nemale karcinom na dojka. Sobrani se detalni informacii vo vrska so upotrebata na pilulite za kontracepcija, reproduktivnata istorija, zdravjeto i semejnata istorija. Rezultatite, koi bea objaveni vo 2002 godina, uka`uvaa na toa deka sega{nata ili prethodna upotreba na pilulite za kontracepcija zna~itelno ne go zgolemila rizikot od karcinom na dojka. Rezultatite bea re~isi identi~ni kaj `enite od crnata i belata rasa. Faktori kako {to se podolgi periodi na koristewe, povisoki dozi na estrogen, zapo~nuvawe na upotrebata pred dvaesetgodi{na vozrast i upotreba na pilulite za kontracepcija od strana na `enite so semejna istorija na karcinom na dojka, ne se povrzani so zgolemen rizik za zaboluvawe. Vo studija finansirana od Nacionalniot (NCI) objavena vo 2003 godina, ispituvani se faktorite na rizik za karcinom na dojka kaj `eni na vozrast od 20 do 34 godini, vo sporedba so `eni na vozrast od 35 do 54 godini. @enite kaj koi e dijagnosticiran karcinom na dojka popolnuvale pra{alnik dali koristele piluli za kontracepcija vo

period podolg od 6 meseci pred dijagnozata i ako e taka, dali poslednata upotreba bila vo period od 5 godini, od 5 do 10 godini, ili pove}e od 10 godini. Rezultatite poka`ale deka rizikot e najgolem kaj `enite koi koristele piluli za kontracepcija vo rok od 5 godini pred dijagnozata, osobeno kaj pomladite.

Oralnite kontraceptivi i rizikot od pojava na ovarijalen i endometrijalen karcinom Istra`uvawata postojano poka`uvaat deka koristeweto na piluli za kontracepcija go namaluva rizikot od karcinom. Vo 1992 godina, pri analiza na dvaeset studii koi se zanimavale so vrskata me|u upotrebata na piluli za kontracepcija i karcinom na jaj~nici, istra`uva~ite od Medicinskiot fakultet na univerzitetot Harvard otkrile deka rizikot od karcinom na jaj~nicite opa|a so zgolemuvawe na vremetraeweto na upotrebata na piluli za kontracepcija. Rezultatite poka`ale 10 do 12 procenti namaluvawe na rizikot po edna godina upotreba, a pribli`no 50 procenti namaluvawe po pet godini upotreba na piluli za kontracepcija. Praveni se studii za toa kako i kolku dozata ili tipot na hormoni vo kontracepciskite piluli vlijae na namaluvaweto na rizikot od karcinom na jaj~nicite. Edna od studiite koristeni vo analizata na univerzitetot Harvard, (Cancer and Steroid Hormone Study-CASH), poka`a deka namaluvaweto na rizikot od karcinom na jaj~nici e ist bez ogled na vidot ili dozata na estrogen i progesteron vo pilulata. Vo ponova analiza na podatocite od CASH studija, utvrdeno e deka formulacii so visokite nivoa na progesteron go namaluvaat rizikot od karcinom na jaj~nicite pove}e, za razlika od formulacii so niski nivoa na progesteron. Vo druga ponova studija, (Steroid Hormones and Reproductions-SHARE), ispituvani se novi, poniski dozi progestini koi imaat razli~ni androgeni svojstva nalik na efektite na testosteron. Ne e utvrdena razlika me|u androgenite i neandrogenite piluli za kontracepcija i rizikot od karcinom na jaj~nicite. Prou~uvana e upotrebata na piluli za kontracepcija kaj `eni so zgolemen rizik na karcinom na jaj~nicite kako rezultat na genetski mutacii BRCA 1 i BRCA 2. Edna studija poka`a namaluvawe na rizikot, no druga ponova studija poka`a deka nema efekt. Upotrebata na piluli za kontracepcija zna~itelno go namaluva rizikot od endometrijalen karcinom. Ovoj za{titen efekt se zgolemuva so dol`inata na upotreba na piluli za kontracepcija, a prodol`uva pove}e godini po prestanokot na nivnata upotrebata.

Oralnite kontraceptivi i rizikot od pojava na cervikalen karcinom Istra`uvawata poka`uvaat deka dolgotrajnata upotreba na piluli za kontracepcija (pet ili pove}e godini) mo`e da bide povrzana so zgolemeniot rizik od karcinom


40-41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51.qxd

12/19/2010

11:50 AM

na grloto (cervikalen karcinom). Iako upotrebata na piluli za kontracepcija mo`e da go zgolemi rizikot od karcinom na grloto na matkata, humaniot papiloma virus (HPV) e glavna pri~ina za ovaa bolest. Okolu 14 tipovi na HPV imaat potencijal da predizvikaat karcinom. Pri biopsija na cervikalen karcinom, vo 99% od primerocite se pronajdeni razli~ni tipovi na HPV. Analizata na Internacionalnata agencija za istra`uvawa na karcinomi (International Agency for Research on Cancer-IARC) vo 2003 godina utvrdi zgolemen rizik od cervikalen karcinom pri podolga upotreba na piluli za kontracepcija. Istra`uva~ite analizirale podatoci od 28 studii vo koi se vklu~eni 12.531 `eni so karcinom na matkata. Podatocite sugeriraat deka rizikot od karcinom na matkata mo`e da se namali po prestanokot na upotreba na piluli za kontracepcija. Vo drug IARC-izve{taj, podatocite od osum studii bea vo kombinacija za da se proceni efektot na upotreba na kontracepciski piluli vrz rizikot od cervikalen karcinom kaj HPV-pozitivni pacientki. Otkrieno e ~etirikratno zgolemuvawe na rizikot kaj `enite koi koristele kontracepciski piluli vo period podolg od pet godini. Rizikot e zgolemen, isto taka, kaj `enite koi po~nale so upotreba na piluli za kontracepcija na vozrast pomala od dvaeset godini i `enite koi gi koristele kontracepciskite piluli vo period podolg od pet godini.

Oralnite kontraceptivi i rizikot od pojava na hepatalen karcinom Nekolku studii poka`aa deka pilulite za kontracepcija go zgolemuvaat rizikot od karcinom na heparot kaj populacii kaj koi voobi~aeno postoi nizok rizik od hepatalen karcinom, kako {to se `enite od belata rasa vo SAD i Evropa koi nemaat hepatalni zaboluvawa. Vo ovie studii, kaj `enite, koi koristat piluli za kontracepcija za podolg vremenski period e zgolemen rizikot od pojava

Page 13

na hepatalen karcinom. Sepak, kontracepciskite piluli ne go zgolemuvaat rizikot od pojava na hepatalen karcinom kaj `enite od crna i `olta rasa, koi se smetaat za visokorizi~ni za ovaa bolest. Se smeta deka ova e poradi drugi faktori na rizik, kako {to e infekcija na hepatitis.

Testovi Istra`uvawata poka`aa deka redovnoto ispituvawe na dojkite so mamogrami go namaluva brojot na smrtni slu~ai od karcinom na dojka kaj `enite. Abnormalni promeni vo grloto na matkata ~estopati mo`at da se otkrijat so PAP-test i da se tretiraat pred da se razvie karcinom. Redovna poseta na ginekolog (barem edna{ godi{no), eho-ispituvawa na jaj~nicite i matkata, kako i sovetuvawe za izborot na sredstvo za kontrola na ra|aweto, se klu~nite faktori za namaluvawe na rizikot od pojava na karcinomi koi se pri~ina broj eden za smrtnosta kaj `enite. M-r farm. Marina Stevkovska

Koristena literatura: z Burkman R, Schlesselman JJ, Zieman M. Safety concerns and health benefits associated with oral contraception. American Journal of Obstetrics and Gynecology 2004; 190(4 Suppl):S5–22. z Smith JS, Green J, Berrington de GA, et al. Cervical cancer and use of hormonal contraceptives: A systematic review. Lancet 2003; 361(9364):1159–1167. z Moreno V, Bosch FX, Munoz N, et al. Effect of oral contraceptives on risk of cervical cancer in women with human papillomavirus infection: The IARC multicentric case-control study. Lancet 2002; 359(9312):1085–1092. z http://www.cancer.gov z http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa013202


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:04 PM

Page 2

TEMA NA BROJOT

KONTRACEPCIJA

Farmacevtski informator

52

Planiraweto na semejstvoto e osnovno ~ovekovo pravo na site bra~ni dvojki i lica da re{avaat slobodno i odgovorno za brojot na decata, intervalite me|u ra|awata i da imaat soodvetna informacija i sredstva za toa. Vo osnovata na semejnoto planirawe, dominantnata uloga ja ima kontracepcijata. Se postavuva pra{aweto od koga zapo~nala emancipacijata na `enata samostojno da re{ava za sebe. Za ginekolozite toa e od denot koga e proizvedena prvata kontracepciska tableta, so {to na `enata i se dala mo`nost svesno da mo`e da ja kontrolira svojata reproduktivna sposobnost, a so toa aktivno i svesno da go planira semejstvoto. Postojat pove}e na~ini na sproveduvawe na kontracepcijata: 1. Barierna kontracepcija Lesna i prakti~na, ovozmo`uva za{tita od seksualno transmisivni infekcii, vklu~itelno i HIV infekcijata - tuka spa|aat prezervativot, cervikalnite kapi, spermicidite i dijafragmata. 2. Intrauterinite pesari (spirali) Pretstavuvaat postavuvawe na intrauterini pesari (IUP) t.e. tu|o telo vo matkata, ~ija cel e kontracepcija. Mehanizmot na dejstvo e predizvikuvawe na morfolo{ki promeni vo endometriumot i promeni vo biohemiskite karakteristiki na intrauterinata te~nost. Izborot na IUP e individualen i zavisi od potrebite i problemite na pacientkata. Denes postojat sovremeni tipovi na IUP ~ija funkcija, pokraj kontracepciska, mo`e da bide i terapevtska. Pokraj klasi~nite IUP, ~ija uloga e samo kontracepciska, najnovite tipovi na IUP (Mirena) sodr`at aktivna komponenta na hormonot levonorgestrel, koj se osloboduva pri postavuvawe na IUP vo matkata i mo`e da se koristi vo terapevtski celi.

3. Oralna hormonalna kontracepcija Zna~i koristewe na tableti za za{tita od nesakana bremenost. Vo osnova na kombiniranite preparati se koristi estrogenata komponenta etinilestradiol-sintetski estrogen. Za razlika od estrogenata komponenta koja e nepromenliva, progestagenata e razli~na i mu dava mo`nost na ginekologot za izbor. Sintetskite progestageni se delat vo dve golemi grupi: a) proizvodi na 17-hidroksi progesteronot i b) proizvodi na 19-nortestosteronot. Postojat nekolku vidovi na oralni hormonalni kontraceptivi: a) monofazni preparati - site tableti sodr`at ista doza na estrogen i progestagen vo celiot ciklus i vo praksa tie se naj~esto upotrebuvani. b) dvofazni preparati c) trifazni preparati d) depo preparati i e) progestageni preparati. Mehanizmot na dejstvo na oralnite kontraceptivi e kopleksen i opfa}a potisnuvawe na ovulacijata, promeni vo endometriumot, promeni vo cervikalnata sluz i promeni vo jajcevodite. Pokraj visokiot procent za za{tita od nesakana bremenost, kontracepciskite tableti se pove}e go nao|aat svoeto mesto vo terapevtski celi. Tuka spa|aat disfunkcionalnite uterini krvavewa, hiperandrogenemijata, policisti~nata ovarijalna bolest, predmenstrualniot sindrom i endometriozata. Najnovite niskodoza`ni kontracepciski tableti otvorija eden nov svet ne samo vo kontracepcijata na `enata i nejzinoto pravo samostojno da re{ava, tuku i vo tretmanot na mnogu naru{uvawa od zdravstven aspekt, so {to se olesnuva i rabotata na klini~arot. Izborot na toa koj tip na kontracepcija }e se primeni zavisi od mnogu aspekti: 1. zdravstvenata sostojba na pacientkata 2. vozrasta 3. po~ituvawe na nejzinite `elbi i potrebi. Pred da se primeni koj bilo vid na kontracepcija, potrebno e pacientkata da se konsultira so svojot ginekolog, dobro da se informira, da se napravat potrebnite pregledi i na toj na~in da i se obezbedi bezbedna kontracepcija. D-r Sne`ana Organxiska-Majstorova specijalist ginekolog-aku{er PZU Higia, Skopje


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:04 PM

Page 3


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:04 PM

Page 4

TEMA NA BROJOT

MATI^NI KLETKI

Farmacevtski informator

54

@ivoten podarok... Mati~ni kletki se nezreli i nediferencirani kletki koi pretstavuvaat strukturni elementi na organizmot i koi ja imaat mo`nosta za regeneracija i preobrazuvawe vo koj i da bilo tip na kletki vo organizmot. Pretstavuvaat nespecijalizirani kletki, koi vo soodvetna sredina mo`at da se obnovuvaat i da se razvivaat vo razni tipovi na kletki, kako {to se srcevi, nervni, muskulni itn. Do skoro, koskenata sr` pretstavuva{e glaven izvor na ovie kletki. Denes, ve}e ni e poznato deka izvor na mati~ni kletki pretstavuva i krvta zemena od papo~nata vrvka i placentata, a tie mo`at da bidat sobrani vo eden i edinstven moment od `ivotot na novoroden~eto: momentot na negovoto ra|awe. Postojat i drugi izvori na mati~ni kletki koi nao|aat primena, a toa se: pulpata na mle~nite zap~iwa i umnicite, perifernata cirkulacija, ko`ata i vartonovata sluz. Tokmu poradi taa nivna osobina mo`at da se koristat pri terapijata na okolu 80 vidovi bolesti, me|u koi akutnite i hroni~nite leukemii, mielopolaplasti~ni i limfopolaplasti~ni naru{uvawa, kongenitalni naru{uvawa na imunolo{kiot sistem, vrodeni anomalii na trombocitite, nasledni anomalii na eritrocitite, mielodisplasti~ni sindromi. Istra`uvawata poka`uvaat pozitivni rezultati i vo tretmanot na drugi zaboluvawa i se predviduva deka vo bliska idnina mati~nite kletki }e se upotrebuvaat i vo mnogu drugi bolesti: srcev infarkt, bolesti na krvnite sadovi, mozo~en infarkt, povredi na mozokot, kornealni o{tetuvawa, avtoimuni zaboluvawa, {e}erna bolest, multipleks skleroza, Alchajmerova bolest, Parkinsonova bolest i drugi. Prednosti na mati~nite kletki zemeni od krvta na papo~nata vrvka i placentata: z Istite se apsolutno kompatibilni so deteto i ne postoi nikakov rizik da bidat otfrleni, a mo`at da bidat koristeni i kako srodni transplantanti za drugite ~lenovi na semejstvoto. z Procedurata na nivnoto sobi-

rawe e mnogu ednostavna i celosno bezbedna. z Mo`at da bidat staveni na raspolagawe vo sekoe vreme na sopstvenicite. z Imaat pogolema sposobnost za razmno`uvawe i poradi svojata ednostavnost mnogu se popogodni za koristewe vo odnos na mati~nite kletki na vozrasnite. Eden primerok na mati~ni kletki zemen od krvta na papo~nata vrvka i placentata za da bide soodveten mora da go sodr`i sood-

mati~nite kletki vo primerokot kako i za mo`nostite za nivnata terapevtska primena.

vetniot broj na kletki, vo zavisnost od obemot vo koj e sobran. Postapkata za sobirawe e ednostavna, no ako poradi fiziolo{ki karakteristiki ili poradi uslovite na poroduvaweto ne se sobere minimalna neophodna koli~ina na kletki, ne se prepora~uva prodol`uvawe na krioprezervacija na primerokot. Laboratoriskoto razmno`uvawe na ovie kletki (ex vivo expansion) denes pretstavuva eksperimentalna procedura. Zatoa e mnogu va`no roditelite da bidat odgovorno informirani za brojot na

bolnicata E. Gluckman e izvr{ena prvata transplantacija so mati~ni kletki od novoroden~e. Timot na Saint Louis ja izvel ovaa procedura so cel lekuvawe na osmogodi{niot brat na novoroden~eto, koj boleduval od redok vid na anemija (anemija Fanconi). Od toga{ se do denes, na svetsko nivo izvr{eni se pove}e od 10 000 transplantacii kaj deca i vozrasni za lekuvawe na golem broj zaboluvawa: Zaboluvawa na hematolo{kiot i imunolo{kiot sistem (anemii, imunodeficiencii, leukemii, limfomi, mielomi itn.) drug tip maligni za-

Primena na mati~nite kletki zemeni od krvta na papo~nata vrvka i placentata. Sega{nost I pokraj toa {to vo na{ata dr`ava primenata na mati~nite kletki stana poznata vo poslednite godini, od nivnata prva klini~ka primena pominaa ve}e 20 godini: Vo 1988 godina, vo Pariz, vo


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

boluvawa, zaboluvawa koi se odnesuvaat na metabolizmot. Idnina Poslednite godini se izvr{eni intenzivni istra`uvawa, a postignat e i zna~itelen napredok vo domenot na primenata na mati~nite kletki, osobeno vo regenerativnata medicina. Na toj na~in, spektarot na zaboluvawa koi vo bliska idnina }e mo`at da se tretiraat so mati~nite kletki, postojano se zgolemuva. Denes vo svetot postojat golem broj privatni banki za ~uvawe, odnosno krioprezervacija na mati~ni kletki, na temperatura od -196°C, 20 godini i se sekoga{ na raspolagawe na deteto i negovoto potesno semejstvo, na nivno barawe. ^uvaweto na mati~ni kletki od papo~na vrvka, osobeno im se prepora~uva na onie lica koi imaat familijarna anamneza-istorija za maligni zaboluvawa vo semejstvoto, nasledni zaboluvawa i site bolesti koi se lekuvaat so transplantacija na mati~ni kletki, kaj bremenost po inseminacija- invitro oploduvawe i na dvojki od me{ana nacionalnost poradi nemo`nost za pronao|awe na kompatibilen daritel ako ima potreba od toa. Mle~noto zap~e e vtora mo`nost za decata koi {to ne gi za~uvale svoite mati~ni kletki vo momentot na ra|awe od papo~nata vrvka. Mo`e da se obrabotat i da se za~uvaat mati~ni kletki od mle~nite zabi vo periodot na nivnata fiziolo{ka smena so trajnite zabi i od site umnici nezavisno od toa dali se impaktirani ili izniknati vo usnata praznina. Va`no e zabite da se oformeni i da se vitalni (zdravi, bez plomba i karies).

Page 5

z masni kletki- koi go sozdavaat masnoto tkivo, ja imaat sposobnosta da go regeneriraat srcevoto tkivo po infarkt na miokardot; z nervni kletki- koi u~estvuvaat vo regeneracija na o{tetenoto nervno tkivo po razni vidovi na trauma. Mezenhimalni kletki se kletki koi mo`at da se vsadat vo sekoj organ ili tkivo i da gi obnovat na nivo na struktura i funkcija, dokolku se o{teteni. Isto taka, vo soglasnost so najnovite istra`uvawa, mezenhimalnite kletki mo`at da bidat diferencirani i vo muskulni kletki, kako i vo endokrini kletki na pankreasot, koi proizveduvaat insulin. Primena na mati~nite kletki od pulpata na mle~nite zabi i umnicite Golemata koncentracija na mezenhimalnite kletki vo pulpata na zabot vo odnos na drugi izvori na mati~nite kletki dava mo`nost ovie mati~ni kletki da najdat primena vo terapijata na mnogu bolesti. Poslednive godini napraveni se intezivni istra`uvawa, a postignat e i zna~aen napredok vo domenot na primenata na mati~nite kletki. Na toj na~in, spektarot na zaboluvawa koi vo bliska idnina mo`at da se tretiraat so mati~ni kletki postojano se zgolemuva: Regeneracija na tkiva: z regeneracija na srcev muskul (miokard) po infarkt; z regeneracija na mozokot po mozo~en udar i traumi;

z regeneracija na 'rbetniot mozok po traumi; z regeneracija na koskite (povredi, skr{enici) ; z regeneracija na 'rskavici i ligamenti ; z lekuvawe na osteoartritis ; Stomatolo{ka primena: z implantirawe na novi zabi so koristewe na dentivni kletki ; z terapija na karies na zabi, terapija na periodontit ; z upotreba vo maksilofacijalnata hirurgija ; z regeneracija na tkiva na liceto i na vilicata. Op{ti terapii z lekuvawe na dijabetes ({e}erna bolest) ; z povredi i bolesti na nervniot sistem (paralizi, Parkinsonova bolest, Alchajmerova bolest) ; z bolesti na muskulniot sistem (muskulna distrofija). Vo poslednite nekolku godini mnogu brzo se razviva nov vid biotehnologija, a toa e genska terapija. Hematopoetskite mati~ni kletki se koristat kako prenositeli na zdravi geni i se transplantiraat vo pacientot. Pove}eto klini~ki obidi (studii) se naso~eni na razli~ni tipovi kancer i na monogenetski bolesti.

Jasminka Karanovi} NEA VITA, Skopje

Koristena literatura Gluckman E, Broxmeyer HA, Auerbach AD, et al. Hematopoietic reconstitution in a patient with Fanconi’s anemia by means of umbilical cord blood from an HLA-identical sibling. N Engl J Med. 1989;321:1174–1178 Tse W, Laughlin MJ. Umbilical cord blood transplantation: a new alternative option. Hematology Am Soc Hematol Educ Program. 2005:377–383 Kobylka P, Ivanvi P, Breur-Vriesendorp BS. Preservation of immunological and colony-forming capacities of long-term (15 years) cryopreserved cord blood cells. Transplantation. 1998;65: 1275–1278 Surbek DV, Holzgreve W. Stem cells from cord blood: current status and future potential [in German]. Ther Umsch. 2002;59: 577–582 Ferreira E, Pasternak J, Bacal N, de Campos Guerra JC, Mitie Watanabe F. Autologous cord blood transplantation. Bone Marrow Transplant. 1999;24:1041 American Academy of Pediatrics: Work Group on Cord Blood Banking. Cord blood banking for potential future transplantation: subject review. Pediatrics 1999;104:116–8. Sanz MA. Cord-blood transplantation in patients with leukemia—a real alternative for adults. N Engl J Med 2004;351:2328–2330. [PubMed: 15564549] Kurtzberg J, Laughlin M, Graham ML, et al. Placental blood as a source of hematopoietic stem cells for transplantation into unrelated recipients. N Engl J Med 1996;335:157–166. [PubMed: 8657213] Primary teeth a rich source of stem cells. http://www.ada.org/prof/resources/pubs/adanews/adanewsarticle.asp?artileid=1275 Comparison of human dental pulp and bone marrow stromal stem cells by Cdna microarray analysis-Shi S, Robey PG, Gronthos S.Bone. 2001 Dec;29(6):532-9.

55

Farmacevtski informator

Kakov vid se mati~ni kletki se sodr`at vo pulpata na mle~nite zabi i umnicite? Najdragoceni kletki na pulpata na zabot se mezenhimalnite kletki, bidej}i imaat pove}ekratni mo`nosti za diferencirawe vo: z osteoblasti- kletki od koi se sozdava koskenoto tkivo; z hondroblasti-kletki koi ja sozdavaat 'rskavicata (sozdavaweto na 'rskavicata se koristi pri terapija na artritis i zaboluvawa na zglobovite); z dentivni kletki- koi ja sozdavaat pulpata i dentinata na zabot;

12:04 PM


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:04 PM

Page 6

STRU^EN TEKST

Primena na probiotici vo bremenosta – pridobivka ili rizik?

Farmacevtski informator

56

Denes probioticite imaat {iroka primena pri prevencijata i tretmanot na razli~ni zaboluvawa, pri {to postojat cvrsti nau~ni dokazi za nivniot povolen efekt pri odredeni klini~ki sostojbi. Imeno, doka`ani se pozitivnite efekti na probioticite pri infektivna dijareja kaj deca, periodi~ni infekcii predizvikani od Clostridium difficile, inflamatorni crevni zaboluvawa, intolerancija na laktoza i alergiski zaboluvawa. Me|utoa, potencijalnite pridobivki od upotrebata na probioticite se zavisni od vidot na probiotikot i variraat me|u razli~nite vidovi, od kade proizleguva deka doka`anite efekti na eden probiotski vid ne mo`at da se primenuvaat voop{teno bez pritoa da se napravat specifi~ni ispituvawa za sekoj vid poedine~no. Kontinuiraniot porast na primenata na probioticite vo klini~kata praktika bara temelno poznavawe na rizicite i pridobivkite od nivnata upotreba. Iako, probioticite se karakteriziraat so bezbeden profil pri upotrebata, vo odredeni sostojbi mora da se primenuvaat so golema pretpazlivost, na primer, vo tek na bremenost, kaj predvremeno rodeni bebiwa ili imunodeficientni novoroden~iwa (R.J. Boyle i sor., 2006). Od druga strana, postojat brojni tvrdewa deka probioticite mo`at da produciraat pozitivni efekti vo tekot na bremenosta, kako za majkata, taka i za plodot. Se pretpostavuva deka primenata na probiotici vo tekot na bremenost i doewe go stimulira imunolo{kiot sistem na novoroden~eto. Ispituvawata na Gueimonde i sor., 2006 kade bil davan probiotikot Lactobacillus rhamnosus GG na `eni vo posledniot mesec od bremenosta, potvrdile deka otsustvuva pojava na predvremeno poroduvawe, plod so niska telesna masa i kakvi bilo malformacii kaj novoroden~iwata (Dugoua i sor., 2009). Istite avtori vo prethodni ispituvawa doka`ale deka probiotikot L. rhamnosus GG ima svojstvo da ja reducira prevalencata na atopi~na egzema za 50%, dokolku se dava pred poroduvawe. Upotrebata na probiotici vo ishranata za vreme na bremenosta ja zgolemuva mo`nosta za ra|awe na zdravi novoroden~iwa, koi i vo podocne`nite stadiumi od `ivotot }e bidat povrzani so pomal rizik od pojava na razli~ni zaboluvawa. Normalnata mikroflora na majkata pretstavuva prva linija na odbranben mehanizam koja majkata mo`e da mu ja ponudi na svoeto dete dodeka toa pominuva niz rodilniot kanal. Zatoa bebiwata koi se rodeni po priroden pat imaat raz-

li~na gastrointestinalna flora od onie {to se rodeni so carski rez. Postojat tvrdewa deka primarnoto kreirawe na mikroflorata kaj novoroden~eto ima zna~ajno vlijanie vrz imunitetot i zdravstvenata sostojba vo tek na celiot `ivot. Me|utoa, Schultz i sor., 2004 vo svoite ispituvawa poka`ale deka oralnata primena na probiotikot Lactobacillus rhamnosus GG kaj bremeni `eni obezbeduva samo privremena kolonizacija na novoroden~eto preku odreduvawe na koncentracijata na probiotikot vo primeroci od feces so pomo{ na morfolo{ki i molekularni tehniki. Koncentracijata na probiotikot bila sledena vo razli~ni vremenski intervali, po~nuvaj}i od prviot mesec po ra|aweto na deteto do negovata trigodi{na vozrast. Dobienite rezultati potvrduvaat deka privremena kolonizacija na novoroden~iwata so L. rhamnosus GG, koja e stabilna vo prvite {est meseci od ra|aweto, mo`e da se postigne so kolonizirawe na majkata vo tek na bremenosta ili pred poroduvaweto. Vo fekalnite primeroci od majkata e utvrdeno prisustvo na L. rhamnosus GG samo 2-4 dena po poroduvaweto, {to e vo soglasnost so rezultatite od ispituvawata i na drugi avtori (Saxelin i sor., 1995), bidej}i kolonizacijata kaj majkite opstanuva vo mnogu kratok vremenski interval. Spored Rautava i sor., 2002, primenata na probioticite vo tekot na bremenosta i doeweto gi za{tituva novoroden~iwata od pojava na egzemi vo prvite dve godini od `ivotot. Ovie avtorim imaj}i ja predvid zgolemenata incidenca na alergiski zaboluvawa, napravile obid da go opredelat potencijalot na preventivno dejstvo na probioticite vo dvojno zaslepeni i placebo kontrolirani ispituvawa. Rezultatite od sprovedenite ispituvawa poka`uvaat deka mlekoto na majkite koi primale probiotici za vreme na bremenosta i doeweto se karakterizira so zgolemuvawe na imunoprotektivniot potencijal. Isto taka, rezultatite poka`ale zna~itelno namaluvawe na rizikot od pojava na egzema vo prvite dve godini od `ivotot na novoroden~iwata ~ii majki primale probiotici vo sporedba so onie {to primale placebo. Pritoa, rizikot od pojava na atopi~na egzema, opredelen vo grupata koja primala probiotici, bil 15%, nasproti 47% vo placebo grupata. Avtorite zaklu~ile deka za{titnoto dejstvo na mlekoto kaj majkite koi primale probiotici se dol`i na zgolemenata koncentracija na antiinflamatorniot transformira~ki faktor na rast

(TGF-β2) vo mlekoto, pri {to pogolemi pridobivki od primenata na probioticite se zabele`ani kaj novoroden~iwata so povisoka koncentracija na imunoglobulinite E (IgE) vo krvta. Sli~ni rezultati se objaveni od ispituvawata na Dotterud i sor., 2010. Ovie avtori go ispituvale potencijalnoto dejstvo na probioticite davani na bremeni `eni kako prevencija od atopi~na senzitizacija i alergiski zaboluvawa vo prvite dve godini od `ivotot na nivnite novorodeni deca. Vo dvojno zaslepenite ispituvawa, kade {to parovite majka-dete bile slu~ajno izbrani, vo relativno kratok vremenski period od 36. gestaciska nedela do tretiot mesec postnatalno primale probiotsko mleko zbogateno so slednite vidovi: Lactobacillus rhamno-

sus GG, L. acidophilus La-5 i Bifidobacterium animalis subsp. lactis Bb-12. Decata koi u~estvuvale vo ispituvaweto, na vozrast od 2 godini bile testirani kon nekolku alergiski zaboluvawa: alergiski rinokowuktivit, astma, atopi~en dermatit i atopi~na senzitizacija. Rezultatite od ~etirimese~nata primena na probiotsko mleko poka`uvaat zna~itelna redukcija na vkupnata incidenca na atopi~en dermatit kaj deca na vozrast od 2 godini. Pritoa, zabele`an e preventiven efekt vo odnos na atopi~niot dermatit koj e nezavisen od nivoto na IgE, a ne se zabele`uva kaj IgE-zavisniot atopi~en dermatit {to e vo soglasnost so rezultatite koi poka`uvaat deka probiotskoto mleko nema preventivno dejstvo od atopi~na senzitizacija. Isto taka, probiotskoto mleko vo ova ispituvawe ne predizvikalo namaluvawe na incidencata na astma i alergiski rinokowuktivit. Kaj decata so atopi~en dermatit koi primale probi-


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

otsko mleko e zabele`ana redukcija na simptomite vo sporedba so decata od placebo grupata. Od ispituvaweto e zaklu~eno deka preventivniot efekt na probiotskoto mleko od pojava na atopi~en dermatit e o~igleden kaj decata koi nemaat semejna istorija na atopi~ni zaboluvawa, dodeka kaj decata so nasledna sklonost kon ovaa bolest, preventivniot efekt ne e statisti~ki zna~aen. Tuka, mo`e da se napomene deka dokumentirani se brojni podatoci za preventivnoto dejstvo na nekoi probiotski vidovi vo odnos na atopi~niot dermatit, no postoi nedostig od soznanija dali pritoa e vklu~en mehanizmot na atopi~na senzitizacija. Vo ispituvawata na Kukkonen i sor., 2007 i Wickens i sor., 2008, preventivnite efekti na probioticite vo odnos na nezavisniot i zavisniot IgE-atopi~en dermatit bile sli~ni. Za razlika od niv, Abrahamsson i sor., 2007 vo rezultatite od svoite ispituvawa zaklu~uvaat deka probiotikot L. reuteri dejstvuva preventivno od IgE-zavisen atopi~en dermatit i atopi~na senzitizacija kaj deca na vozrast od 2 godini {to mo`e da bide pri~ina za namalen rizik od pojava na alergisko respiratorno zaboluvawe podocna vo `ivotot, no ne poka`uva preventivno dejstvo od IgE-nezavisniot atopi~en

Page 7

nata. Cvrst nau~en dokaz pretstavuvaat rezultatite na Nishijima i sor., 2005 dobieni vo ispituvawa na mal primerok vo koi e doka`ano deka oralnata administracija na probiotici ja obnovuva vaginalnata mikroflora kaj bremeni `eni i pomaga vo prevencija od predvremeno poroduvawe (Dugoua i sor., 2009). Drugi pak avtori (Neri i sor., 1993; Shalev i sor., 1996) prezentirale klini~ki dokazi za efektot na intravaginalnata i/ili oralna aplikacija na probiotski jogurt kaj `eni so bakteriska vaginoza, pri {to zabele`ale deka se zgolemuva brojot na vaginalni mle~no-kiseli kulturi i se namaluvaat epizodite na povtorlivost na bakteriskata vaginoza za vreme na primenata. Probioticite pretstavuvaat potencijalno bezbedni sredstva {to mo`at preventivno da se koristat pred bremenosta, vo prviot trimestar, a isto taka mo`at da se koristat i kako pomo{na terapija vo vtoriot trimestar od bremenosta so cel da se izbegnat mo`nite nesakani efekti od standardniot tretman na bakteriskata vaginoza (E. Shalev, 2002). Vo ispituvawata na R. Luoto i sor., 2010 istra`uvan e efektot na probioticite Lactobacillus rhamnosus GG i Bifidobacterium lactis Bb12 vo odnos na incidencata na gestaciskiot dijabet. Za taa cel se sprovedeni dvojno zaslepeni ispituvawa vo koi se vklu~eni bremeni `eni vo prviot trimestar po slu~aen izbor, pri {to ispitanicite bile podeleni vo grupa koja primala probiotici i soveti za ishranata od nutricionist, grupa koja primala placebo i soveti za ishranata i kontrolna grupa. Bezbednosta i efikasnosta na perinatalniot tretman bil sleden preku evaluacija na posledicite od bremenosta i rastot vo fetalniot i postpartalniot period za vreme od 24 meseci. Probiotskiot tretman ja reduciral pojavata na gestaciskiot dijabet, pri {to se naveduva deka gestaciski dijabet e dijagnosticiran kaj 13% od ispitanicite koi primale probiotici, kaj 36 % od ispitanicite koi primale nutricionisti~ki sovet i placebo i kaj 34% od ispitanicite vo

kontrolnata grupa. Pritoa, ne se zabele`ani otstapuvawa od normalnoto vremetraewe na bremenosta, pojava na nesakani efekti kaj majkite i novoroden~iwata, nitu pak zna~itelni razliki vo stepenot na prenatalen i postnatalen rast pome|u razli~nite grupi na ispitanici. Od aspekt na zgolemenata upotreba na probioticite za vreme na bremenosta i neonatalniot period, neophodni se ponatamo{ni ispituvawa za nivnata bezbednost i pokraj toa {to postojat podatoci deka primenata na probioticite kaj pedijatriskata populacija e relativno bezbedna (Saavedra i sor., 2004). Koga stanuva zbor za bezbednata i efikasna primena na probioticite vo tek na bremenosta treba da se naglasi deka tie se sepak grupa na mikroorganizmi {to uslovuva odredeni razliki vo klini~kite efekti i profilot na bezbednost na individualnite vidovi. Ponatamu, ona {to mora da se ima predvid pri tolkuvaweto na rezultatite od evaluacijata na bezbednosta na probioticite e vremenskiot interval na primena na probioticite vo tek na bremenosta. Vo najgolem broj ispituvawa, probiotskiot tretman se vklu~uva vo periodot od 32. do 36. gestaciska nedela, {to vsu{nost pretstavuva period koj se karakterizira so najmalo vlijanie vrz rizikot od abortus ili naru{uvawa na organogenezata. Vrz osnova na maliot broj ispituvawa, koi se sprovedeni vo prviot trimestar od bremenosta, ne postoi mo`nost da se zaklu~i deka probioticite ne vlijaat na malformaciski promeni na fetusot. Se dodeka ne se potvrdat povolnite klini~ki efekti na probioticite so zna~itelen broj na ispituvawa, ostanuva da se veruva deka tie se povrzani so minimalen rizik za zdravjeto na majkata i/ili novorodon~eto i mo`at da imaat terapevtska primena vo tekot na bremenosta.

dipl. farm. Tawa Petreska Ivanovska m-r farm. Liljana Bogdanovska

Koristena literatura Saxelin M. Pessi, T. Salminen S. Fecal recovery following oral administration of Lactobacillus strain GG (ATCC 53103) in gelatine capsules to healthy volunteers. Int J Food Microbiol 1995;25:199-203. Rautava S., Kalliomaki M., Isolauri E. Pand breast-feeding might confer immunomodulatory protection against atopic disease in the infant. J Allergy Clin Immunol 2002;109(1):119-121. E. Shalev. Ingestion of probiotics: Optional treatment of bacterial vaginosis in pregnancy. IMAJ 2002; vol 4:357-360. Saavedra JM, Abi-Hanna A, Moore N, Yolken RH. Long term consumption of infant formulas containing live probiotic bacteria: tolerance and safety. Am J Clin Nutr. 2004;79(2)261-267. Nishijima, Koji MD; Shukunami, Ken-ichi MD; Kotsuji, Fumikazu MD, PhD. Probiotics Affects Vaginal Flora in Pregnant Women, Suggesting the Possibility of Preventing Preterm Labor. Journal of Clinical Gastroenterology 2005; 39(5) 447-448. Gueimonde, Miguel PhD; Kalliomaki, Marko MD, PhD; Isolauri, Erika MD, PhD; Salminen, Seppo PhD. Probiotic Intervention in Neonates-Will Permanent Colonization Ensue? Journal of Pediatric Gastroenterology & Nutrition 2006;42(5): 604-606. R.J. Boyle, R.M. Robins-Browne and M.L.K. Tang. Probiotic use in clinical practice: what are the risks? American Journal of Clinical Nutrition 2006;83:1256-64. K. Harish, T. Varghese. Probiotics in humans – evidence based review. Calicut Medical Journal 2006;4(4):e3. M. Schultz, C. Gottl, R. J. Young, P. Iwen and J. A. Vanderhoof. Administration of oral probiotic bacteria to pregnant women causes temporary infantile colonization. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition 2004;38:293-297. Kukkonen K, Savilahti E, Haahtela T et al. Probiotics and prebiotic galacto-oligosaccharides in the prevention of allergic diseases: a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. J Allergy Clin Immunol 2007;119:192–8. Abrahamsson TR, Jakobsson T, Bottcher MF et al. Probiotics in prevention of IgE-associated eczema: a double-blind, randomized, placebo-controlled trial. J Allergy Clin Immunol 2007,119:1174–80. Wickens K., Black PN., Stanley TV et al. A differential effect of 2 probiotics in the prevention of eczema and atopy: a double-blind, randomized, placebo-controlled trial. J Allergy Clin Immunol 2008;122:788–94. Jean-Jacques Dugoua, HBSc, ND, Marcio Machado PhD, Xu Zhu, MSc, Xin Chen, HBSc, Gideon Koren, MD, FABMT, FRCPC, Thomas R. Einarson, PhD. Probiotic safety in pregnancy: a systemic review and meta-analysis of randomized controlled trials of Lactobacillus, Bifidobacterium and Saccharomyces spp. J Obstet Gynaecol Can 2009;31(6):542-552. C.K. Dotterud, O. Storro, R. Johnsen and T. Oien. Probiotics in pregnant women to prevent allergic disease: a randomized, double-blind trial. British Journal of Dermatology 2010;163:616-623. R. Luoto, K. Laitinen, M. Nermes, E. Isolauri. Impact of maternal probiotic-supplemented dietary counselling on pregnancy outcome and prenatal and postnatal growth : a double-blind placebo-controlled study. Br J Nutr. 2010;103(12):1792-9.

57

Farmacevtski informator

dermatit. Ottuka, mo`e da se zaklu~i deka razlikite vo preventivnoto dejstvo na probioticite od alergiski zaboluvawa se dol`at na primenata na razli~ni probiotski vidovi i razli~ni dozi, pri {to va`na uloga imaat naslednata istorija i faktorite na sredinata vo koja `ivee deteto. Spored avtorite K. Harish, T. Varghese, 2006 osven interesot za primena na probiotici vo tek na bremenosta kako prevencija od pojava na alergiski reakcii kaj decata, od golemo zna~ewe e potencijalnoto pozitivno dejstvo na probioticite kaj bakteriskata vaginoza, bidej}i taa se povrzuva so zgolemen rizik od predvremeno poroduvawe, postpartalna endometrioza, mala telesna te`ina na plodot i zgolemen mortalitet kaj novorodenite. Vo dosega{nite soznanija se naveduva deka probioticite go namaluvaat rizikot od pojava na bakteriska vaginoza i ja odr`uvaat normalnata mle~no-kisela flora na vagi-

12:04 PM


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:04 PM

Page 8

REDOVNA RUBRIKA

BEZBEDNOSNI I TERAPISKI ASPEKTI NA ISTOVREMENA UPOTREBA NA POVE]E ANTIBIOTICI (IIDEL) KLINI^KI VA@NI INTERAKCII NA ANTIBIOTICI 9FARMACEVTSKI INTERAKCII Me{aweto na penicilini i drugi beta-laktamski antibiotici so aminoglikozidni antibiotici vo in vitro uslovi (ist {pric ili {i{e) rezultira so inaktivacija na dvata leka. Poradi toa, dokolku e neophodno intravaskularno davawe na antibiotici od ovie dve grupi, potrebno e pome|u dozite da ima najmalku 1 ~as vremenski interval. Pefloksacin vo forma na rastvor za infuzija ne smee da se razreduva so rastvor na natrium hlorid i so drugi rastvori koi sodr`at joni na hlor. Mo`na e pojava na konvulzii. 9FARMAKOKINETSKI INTERAKCII

Farmacevtski informator

58

Apsorpcija Peroralnite penicilini ne treba da se zemaat zaedno so hrana poradi vrzuvaweto za proteinite od hranata. Kako rezultat na ovaa interakcija se javuva namalena brzina i stepen na resorpcija na antimikrobniot lek. Interakcijata mo`e da se odbegne dokolku lekovite se davaat 1 ~as pred ili po jadewe. Antacidni lekovi koi sodr`at aluminiumski i magneziumovi soli mo`e da gi namalat serumskite koncentracii na peroralno daden azitromicin za okolu 25%. Interakcijata mo`e da se odbegne ako azitromicinot se dava 1 ~as pred ili po jadewe. Klaritromicin gi namaluva serumskite koncentracii na zidovudin pri nivnata istovremena aplikacija kaj pacienti so SIDA. Poradi toa, se prepora~uva dozite na klaritromicin i zidovudin da se zemaat so vremenski interval od najmalku 4 ~asa pome|u niv. Zna~ajno namalena resorpcija na tetraciklini se javuva pri istovremena aplikacija so antacidni lekovi, zamena za kalcium (kalcium karbonat), holin, magnezium salicilat, preparati na `elezo, laksativi koi sodr`at magnezium, holestiramin i holestipol. Antacidni lekovi, laksantni lekovi, `elezo sulfat i sukralfat zna~ajno ja namaluvaat apsorpcijata na antibiotici od grupata na fluorokinoloni i doveduvaat do poniski koncentracii na ovie lekovi vo serumot i urinata {to mo`e da bide pri~ina za poslab efekt. Za odbegnuvawe na ovaa interakcija se prepora~uva davawe na kinolonite 2 ~asa pred ili 6 ~asa po zemaweto na ovie lekovi.

Distribucija Ciprofloksacinot i norfloksacinot mo`at da go istisnat varfarinot od mestoto za vrzuvawe za proteinite vo plazmata i da go naglasat negoviot antikoagulanten efekt so zgolemuvawe na opasnosta od krvavewe. Biotransformacija Pri zemawe na nekoi cefalosporini (cefamandol, cefametazol, cefoperazon, cefotetan) istovremeno so alkohol, mo`no e javuvawe na sli~ni efekti kako i pri zemaweto na disulfiram zaedno so alkohol: gr~evi vo stomakot, gadewe, povra}awe, glavobolka, hipertenzija, palpitacii, tahikardija, tahipnea, potewe, crvenilo na liceto. Simptomite se javuvaat 10-15 minuti po primaweto na alkohol i spontano is~eznuvaat po nekolku ~asa. Mehanizmot na nastanuvawe e inhibicija na enzimot acetaldehid dehidrogenaza. Se prepora~uva da ne se zema alkohol istovremeno so ovie lekovi. Disulfiramot, koj se koristi kaj alkoholi~ari, ima konkurentno dejstvo so biotransformacijata na bakampicilin i mo`e da dovede do toksi~ni simptomi: gadewe povra}awe, konfuzija i kardiovaskularni naru{uvawa. Eritromicin, roksitromicin i klaritromicin od grupata na makrolidni antibiotici i enoksacin, ciprofloksacin, pefloksacin, ofloksacin i drugi lekovi od grupata na kinoloni, go namaluvaat bubre`niot klirens na metilksantini (teofilin, aminofilin), go prodol`uvaat nivniot polu`ivot na eliminacija, gi zgolemuvaat maksimalnite serumski koncentracii i mo`at da bidat pri~ina za javuvawe na toksi~ni simptomi. Mehanizmot na ovaa interakcija e inhibicija na mikrozomalnite CYP450 enzimi vo crniot drob preku koi se odviva biotransformacijata na metilksantinite. Potencijalot za predizvikuvawe na ovie promeni ne e ednakov kaj site makrolidni antibiotici i kinoloni. Od makrolidnite antibiotici najjak potencijal za predizvikuvawe na ovaa interakcija ima eritromicin, a od kinolonite, enoksacin i ciprofloksacin. Inhibicija na mikrozomalnite CYP450 enzimi vo crniot drob e pri~ina za naglase vazospazam pri istovremeno davawe na makrolidni antibiotici so ergotamin ili negovi derivati. Naglasenost na efektot do pojava na toksi~ni simptomi e mo`no i pri davawe na makrolidni antibiotici istovremeno so karbamazepin, valproi~na kiselina, kortikosteroidi, ciklosporin, digoksin, triazolam, alfentanil i drugi lekovi ~ija biotransformacija se odviva preku ovie enzimi vo crniot

drob. Vo vakvi slu~ai se prepora~uva vnimatelno sledewe na koncentraciite na lekovite koi se davaat istovremeno so makrolidnite antibiotici, so cel da se odbegne javuvawe na toksi~ni simptomi. Rifampicinot gi namaluva serumskite koncentracii na klaritromicin za pove}e od 50%. Mehanizmot na ovaa interakcija e indukcija na mikrozomalnite CYP450 enzimi vo crniot drob preku koi se odviva biotransformacijata na klaritromicin. Barbiturati, karbamazepin i fenitoin ja zabrzuvaat biotransformacijata na tetraciklini, go zgolemuvaat nivniot klirens, go skratuvaat polu`ivotot na eliminacija i gi namaluvaat maksimalnite serumski koncentracii {to mo`e da rezultira so namalen terapiski efekt na tetraciklinite. Kontracepciskite sredstva {to sodr`at estrogeni pri davawe zaedno so tetraciklini imaat namalen efekt i zgolemena incidenca na krvavewe. Vo ovie slu~ai treba da se koristat alternativni kontracepciski lekovi. Hloramfenikolot go naglasuva hipoglikemiskiot efekt na oralni antidijabetici i efektite na fenobarbiton, fenitoin, varfarin, alfentanil i drugi lekovi. Mehanizmot na nastanuvawe na ovaa interakcija e inhibicija na mikrozomalnite CYP450 enzimi preku koi se odviva biotransformacijata vo crniot drob na ovie lekovi. Poradi inhibicija na biotransformacijata vo crniot drob, kinolonite mo`at da gi zgolemat serumskite koncentracii na digoksin. Neophodno e monitorirawe na koncentraciite na digoksin pri istovremena terapija. Eliminacija Probenecidot ja namaluva tubularnata sekrecija na penicilinite i nekoi cefalosporini i doveduva do prodol`uvawe na polu`ivotot na eliminacija, zgolemuvawe na serumskite koncentracii i nivno podolgo odr`uvawe na visoko nivo. Ovaa interakcija e naj~esto korisna i pritoa se koristi vo klini~kata praksa, no go zgolemuva i rizikot od javuvawe na toksi~ni nesakani dejstva. Istovremenoto davawe na cefalosporini i probenecid e posebno korisno kaj pacienti so seksualno prenoslivi bolesti. Probenecid nema vlijanie na eliminacijata na cefoperazon, ceftazidim i ceftriakson. Probenecidot ima isti efekti so isti posledici vrz tubularnata sekrecija na kinolonite. Ovaa interakcija e posebno zna~ajna za podobro antimikrobno dejstvo na ofloksacin. Penicilinite kompetitivno ja inhibiraat aktivnata tubularna sekreci-


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

ja na metotreksat. Kako posledica na ovaa interakcija mo`e da se javi akumulacija i zgolemena toksi~nost na metotreksat. Indometacinot (osobeno kaj prematurni deca) doveduva do zgolemeni plazmatski koncentracii, prodol`en polu`ivot na eliminacija i zgolemena toksi~nost na aminoglikozidni antibiotici. Poradi mo`nosta od toksi~ni simptomi pri zgolemuvawe na serumskite koncentracii na aminoglikozidni antibiotici, potrebno e sledewe na serumskite koncentracii na lekovite (posebno kaj novorodeni, stari lica i pacienti so bubre`na insuficiencija), periodi~no pravewe na audiogram, testovi za odreduvawe na bubre`nata funkcija, vestibularnata funkcija i analiza na urinata. 9FARMAKODINAMSKI INTERAKCII

Page 9

`at kalium, mo`e da dovede do akumulacija na serumski kalium so klini~ka slika na hiperkaliemija. Posebno e opasna ovaa pojava kaj pacienti so bubre`na insuficiencija koi primaat inhibitori na AKE i benzilpenicilin kalium. Kaj ovie pacienti e konstatirana hiperkaliemija koja ne e sledena so namalena produkcija na aldosteron. Antikoagulantni lekovi (derivati na kumarin ili indandion) i tromboliti~ki lekovi (visoki dozi na aspirin, drugi salicilati i diflunisal od nesteroidnite antiinflamatorni lekovi, inhibitori na agregacijata na trombociti i sulfinpirazon) dadeni istovremeno so visoki parenteralni dozi na karbenicilin, piperacilin, tikarcilin ili nekoi cefalosporinski antibiotici (cefamandol, cefmetazol, cefoperazon, cefotetan) go zgolemuvaat rizikot od hemoragii. Mo`no e i javuvawe na ulceracii so krvavewe vo gastrointestinalniot trakt. Mehanizmot na nastanuvawe na interakcijata ne e poznat, no se smeta deka pri~inata e vo dopolnitelnata inhibicija na agregacijata na trombociti i eventualno vo javuvaweto na hipoprotrombinemija poradi supresija na sintezata na vitamin K od bakteriite vo gastrointestinalnata flora. Poradi toa, ne se prepora~uva istovremeno davawe na na ovie lekovi. Penicilin V, ampicilin i amoksicilin go namaluvaat kontracepciskiot efekt na oralnite kontracepciski lekovi. Pri~inata e vo namalenata enterohepati~na cirkulacija na estrogeni. Poradi otsustvoto na sigurna kontracepciska za{tita vo periodot na istovremeno zemawe na ovie lekovi, se prepora~uva da se koristat drugi kontracepciski sredstva dodeka trae terapijata so antimikrobnite lekovi. Zgolemen rizik od hepatotoksi~nost postoi koga se davaat istovremeno lekovi koi ne se hepatotoksi~ni kako kloksacilin, dikloksacilin, flukloksacilin, mezlocilin, nafcilin i oksacilin so hepatotoksi~ni lekovi kako tetraciklini, amfotericin B, paracetamol, halotan, citostatici i drugi. Mo`na e vkrstena preosetlivost pome|u makrolidnite antibiotici, odnosno pacient koj e preosetliv na eden makroliden antibiotik da bide preosetliv i na drugite. Ne se prepora~uva istovremena upotreba na eritromicin so hloramfenikol, klindamicin i linkomicin poradi nivniot antagonisti~ki efekt. Eritromicin go spre~uva vrzuvaweto na ovie antibiotici za 50S subedinicata na ribozomite vo bakteriskite kletki. Eritromicin go zgolemuva rizikot od hepatotoksi~nost pri istovremena terapija so drugi lekovi koi imaat hepatotoksi~no dejstvo. Poradi toa se prepora~uva periodi~no sledewe na hepatalnite probi, osobeno ako se javat znaci na hepatalna disfunkcija. Pri istovremena upotreba na dva ili pove}e aminoglikozidni antibio-

tici se naglasuva ototoksi~nosta, nefrotoksi~nosta, nevromuskulnata blokada (rezultira so muskulna slabost, respiratorna depresija ili paraliza) i se reducira bakteriskiot "uptake". Aminoglikozidnite antibiotici go antagoniziraat efektot na lekovite koi se koristat za le~ewe na miastenija gravis. Polimiksin daden parenteralno i metoksifluran ja naglasuvaat nefrotoksi~nosta i nevromuskularnata blokada predizvikana so aminoglikozidni antibiotici. Pri parenteralno davawe na tetraciklini istovremeno so lidokain, prokain ili drugi lokalni anestetici se zgolemuva rizikot od reakcii na preosetlivost kon tetraciklini ili lokalni anestetici. Klini~ki nezna~ajna benigna intrakranijalna hipertenzija e mo`no da se javi pri istovremeno davawe na tetraciklini so vitamin A. Hloramfenikol daden kaj pacienti koi primaat radioterapija, antikonvulzivni lekovi ili drugi lekovi koi predizvikuvaat krvna diskrazija, go zgolemuva rizikot od javuvawe na depresija na koskenata srcevina. Vo vakvi slu~ai e potrebno da se namali dozata na hloramfenikol. 9INTERFERIRAWE SO LABORATORISKITE ANALIZI Visoki koncentracii na penicilini i nekoi cefalosporini (cefahlor, cefamandol, cefazolin, cefotetan, cefoksitim, cefuroksim, cefaleksin, cefalotin, cefapirin, cefradin) vo mo~ka mo`e da bidat pri~ina za la`no pozitivni ili promeneti vrednosti na testot za glikozurija. Pri intravenska aplikacija na karbenicilin, piperacilin tikarcilin i nekoi cefalosporini (cefamandol, cefmetazol, cefoperazon, cefotetan) ima zgolemeni vrednosti na parcijalnoto tromboplastinsko vreme. Kaj pacienti koi primaat visoki dozi na cefalosporini, mo`na e pojava na pozitiven Coombs-ov test. Aminoglikozidnite antibiotici mo`e da dadat zgolemeni vrednosti na ALT (SGPT), alkalna fosfataza, AST (SGOT), bilirubin, LDH, urea vo krvta i kreatinin i namaleni vrednosti na serumskiot natrium, kalium, kalcium i magnezium. Tetraciklinite mo`at da dadat la`no zgolemuvawe na vrednostite na kateholamini vo urinata i zgolemeni vrednosti na ALT (SGPT), alkalna fosfataza, amilaza, AST (SGOT), bilirubin i urea vo krvta. Kinolonite mo`at da dadat zgolemuvawe na vrednostite na serumskite koncentracii na ALT (SGPT), alkalna fosfataza, amilaza, AST (SGOT) i LDH. Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet, Institut za farmakologija, Centar za nesakani efekti

59

Farmacevtski informator

Vo princip ne se prepora~uva kombinirawe na antimikrobni lekovi so bakteriostatsko dejstvo (hloramfenikol, tetraciklini, eritromicin, sulfonamide) so antimikrobni lekovi so baktericidno dejstvo (penicilini, drugi beta-laktamski antibiotici, vankomicin, aminoglikozidni antibiotici). Vo ovie slu~ai nastanuva interferirawe so baktericidniot efekt na antimikrobnite lekovi bidej}i bakteriostaticite ja inhibiraat delbata na bakteriskite kletki i sintezata na proteinite koi se neophodni za postignuvawe na baktericiden efekt od strana na pogolemiot del baktericidni lekovi. Antagonisti~kiot efekt pome|u bakteriostaticite i baktericidnite lekovi osobeno mo`e da ima nepovolno dejstvo pri infekcii koga e neophoden brz baktericiden efekt kako {to se meningitisi i meningoencefalitisi, endokarditis itn.). Istovremenata terapija so dva ili pove}e baktericidni lekovi (penicilini, drugi beta-laktamski antibiotici, vankomicin, aminoglikozidni antibiotici) naj~esto ima sinergisti~ki efekt. Isklu~ok od ova pravilo e kombiniraweto so rifampicin. Rifampicin e baktericiden lek koj ja inhibira i sintezata na proteini vo bakteriskite kletki. Taa e pri~ina za indiferenten ili antagonisti~ki efekt koga vo in vitro uslovi se kombinira rifampicin so drugi antimikrobni lekovi. Klini~koto zna~ewe na ovoj fenomen ne e poznato, osobeno poradi toa {to kombinaciite pome|u rifampicin i drugi antibiotici se klini~ki efikasni. Po~esto javuvawe na ra{ na ko`ata e konstatirano pri istovremena primena na ampicilin ili bakampicilin so alopurinol, posebno kaj pacienti so hiperurikemija. Istovremeno davawe na benzilpenicilin kalium so inhibitori na angiotenzin konvertira~kiot enzim (AKE), diuretici koi {tedat kalium ili lekovi koi vo pomo{nite sostojki sodr-

12:04 PM


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:04 PM

Page 10

STRU^EN TEKST

HOMEOPATIJA - holisti~ki pristap vo lekuvaweto

Farmacevtski informator

60

Tatko na klasi~nata homeopatija e germanskiot doktor Samuel Hahnemann, a osnovniot princip na homeopatijata, koj go primenuvale u{te Hipokrat i Paracelzius, e: "Similia similibus curentur" (sli~noto so sli~no se lekuva). Vo praksa toa zna~i deka lekot sposoben da predizvika odredeni efekti (simptomi) kaj zdravi individui, }e bide sposoben da izlekuva bolna individua koja projavuva sli~ni efekti (simptomi). Kako primer mo`eme da go zememe arsenot koj e otrov {to kaj zdrava individua predizvikuva povra}awe, dijareja, izmet kako orizova voda, zabrzan puls, no ako e zeman podolgo vreme vo pomali dozi, }e predizvika te~ewe na nos, te`ina vo glavata, bronhit, podocna }e se razvijat specifi~ni naru{uvawa na ko`ata i nervite. Pacienti {to imaat hroni~no truewe so arsen ~uvstvuvaat gorewe koe se podobruva od toplo, `edni se i pijat so mali goltki, imaat strav od smrt, nemir i vlo{uvawe na simptomite na pladne i na polno}. Bezbroj pacienti koi prika`ale takvi simptomi, bez razlika na imeto na bolesta (kolera, nastinka, egzema, astma i dr.), bile izlekuvani so homeopatski podgotven lek Arsenicum, spored principot "sli~noto so sli~no se lekuva".1 Homeopatijata e pravec vo medicinata so sopstvena filozofija koj go tretira ~ovekot kako celina i kako individua. Postojat dva glavni pravca vo homeopatijata: klasi~na i klini~ka homeopatija. Vo ovoj tekst }e napravime osvrt kon klasi~nata homeopatija. Nekoi od glavnite postulati na homeopatijata se deka vo centarot na lekuvaweto e ~ovekot, a ne negovite organi, deka tkivata ne mo`at da se razbolat ako ne{to postaro od niv ve}e ne e poremeteno i gi razbolelo, deka bakteriite se posledica na bolesta, a deka pri~inata e mnogu posuptilna i deka ~ovekot e bolen pred taa bolest da se lokalizira vo nekoj organ ili tkivo. 3 So vekovi, kako i denes, vo medicinskite istra`uvawa se spomenuva povrzanosta na teloto i umot isto kako {to i telesnite i mentalni simptomi se zemaat predvid pri gradeweto na slikata na bolesta. Vo homeopatijata ne postoi lek za odredena bolest, tuku postoi lek za pacientot koj boleduva od odredena bolest. "Poedinecot, a ne bolesta, e li~nost" rekol proslaveniot ser William Osler. Homeopatot gi zema predvid site simptomi {to go odvojuvaat i razlikuvaat ~ovekot kako individua, no isto taka ja zema predvid i familijarnata istorija na bolesti i fizi~kite i mentalni traumi od detstvoto.Najva`no od se e homeopatot da ja razbere individualnosta na sekoj pacient vo celost i to~no za da mo`e da mu go dade vistinskiot lek.1 Postojat ~etiri osnovni principi na koi se temeli homeopatijata: Sli~en lek, Edinstven lek, Mala doza, Edinstvena doza Sli~en lek (Similium) e lekot koj proizveduva simptomi sli~ni na bolesta. Za da se doznae na koja bolest e sli~en lekot, homeopatite administrirale na zdravi dobrovolci (vo netoksi~ni dozi) odredeni lekovi i gi zabele`uvale nivnite efekti, Toa se narekuva Doka`uvawe. Homeopatskite lekovi ne se testiraat i doka`uvaat na `ivotni zatoa {to tie ne mo`at da gi ka`at simptomite i modalitetite na vlo{uvawata i podobruva-

wata koi gi ~uvstvuvaat. Denes, Homeopatskata "Materija medika" raspolaga so nad 2000 leka. Od site tie lekovi homeopatot }e go odbere onoj {to e najsli~en (kako zbir na simptomi) na slu~ajot koj go tretira. Na primer, koga re{ava slu~aj na pnevmonija, pokraj voobi~aenite simptomi na pnevmonija kako visoka temperatura, ka{lawe, zabrzano di{ewe i sl. toj zabele`uva specifi~ni karakteristiki kaj sekoj pacient: Prviot e nemiren, vtoriot e `eden, tretiot e razdrazliv. Iako bolesta e ista, sekoj pacient individualno reagira na nea i }e dobie razli~en lek.2 Edinstven (edine~en) lek se dava vo homeopatijata zatoa {to site doka`uvawa se praveni so poedine~ni lekovi i ne postojat dovolno dokazi za aplicirawe na kombinacii od lekovi. Malata doza e posebno karakteristi~na za homeopatskiot lek i se smeta za najgolem podarok na naukata od strana na Hahnemann. Niz svojata praksa, toj do{ol do zaklu~ok deka so namaluvawe na dozata mo`e da se izbegne po~etnoto vlo{uvawe na sostojbata na pacientot, a vo isto vreme da se postigne pogolema efikasnost na lekot. Razreduvawata na lekot vo homeopatijata se narekuvaat Potencirawa ili Dinamizirawa na lekot, pri {to se koristat neutralni te~ni i cvrsti mediumi. Od te~nite mediumi najkoristena e destiliranata voda i alkoholot, a od cvrstite mle~niot {e}er (laktoza ) i {e}erot od trska. Pri potenciraweto, konfiguracijata na lekot se vtisnuva kako otisok vrz molekulite na mediumot, koja ja memorira i skladira informacijata. Te~nite formi se poaktivni no ponestabilni. Stabilnosta na homeopatskite lekovi se ispituva vo posebni magnetni aparati kade {to se meri biofotonskata energija na rastvorot so lekot.5 Dozite vo homeopatijata se tolku mali {to hemiskite analizi ne otkrivaat materija od lekot pri povisokite potencii. Toa e mo`ebi glavnata pri~ina {to po{irokata medicinska javnost ima te{kotii vo celost da ja prifati homeopatijata kako nauka, iako fizikata ve}e ni poka`a i doka`a deka vo beskrajno maliot atom le`i beskrajno golema energija koja ~eka da bide oslobodena i upotrebena.2 Edinstvena doza e ona {to homeopatot naj~esto }e ja dade i potoa }e ~eka lekot da go razvie svoeto dejstvo. Dokolku lekot dejstvuva, dozata mo`e da se povtori, no vo nekoi slu~ai i ne mora, bidej}i samo edna doza }e go re{i slu~ajot. Na~inot na administracija e naj~esto oralen, no ponekoga{ lekot mo`e da se inhalira ili da se aplicira na ko`ata. Homeopatskite lekovi glavno se dobivaat od ~etiri izvora: Minerali - hemiski elementi i soedinenija od neorgansko i organsko poteklo (sulfur, zlato,kalcium karbonat, nafta, silicium i sl.), Rastenija - Beladona, Likopodium, Arnika, Kantarion, Ignacija i dr. @ivotni - Aranea diadema (pajak), Lachesis (zmija), Apis (p~ela) i dr. Nozodi - produkti od bolesti i zaboleni tkiva (Tuberkulinum, Psorinum i sl.)


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:05 PM

Osnovite na homeopatijata se zapi{ani vo "Organon na umetnosta na lekuvawe" na Hahnemann i tie se trajni i nemenlivi do dene{en den. "Najvisok ideal na lekuvaweto e brzo, vnimatelno i trajno izlekuvawe na bolesta vo celost i toa po najkratok i najsiguren pat, so pomo{ na objektivni i jasni principi"4-glasi eden od postulatite na Organonot. Homeopatskite lekovi se efikasni, netoksi~ni, nemaat nesakani efekti, ne se razviva rezistencija, tolerancija nitu zavisnost, poevtini se i sigurni za upotreba kaj bremeni `eni, deca i stari lica.6 Poslednite dvaeset godini homeopatijata ja do`ivuva svojata renesansa. Toa najmnogu se dol`i na ograni~uvawata na alopatskata medicina vo re{avawe na hroni~nite bolesti. Od site komplementarni metodi na lekuvawe, homeopatijata go zazema prvoto mesto poradi toa {to ima celosno filozofski sistem i klini~ki e efikasna i doka`ana niz brojni studii izveduvani vo Indija, Velika Britanija, Germanija i vo mnogu drugi zemji vo svetot kade {to postojat instituti, bolnici i fakulteti posveteni na izu~uvawe i praktikuvawe homeopatija. Homeopatite praktikuvaat Homeopatija bazirana na dokazi (Evidence Based Homeopathy). Brojni rigorozni klini~ki ispituvawa poka`aa deka homeopatijata e superiorna vo sporedba so placebo; drugi studii poka`aa deka imaat efikasnost sli~na na konvencionalnata medicina.7 Samo vo poslednite nekolku godini, pove}e od 37.000 pacienti bile vklu~eni vo najrazli~ni studii za klini~ka verifikacija na homeopatskite simptomi,6 Vo Evropskata unija okolu 40.000 lekari zavr{ile odredeni homeopatski {koli; vo Francija 40% od lekarite koristat homeopatija vo svojata praksa, dodeka vo Germanija toj procent e mnogu povisok (75%). Vo Avstrija, Belgija, Francija, Germanija, Grcija, Italija, Norve{ka, [vedska i V.Britanija postojat zdru`enija na pacienti {to se lekuvaat so homeopatija, koi gi branat nivnite prava i interesi pred dr`avata. Homeopatijata e oficijalno

Page 11

priznata od strana na dr`avata vo Belgija, Bugarija, Ungarija, Litvanija, Portugalija, Romanija, Rusija, [vajcarija, V.Britanija i dr. Nacionalnite zdravstveni zdru`enija vo mnogu zemji vo svetot ja imaat homeopatijata vo svoite redovi.8 Spored podatocite na SZO, homeopatijata po brojot na svoi korisnici se nao|a na vtoroto mesto vo svetot, vedna{ zad kineskata tradicionalna medicina. Od seto pogore ka`ano, stanuva izvesno deka homeopatijata e medicina na idninata. dipl. farm. spec. Vesna Simonova 1 2

SANKARAN R., The Spirit of Homoeopathy SANKARAN R. The Elements of homeopathy

Predavanja o homeopatskoj filozofiji, Dzejms T. Kent Organon of the Medical Art, Samuel Hahnemann 5 European Committee for Homeopathy-Physical models, www.homeopathyeurope.org 6 SCIENTIFIC FRAMEWORK OF HOMEOPATHY-Evidence Based Homeopathy, European Committee for Homeopathy - After 64rd LMHI congress - 2009 7 Homeopathy: Overview and analysis of clinical research. World Health Organization, 2007 8 Homeopathic care in a medical context , European Committee for Homeopathy 3 4


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:05 PM

Page 12


52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:06 PM

Page 13


64.qxd

12/19/2010

12:21 PM

Page 2


Фармацевтски Информатор