Page 1

Idejna zasnova prenove trškega jedra na Ptujski Gori


Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Likavec Zala Idejna zasnova prenove trškega jedra na Ptujski Gori mentor I prof. Miloš Florijančič somentor I doc. Mitja Zorc somentor za statiko I prof. dr. Vojko Kilar leto vpisa na FA I 2005 leto izdelave diplomskega dela I 2012


kazalo

uvod oris problema zgodovinski pregled območje obdelave projektna naloga proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije referenčni primeri koncept prenove opredelitev posegov na objektih detajlnejša razlaga skozi konstrukcijske in materialne posege načrti prostorska predstavitev viri Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

5 6 7 15 23 29 43 51 56 61 65 96 103 3


“Every new work of architecture intervenes in a specific historical situation. It is essential to the quality of the intervention that the new building should embrace qualities that can enter into a meaningful dialogue with the existing situation. For if the intervention is to find its place, it must make us see what already exists in a new light.” Peter Zumthor, Thinking architecture Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

4


uvod

Življenje, kjer je moj drugi dom, je neposredno povezano s Ptujsko Goro, zato me pot večkrat ponese tja gor. Interes občine, da se prenovi prostore turistično-informativne pisarne, je v meni vzbudil zanimanje za prostor trga in objektov, ki se ga neposredno dotikajo. Poraja pa se vprašanje, zakaj prenoviti le en objekt, ko pa bi trško jedro z novo vsebino zaživelo, romarjem, turistom in domačinom pa ponudilo dodano vrednost. Z nalogo želim prikazati potencial, ki ga prostor ponuja, hkrati pa celostno pristopiti k problemu njegove prenove, saj se je praksa obnove po fragmentih večkrat izkazala kot neustrezna. Različni interesi in zaletave rešitve prinašajo še več težav ter vrtenje v neskončnem krogu popravljanja pravkar popravljenega. Mogočna gotska cerkev si zasluži ustrezen predprostor, ki je z njo v dialogu, hkrati pa poudari njeno veličastnost. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

5


oris problema

France Mihelič, 1940, Proščenje na Ptujski Gori; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

Trško jedro Ptujske Gore s tremi objekti, ki se neposredno vpenjajo v ta prostor, je bilo v zadnjih desetletjih večkrat deležno prenove, ki pa problema obnove in oživitve tega tako pomembnega prostora ni nikoli rešila celostno. Zadnja večja obnovitvena dela, ki zajemajo ureditev novega parkirišča in obračališča za avtobuse, romarsko pot miru ter preureditev starega gospodarskega poslopja v Romarsko hišo, so rešila mnogo problemov (zlasti dostop z avtomobilom in parkiranje), žal pa so pripevala k zmanjšanju pomena trga pod romarsko cerkvijo. Dostop je od nekdaj potekal prek trga, od koder se je pot na topografski in simbolni ravni prek stopnišča in obzidja stopnjevala do glavnega pročelja cerkve Matere Božje. O pomembnosti tega dostopa oz. pogleda na cerkev pričajo mnoge upodobitve in fotografije. Prostoru trga tudi vsebina objektov, ki se ga dotikajo, v večini ne ustreza. Galerija ter turistične informacije so vsebinsko sicer ustrezne, vendar pa so prostori popolnoma neustrezni. Pošta, skladišča in zapuščeni deli stavb pa v ta prostor nikakor ne spadajo. Ptujsko Goro namreč dnevno obiskujejo skupine turistov, v času romanj pa prostor napolni množica ljudi, saj je to največje romarsko središče na slovenskem Štajerskem.

Stojan Kerbler, 1971, Na žegnanju; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Naloga poskuša naštete probleme rešiti celostno. To zajema ureditev dodatnega dostopa, ureditev trga ter dodelitev primerne vsebine objektom, ki se bodisi obnovijo ali pa nadomestijo z novim. 6


zgodovinski pregled lega

pogled na Ptujsko goro z Dravskega polja; vir: www.wikipedia.org

Haloze; vir: www.wikipedia.org

Gotska romarska cerkev na Ptujski Gori dandanes velja za najpomembnejši celostni umetnostni spomenik srednjega veka v Sloveniji. Romarje in popotnike vabi že od daleč, saj je pogled nanjo možen iz vseh krajev na Dravskem polju, s sosednjih haloških gričev in z obronkov Slovenskih goric na drugi strani Drave, vidna pa je tudi s Ptujskega gradu. Vzpetino, na kateri stoji cerkev, s severne strani obdaja ravnina Dravskega polja, na južni strani pa je omejena s haloškim gričevjem. Vrh slemena z nadmorsko višino 352 m predstavlja najvišjo točko gričevja Savinsko, ki se od tu prek reke Polskave zniža proti Dravskemu polju. Vzporedno na drugi strani tečejo Dravinjske gorice, ki so del Haloz. Gričevji meji reka Dravinja. Obe reki se zlivata vzhodno od Ptujske Gore med krajema Tržec in Videm. Savinsko je po tektonski in geološki zasnovi podobno Dravinjskemu gričevju, vendar pa so za razliko od Haloz na njegovih prisojnih legah vinogradi zelo redko prisotni. Prebivalci Ptujske Gore so si zaradi razmeroma nizke lege, ki ni primerna za trto, vinograde ustvarjali v sosednjih Dravinjskih goricah. Neposredna povezanost prispeva k različni opredelitvi (tako domačinov kot tudi geografov) Savinskega - kot del Haloz ali kot samostojno pokrajinsko enoto.

pogled na Dravsko polje s Ptujske Gore; vir: www.wikipedia.org

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Ko se bližamo cerkvi, se pred nami odpirajo vabljivi pogledi na romarsko arhitekturo in njeno krajinsko ozadje. Ta pogled je imel v preteklosti tudi uporaben pomen, saj starejši prebivalci tamkajšnjih krajev še vedno pričajo o tem, kako so se med delom na polju ozrli proti Ptujski Gori, ob pogledu na cerkev pa je odleglo tako njim, kot tudi utrujenim romarjem. 7


G.M.Vischer, 1681, grad Majšperk, Topografija vojvodine Štajerske ; vir: www.gradovi.net

V času turških vpadov so cerkev obdali najprej z nasipom in nato z obzidjem, da je služila kot tabor. Bližnja okolica pa je bila obrambno pomembna tudi ob začetku druge svetovne vojne, ko so na eni od prazgodovinskih gomil na vznožju hriba v vasi Podlože zgradili betonski bunker. Ptuj in okoliški kraji ob vdoru nemških čet niso utrpeli večje materialne škode. Pred napadom so nemški vojaki dobili navodila, da med drugimi ne smejo poškodovati tudi gotske cerkve na Ptujski Gori. Romarska cerkev na Gori je iz časa okrog 1400, njena najbližja okolica pa ima starejšo poselitveno tradicijo. Po severnem pobočju hriba se vzpenja vas Podlože, v kateri je že v ravnini dobro vidnih pet gomil s konca 7. oz. začetka 6. stoletja pr. n. št. V okolici so arheologi raziskali še več gomil, v bližini cerkve sv. Lenarta pa je bila odkrita tudi naselbina iz istega obdobja. Rimljani so tod speljali cesto, s katero so povezali Poetoviono z današnjimi Poljčanami in Rogatcem. Cesta, ki še danes teče po isti trasi, pa ima najbolj strm preval prav pri Ptujski Gori.

betonski bunker v Podložah; vir: osebni arhiv

gomila v Podložah; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Iz srednjeveškega obdobja pred graditvijo cerkve o kraju ni podatkov, z zgodovino Ptujske Gore pa sta neposredno povezana bližnja gradova Majšperk in Majdburg. Oba gradova sta nastala ob nekdanji rimski cesti. 8


zgodovinski pregled urbana podoba trga

Naselje Ptujska Gora se je razvilo pozneje kot cerkev, nastalo pa je pod njo oz. v njenem zavetju. Leta 1447 je dobila tržne pravice z lastnim sodstvom. Imeli so pravico do enega letnega in tedenskih tržnih dni. Na trgu stoji sramotilni steber – pranger, na katerega je na prednjo stranico vklesana letnica 1855, vendar prevladuje prepričanje, da naj bi bil starejši. Pranger so v preteklosti večkrat prestavili, leta 2000 pa je ob prenovi tlaka na trgu dobil svoje končno in pravo mesto. Na podlagi fotografije votivne podobe iz leta 1741 je bila določena njegova izvirna lokacija.

Franciscejski kataster, 1825; vir: http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Pod cerkvijo se na zahodni strani nahaja velik tržni prostor. Hiše so ob dveh cestah, ki se vzpenjata na proti vrhu. Ena se vije po južnem pobočju hriba in trg doseže po dveh ostrih zavojih, druga pa se strmo vzpne naravnost proti trgu. Leta 2009 so na novo uredili še parkirišče na severni strani hriba, od katerega je pot do trga in cerkve mogoča po romarski pešpoti. Večina hiš je ob obodu trga in vzporedno s cestama. O dokaj strnjeni pozidavi priča že jožefinski vojaški zemljevid iz leta 1825. Zaradi strmega brega, na katerega so hiše prislonjene, je večina le-teh na cestni strani pritličnih, na drugi strani pa so dvoetažne. Hkrati pa so vse stavbe podrejene cerkvenemu kompleksu. Gosteje je pozidano južno pobočje, ki je tudi bolj položno, severno pobočje pa zaradi strmine posajeno pretežno s sadovnjaki. Največja zgradba je poleg cerkve še baročno župnišče, prislonjeno na renesančno obzidje. Do časov pred drugo svetovno vojno so v gradnji upoštevali pomen cerkve, po vojni pa je na območju Gore zraslo veliko arhitekturno neskladnih niš, ki zlasti z južne strani v mnogih primerih zakrivajo pogled na cerkev. 9


votivna podoba iz leta 1741; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

Cerkev je od naselja ločena s taborskim obzidjem, ki je nastalo v času protiturških obrambnih gradenj. Trg s cerkvijo povezuje stopnišče. Na podlagi različnih podob se sklepa, da je gradnja potekala v treh fazah. Starejše stopnišče je vodilo do zidane stolpaste stavbe, skozi katero se je vstopalo na prostor pred cerkvijo. Na votivni podobi iz leta 1741 je razvidno, da do cerkvenega dvorišča vodita dva polkrožno zaključena vhoda, prav tako pa je dvodelno tudi stopnišče, ki ga deli kamnita ograja. Zgradbo so kmalu po letu 1741 najbrž odstranili ter jo nadomestili z dvema slopoma vrh stopnišča, porušili pa so tudi ograjo, ki je delila stopnišče. Na podstavka ob novi ograji so postavili kipa Janeza Nepomuka in Florijana, na slopih vrh stopnišča pa angela, ki pridržujeta kartuši in dve rokokojski vazi. Omenja se, da naj bi kamnite stopnice dala postaviti občina okrog leta 1852. Le-te naj bi zamenjale starejše, zelo lepe stopnice, ki jih je dal zgraditi župnik Anton Krizmanič leta 1828. Krizmanič je dal porušiti del taborskega obzidja in dva stolpa. Še vedno je ohranjen jugozahodni stolp, obzidje pa je znižano. Severna stranica obzidja je vključena v stavbo župnišča, ki so jo postavili jezuiti.

G.M.Vischer, upodobitev Ptujske Gore, Topografija vojvodine Štajerske ; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Leta 1822 je v trgu živelo 130 prebivalcev, od tega 63 žensk, trivialko pa je obiskovalo 61 otrok. Do leta 1885 naj bi se prebivalstvo povečalo na 165. Leta 1905 je bilo v trgu 179 prebivalcev, vsi so bili katoličani in le 12 jih je govorilo nemško. Leta 1937 je število prebivalcev upadlo na 153. Leta 1996 je na Gori živelo 317 ljudi, takrat je bila šola še osemletka. Danes učence višjih razredov vozijo v Majšperk, kjer je sedaj tudi sedež občine. 10


zgodovinski pregled bazilika Marije Zavetnice

kartica, poslana 1913; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

“Ni veliko božjepotnih cerkva v Evropi, v katerih bi Marija tako na široko razprostirala svoj milostni plašč, hkrati pa kraljevala v tako veličastnem svetišču, da ga mnogi upravičeno imenujejo visoka pesem gotike … “ *www.ptujska-gora.si Ptujska Gora se v župnijskih knjigah kot krajevno ime prvič omenja leta 1927, vendar je župnija še celo desetletje ohranila staro ime Črna Gora. Leta 1937 so oskrbo svetišča prevzeli Frančiškovi bratje minoriti in za župnijo uveljavili novo ime. V preteklosti pa se je romarski kraj srečeval z različnimi imeni, ki odsevajo in razlagajo njegovo zgodovino. Neustift (nova štifta) je prvo ime za cerkev, o čemer pričajo različne listine. Že iz imena izvemo, da je bila cerkev zgrajena povsem na novo. Gradili so jo gospodje Ptujski, najverjetneje po zaobljubi. Poglavitni ustanovitelj je bil Bernard III. Ptujski, ki je okrog leta 1410 dokončal njeno gradnjo. Mons gratiarum (gora milosti) je ime, ki se je pojavilo že zelo zgodaj, okrog leta 1473. Dokazuje, da se je cerkev kmalu uveljavila kot božjepotni kraj. Črna Gora je ime, ki se je držalo kraja dolga stoletja, vse od turških vpadov (prva polovica 14. stol.), ko naj bi Marija goro ovila v črn oblak, da je plenilci ne bi opazili, pa do zadnje spremembe imena župnije l. 1937.

kartica, poslana 1916; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

podobica; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Cerkev je izrazit gotski triladijski prostor, ki dviga in razveseljuje duha, oltarji, svete podobe in druga oprema pa napolnjujejo srce. To je prava zakladnica gotskega kiparstva z začetka 15. stoletja. 11


Milostni relief Marije Zavetnice s plaščem (okoli 1410) j) je ena največjih mojstrovin tedanjega časa. Marijina podoba v baročnem glavnem oltarju milo vabi v svojo bližino. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa. Med njimi najdemo portret Bernarda III., ustanovitelja Ptujske Gore, njegove žene Valburge, dveh bratov minoritov, mnogih predstavnikov plemstva, cerkvene hierarhije in drugih ljudi. Celjski oltar Friderika II. Celjskega v južni apsidi je baldahinskega tipa. Sprva je verjetno stal nad glavnim oltarjem in zavzemal osrednje mesto v cerkvi. Izjemno kamnoseško delo iz kroga umetnika Petra Parlerja je po zadnji prenovi prezbiterija zopet dobilo pravo mesto v cerkvi.

milostni relief Marije Zavetnice s plaščem; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

Roženvenski oltar stoji ob drugem snopastem stebru na levi strani. V osrednjem delu tridelnega kamnitega nastavka oltarja je sedeča Mati Božja z otrokom. Desno roko, v kateri je držala žezlo, ima odsekano. V ožjih stranskih nišah sta kipa sv. Katarine in sv. Andreja. Umetniško delo z začetka 15. stoletja pripisujejo naslednikom umetnostnega kroga Petra Parlerja. Sigismundov oltar sloni ob prvem stebru na južni strani. Po svoji obliki je podoben Roženvenskemu oltarju, vendar je nekoliko mlajši. Ime nosi po svetniškem kralju Sigismundu, ki ima svoj prostor v osrednji niši, levo oz. desno pa sta kipa sv. Barbare in sv. Erazma. Sveti Jakob Kip sv. Jakoba, apostola, najdemo na konzoli sredinskega snopastega stebra na desni strani cerkve in je prvotno gotovo stal v svojem oltarju. Je odličen primer tipične gotske plastike in pomeni sam vrh ptujskogorske kiparske delavnice z začetka 15. stoletja. Baročna prižnica je dragocen izdelek baročnega umetnega rezbarstva iz srede 18. stoletja, prav tako tudi dvoje spovednic.

Celjski oltar; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

kip sv. Jakoba; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Sveti Maksimilijan Kolbe je bil manjši brat minorit, ki je med drugo svetovno vojno v taborišču smrti Auschwitz dal svoje življenje namesto družinskega očeta. Njegov portret v plitvem reliefu je delo Viktorja Gojkoviča ( 1986). 12


Gotske freske so lepo ohranjene v južnem delu podkornega prostora, v nekdanji Križevi kapeli. Prikazujejo prizore iz Jezusovega življenja in druge motive. Kamnoseška znamenja vidimo na vseh kamnoseško obdelanih delih zunaj in znotraj cerkve. Takšnih znamenj je več kot 1000.

glavni portal; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

Barvna okna so delo akademske slikarke Ide Brišnik Remec (1981–82) in ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega. Križev pot na vzhodni steni zvonika je delo umetnika Viktorja Gojkoviča (1989). Gotski reliefi Angel z grbi, Poklon treh kraljev in Marijina smrt so del prvotne cerkvene opreme (1410). Najdemo jih v kapeli, ki je v nekdanjem obrambnem stolpu. Glavni portal, , nad katerim spet kraljuje Marija Zavetnica s plaščem (na mestu milostnega reliefa, ki je bil v času baroka prenešen v glavni oltar, je sedaj plitvi relief v bronu), vabi v notranjost. Na pravokotnih vratnih krilih je bronasta podoba papeža Janeza Pavla II., ki je med obiskom v Sloveniji leta 1999 razglasil škofa Antona Martina Slomška, upodobljenega na levem krilu vrat, za blaženega. Na reliefu so tudi simboli štirih evangelistov (reliefi so delo Viktorja Gojkoviča, 2002). Okrog reliefa so zapisane Slomškove misli in prošnja: “Pod svoj sveti plašč zagrinjaj mene.” Zvonik cerkve je v zgodovini spreminjal svoj videz, saj je zaradi različnih poškodb doživel več prezidav in obnov. Sedanja podoba zvonika je iz baročnega obdobja. V njem so štirje zvonovi.

poslikava zahodne stene Križeve kapele; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

skupina Sočutne (Pietà), Križeva kapela; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Visoka gotska okna (9 m) z vitkimi oporniki in bogatimi krogovičji poživljajo zunanji videz cerkve, ki je še posebno vitka in razgibana na vzhodni strani, kjer jo zaključujejo tri gotske apside. 13


zgodovinski pregled Stojan Kerbler

portret Stojana Kerblerja; vir: caterherman.webs.com

Stojan Kerbler je eden najprepoznavnejših slovenskih fotografov in tudi ena najvidnejših fotografskih osebnosti nekdanje Jugoslavije. Je velik poznavalec starejše slovenske fotografije, še posebej je zaslužen za raziskave o opusu Frana Krašovca. Sistematično je zbiral gradivo o jugoslovanskih fotografih, dokumentacijo zdaj hrani Arhitekturni muzej Slovenije. Stojan Kerbler je tudi predan mentor mladim. V Ljubljani, kjer je študiral elektrotehniko, je z nekaj kolegi ustanovil Fotogrupo ŠOLT. Po končanem študiju se je leta 1965 vrnil na Ptuj, se zaposlil v tovarni aluminija v Kidričevem in se včlanil v Fotoklub Maribor. Sodeloval je na znameniti skupinski razstavi Mariborski krog (1971), ki velja za prelomno v zgodovini slovenske fotografije. Kerblerjevi najbolj znani ciklusi fotografij so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline. Od leta 1965 naprej je fotografiral v okolju tovarne aluminija v Kidričevem, njegov najnovejši ciklus pa je naslovljen Dvorišča.

Stojan Kerbler, 1965, Srečanja; vir: www.photo-kerbler.com

Stojan Kerbler, 2004, Slovenski trg 9; vir: www.photo-kerbler.com

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Leta 1969 je bil prvič proglašen za najboljšega razstavljavca v Sloveniji in 1970 v Jugoslaviji (A FIAP). Naslednje leto je dobil nagrado zlata ptica za razstavo Portreti s ptujskih ulic. Med letoma 1974 in 1981 je deloval kot predsednik Fotokino zveze Slovenije. Leta 1979 je dobil nagrado Prešernovega sklada za ciklus Haložani. Na začetku osemdesetih je fotografski muzej v Charleroi odkupil 15 njegovih fotografij. Leta 1989 je sodeloval pri projektu 150 let fotografije na Slovenskem. Leta 2000 se je upokojil in začel pripravljati monografijo Ljudje, ki jo je jeseni 2003 tudi dokončal. 14


območje obdelave lega

zračni posnetek širšega območja Ptuja z označeno Ptujsko Goro; vir: Google Earth

zračni posnetek Ptujske Gore z okolico; vir: PISO portal, občina Majšperk

Lokacija se nahaja na Ptujski Gori, na trgu pod baziliko Marije Zavetnice. Znamenita gotska cerkev leži na vrhu 352 m visokega griča in s svojim obzidjem predstavlja severovzhodni rob območja. Na zid je prislonjen eden izmed treh objektov obdelave. Meja je na južnem robu določena s strmino nad cesto, ki vodi na vrh griča, vzhodni rob lokacije pa se v to cesto izteče. Na severni strani trg omejujeta preostala dva objekta. Pod njima se 25 nižje nahaja novo parkirišče, s katerega se vzpenja romarska pot miru. Ta od vodnjaka vodi mimo romarske hiše ter naprej prek dvorišča pod samostanom Frančiškovih bratov na trg. Nivo trga je z nivojem znotraj obzidja povezan s stopniščem.

pogled na Ptujsko Goro z južnega pobočja; vir: Stojan Kerbler, 1966, osebni arhiv Stojana Kerblerja

zračni posnetek gotske cerkve in trga pod njo; vir: www.ptujska-gora.si

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Celotno območje obdelave je del profane stavbne dediščine naselja Ptujska Gora. Gre za spomenik lokalnega pomena. Posamezni objekti torej niso zaščiteni, zaščitena je veduta. 15


območje obdelave analize lokacije I morfološka analiza polno

M 1:1000 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

16


območje obdelave analize lokacije I zelene površine zelene površine

pogled z zahodne strani; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

pogled s severne strani; vir: www.wikipedia.org

zračni posnetek; vir: www.ptujska-gora.si

M 1:1000 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

17


območje obdelave analize lokacije I poti promet pešci parkirišče

Stojan Kerbler, 2009, pogled na novo parkirišče; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

g a tr

pn

čp

toje

obs

to dos

ječ

sto

ob šd

pe top os

parkiranje na trgu; vir: osebni arhiv

na trg parkiranje na parkirišču pri trgu; vir: osebni arhiv

M 1:1000 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

18


območje obdelave analize lokacije I zaznavna analiza frekventnost dostopa vozlišče dogajanja

Stojan Kerbler, 2004, dogajanje na trgu; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

Stojan Kerbler, 2009, dogajanje na parkirišču; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

Zgornji sliki nazorno prikazujeta, kako se je vozlišče dogajanja s trga po izgradnji parkirišča leta 2009 preselilo na le-to. Parkirišče je rešilo mnogo problemov (zlasti dostop z avtobusom in parkiranje), žal pa je prispevalo k zmanjšanju pomena trga pod romarsko cerkvijo. Dostop s parkirišča do cerkve poteka po poti, ki ni primerna za gibalno ovirane osebe, hkrati pa se na trg pripne pod samostanom Frančiškovih bratov, s koder pogled na cerkev ni mogoč zaradi višine objekta. Trg, ki so ga pred letom 2009 ob praznikih napolnili s stojnicami, pa v trenutnem stanju zaradi zmanjšanega obsega sejemske dejavnosti postaja le se še parkirišče za vse, ki težje dostopajo.

M 1:1000 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

19


območje obdelave analize lokacije I varstvo kulturne dediščine spomenik lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina profana stavbna dediščina

1

1

bazilika Marije Zavetnice; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

2

2

bazilika Marije Zavetnice; vir: Marjeta Ciglenečki, 2011, Marija Zavetnica na Ptujski Gori

M 1:1000 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

20


območje obdelave analize lokacije I prostorske dominante historična dominanta programska dominanta bazilika Marije Zavetnice 1 sramotilni steber - pranger 2

turistično informativna točka; vir: osebni arhiv

10

3

7

4

pošta; vir: osebni arhiv

6 5

1

3 4

8 2

zasebna galerija Paleta; vir: osebni arhiv

9 samostan Frančiškovih bratov; vir: osebni arhiv

Romarska hiša, biro Enota; vir: osebni arhiv

5

6

7

okrepčevalnica 8 osnovna šola 9 apartmaji Tisa 10 M 1:1000 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

21


območje obdelave analize lokacije I percepcijska analiza

pogled na Dravsko polje v smeri Ptuja; vir: osebni arhiv

1

pogled na Dravsko polje v smeri Slovenskih goric; vir: osebni arhiv

2

pogled na Haloze; vir: osebni arhiv

3

panorama trga; vir: osebni arhiv

4

1

2

4

3

M 1:1000 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

22


projektna naloga oblikovanje programa

Izhodišče za oblikovanje programa izhaja iz interesa s strani občine Majšperk in turističnega društva Ptujska Gora po umestitvi novih vsebin v objekt turistično-informativne točke. Zaradi vse večjega števila turistov, letno jih namreč Ptujsko Goro obišče več kot 60.000, se je pokazala potreba po preureditvi obstoječe prodajalne spominkov in galerije ter ureditvi nove vinoteke. Želje občine so bile umestitev vsega programa v en objekt. Pri raziskovanju in analiziranju območja se je izkazalo, da je prostor trga in pripadajočih objektov v celoti potreben prenove, želja občine pa programsko sicer smiselna, a prostorsko popolnoma neustrezna. Stiskanje toliko vsebin v en majhen objekt dolgoročno ne odgovarja potrebam naraščajočega turizma. Na občini v tem času pripravljajo tudi načrt za premestitev pošte v Majšperk, kar ponuja odlično priložnost za vsebinsko vključitev tega objekta v celoto. Tretji objekt na trgu, zasebna galerija Paleta, je po vsebini sicer primeren, vendar bi biti moral program v središču romarskega kraja dostopen vsem obiskovalcem in ne v zasebni lasti z odpiralnim časom po dogovoru.

objekti, v katere se umešča nov program; vir: PISO portal, občina Majšperk

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Naloga torej zavzema vse tri objekte na trgu, vsebina pa je v njih smiselno razporejena. Zajema že obstoječe programe – turističnoinformativno točko, galerijo in prodajalno spominkov. Zaradi odsotnosti ponudbe pa sta obstoječim dodani še dve novi vsebini - vinotoč in kavarna. 23


projektna naloga turistično informativna točka

Juan Melo & Camilo Delgadillo, turistična info točka v Bogoti; vir: www.homevaganza.com

Turistično informativna točka - infotočka - je dobro označeno mesto, ki že v svojem imenu sporoča, da so tu turistom na voljo informacije o kraju, okoliških znamenitostih in ponudbi. Običajno je to prostor z informativnim pultom, za katerim sedi ponudnik informacij. Prav tako pa se v prostoru nahajajo promocijski plakati, zemljevid ožjega območja, letaki o turistični ponudbi v kraju in okolici ... Del objekta je namenjen le zaposlenim, vanj pa so umeščene sanitarije, čajna kuhinja in pisarna. Stranišča za obiskovalce v takem objektu niso potrebna, saj je to točka kratkotrajnega zadrževanja, običajno umeščena v središče kraja oz. znamenitosti, kjer so v bližini tudi javne sanitarije. Informacije so za turiste lahko dostopne tudi na turističnoinformativnih točkah na prostem. To so odprti prostori s predstavitvenimi plakati in digitalnimi podajalci informacij, dostopni 24 ur na dan.

Rok Grdiša, info točka Tivoli; vir: www.trimo-urbancrash.com

Make Architects, Info center mesta London; vir: www.archdaily.com

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Infotočka je torej prepoznaven, dobro označen objekt, postavljen na vidno in vsem dostopno mesto. Na Ptujski Gori si turistično-informativna pisarna prostore deli s prodajalno spominkov in galerijo. Označba točke je zelo slaba, neprimeren pa je tudi prostor, v katerem se nahaja. 24


projektna naloga prodajalna spominkov

Prodajalna spominkov je običajno del objekta - galerije, muzeja, znamenitosti, trgovine - ali kot samostojen paviljonski objekt. Turistom in obiskovalcem so na voljo kartice, knjige, slike, drobni spominki, majice in še marsikaj. Običajno je to prostor s prodajnim pultom, policami in omarami, za zaposlene pa še manjše skladišče, pisarna in sanitarije. Zaradi kratkotrajnega zadrževanja sanitarije za kupce niso potrebne. Umeščena je tako, da privabi čim več kupcev, navadno je to v neposredni bližini znamenitosti. Dostop mora biti urejen za vse obiskovalce. V času večjih dogodkov ali praznikov se običajno poleg prodajalne pojavljajo še stojnice na prostem, kjer je prodaja izdelkov razširjena in prilagojena vrsti dogodka.

MoMa NYC, prodajalna spominkov; vir: www.moma.org

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Prostor prodajalne spominkov na Ptujski Gori je premajhen, prenatrpan in nepregleden. 25


projektna naloga galerija

galerija Matakana, Nova Zelandija; vir: www.artmatakana.com

Galerija oz. razstavni prostor je objekt ali del objekta, v katerem so razstavljena umetniška in zgodovinska dela. Zbirke so lahko stalne ali pa se razstave menjajo. Od velikosti galerije je odvisno, ali so za obiskovalce potrebne sanitarije. Običajno se v objektu nahajajo skladiščni prostor ter sanitarije za zaposlene. Dostop mora biti omogočen vsem obiskovalcem.

fotografska razstava v galeriji Barbican v Londonu; vir: www.dezeen.com

A++ arhitekti, galerija sodobne umetnosti Zodo, Milano; vir: www.dezeen.com

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Na Ptujski Gori je galerija v istem objektu kot turistično-informativna pisarna in prodajalna spominkov. Prostori so premajhni in povsem neustrezni. V njih je stalna zbirka fotografa Stojana Kerblerja ter nekaj lončenih izdelkov domače obrti. 26


projektna naloga kavarna

kavarna, stoli Nika Zupanc; vir: www. architectsforlife.com

Kavarna je gostinski obrat, ki mora imeti prostor za strežbo, posebno udobne sedeže, urejeno garderobo ali obešalnike, sanitarije za goste ter garderobo in stranišče za zaposlene. Nudi tople in hladne napitke, slaščice in enostavne tople in hladne prigrizke, brezalkoholne in alkoholne pijače ter dnevne časopise in revije. Priprava in strežba enostavnejših toplih jedi in slaščic je lahko v istem prostoru, če je priprava ločena od gostov s strežnim pultom. Kavarna ima lahko tudi zunanje površine. Število sanitarij za goste je 1 stranišče za ženske in 1 stranišče in 1 pisoar za moške na vsakih 50 sedežev. Nad 50 do 120 sedežev mora imeti 1 stranišče za ženske ter 1 stranišče in 2 pisoarja za moške. Potrebe po sanitarijah z neoviranim dostopom (stranišče za invalide) so v gostinskih obratih z več kot 120 sedeži oz. 30 mizami obvezne.

reciklirana kavarna Thacher’s; vir: www.inhabitat.com

Cut arhitektura, kavarna Coutume; vir: www.dezeen.com

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Na Ptujski Gori je trenutno okrepčevalnica v bližini trga, na trgu pa gostinske ponudbe ni. 27


projektna naloga vinotoč

vinska klet; vir: www.spin-travel.com

Vinotoč je gostinski obrat za prodajo lastnega vina in drugih doma pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Ima prostor za točenje pijač in pripravo prigrizkov ter stranišče za goste. Nudi lahko tudi hladne prigrizke, domač kruh in vino. Običajno se vinotoč nahaja v objektu z vinsko kletjo, kjer se shranjuje lokalno pridelano vino. V njem potekajo protokoli pokušine vin.

Salas Studio, vinska klet Vega, Sicilia; vir: www.dezeen.com

vinska klet v hotelu Mitra, Ptuj; vir: www.kraji.eu/slovenija/ptuj

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

V objektu, v katerem se nahaja turistično-informativna točka, sta v kleti dve kleti z obokanimi opečnimi stropovi, vendar pa trenutno nista v uporabi. 28


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije osnovni pojmi

Rekonstrukcija je poseg, s katerim na novo zgradimo uničene ali poškodovane dele objekta z uporabo starih ali na novo izdelanih gradiv. Prenova ali adaptacija pomeni prilagoditev objekta sodobni uporabi in namenu, oprema v skladu s sodobnimi potrebami, vseeno pa ohranitev razpoznavne vrednosti. Sanacija ali obnova pomeni izvedbo vseh potrebnih popravil poškodovanih in uničenih delov, odstranitev vzrokov poškodb in nekakovostnih popravil iz preteklosti. Kulturna dediščina so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost (snovna, materialna dediščina), ter s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, nematerialna dediščina). Zaradi njihove kulturne, znanstvene in splošnočloveške vrednosti sta varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v državnem interesu. Osnovna funkcija kulturne dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij, ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti. Stavbna dediščina so stavbe, vključno s pripadajočimi napeljavami, okrasjem, opremo in pripadajočimi zemljišči, drugi grajeni sestavi, naselja ter njihovi deli in prostorske ureditve, tudi če so oblikovane iz naravnih prvin. Podrobneje stavbno dediščino razvrščamo na stavbe (vse stavbe ali grajeni sestavi, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen), skupine stavb (enovite skupine mestnih ali podeželskih stavb, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen in so medsebojno dovolj povezane, da sestavljajo prostorsko določljive enote) in območja (skupne stvaritve človeka in narave, torej površine, ki so delno zazidane, dovolj prepoznavne in enovite, da so prostorsko določljive, in ki imajo poseben zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen).

baročni spomenik - Dominikanska samostanska cerkev Ptuj; vir: www.zvkds.si

zgodnja industijska arhitektura - Pragersko Opekarna; vir: www.zvkds.si

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Kulturni spomeniki lokalnega pomena so območja ali objekti, ki imajo izjemno kulturno vrednost, predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti oziroma ključne ali redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja na lokalnem nivoju. Vpisani so v register nepremične kulturne dediščine in razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ lokalne skupnosti in so objavljeni v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti. 29


Kulturni spomeniki državnega pomena so najpomembnejši spomeniki v Sloveniji in imajo nacionalni pomen, z aktom o razglasitvi pa dobijo status spomenikov državnega pomena. Vpisani so v register nepremične kulturne dediščine in razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije in so objavljeni v Uradnem listu RS. Varstvo kulturne dediščine je opredeljeno v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine, ki so obvezna sestavina občinskih prostorskih planov in državnega prostorskega plana, ter v aktih o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega ali državnega pomena. Kulturna dediščina je torej varovana hierarhično na več ravneh. Posamezen objekt kulturne dediščine je lahko zavarovan tudi kot del širšega območja kulturnega spomenika ali kot del krajinske oziroma naselbinske dediščine.

Dominkova domačija v Gorišnici; vir: www.dedi.si

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Varstveni režimi so najpomembnejši instrument varstva dediščine. Z njimi so določena merila za posege v kulturno dediščino ter pogoji uporabe, obseg posegov, potrebnih za novo rabo oziroma za sodoben način življenja, ter dopustne prilagoditve novim standardom in tehnologijam. Načelo celostnega varstva dediščine med drugim pravi, da je prihodnost dediščine v njeni uporabi. Uporaba dediščine prispeva k njenemu ohranjanju, ohranjanje dediščine pa tako prispeva tudi h gospodarskemu razvoju in k atraktivnejšemu življenjskemu in delovnemu okolju. Uporaba dediščine v koristne namene je torej tudi z varstvenega vidika zaželena, vendar le v primeru, da prilagoditev novi uporabi upošteva načelo zvestobe njenemu zgodovinskemu in arhitektonskemu značaju. Vsi posegi v objekte kulturne dediščine, ki vplivajo na lastnosti, zaradi katerih so bili ti vpisani v register nepremične kulturne dediščine, so podvrženi nadzoru pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 30


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije stopnja zaščitenosti območja obdelave

Ptujska Gora je v registru nepremične kulturne dediščine kot profana stavbna dediščina za območje vpisana kot spomenik lokalnega pomena. Razglasitev velja že od leta 1989.

izpis iz Registra nepremične kulturne dediščine; vir: rkd.situla.org

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine, območna enota Maribor, o objektih na obravnavanem območju nimajo podatkov. Nikoli na njih niso izvajali meritev, prav tako pa nimajo podatkov o njihovi starosti ali zgodovini. Merilo za oblikovanje rekonstrukcij, prenov ali novogradenj so tako le kulturnovarstveni pogoji. Pogoj za gradnjo je kulturnovarstveno soglasje na predložene priloge, usklajene s predhodno pridobljenimi pisnimi kulturnovarstvenimi pogoji. 31


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije opis razvoja I objekt 1

zračni posnetek ožjega območja obdelave z označenim objektom 1; vir: Google Earth

izsek iz Franciscejskega katastera, 1825; vir: http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm

Starost objekta, v katerem se trenutno nahajajo prostori turističnoinformativne pisarne, ni natančno znana. Najstarejši dokument, ki priča o tem, da se je objekt na tem mestu nahajal, je Franciscejski kataster iz leta 1825. V tistem času je bila Ptujska Gora še občina, zato so na mestu predvidevanja, da je bila hiša zgrajena kot njen sedež. Naslednji dokument je fotografija Johanna Winklerja, ki je nastala med leti 1890 in 1895. Po oceni stanja objekta glede na fotografijo in po pričevanju domačinov je podoba objekta na fotografiji najverjetneje takšna, kot je bila ob izgradnji. Vse do konca II. sv. vojne je objekt ostal sedež občine. Po vojni se je v hiši nahajal sedež KNOJ-a. To je bil Korpus narodne obrambe Jugoslavije, vojaška formacija, ki je opravljala varnostnozaščitne naloge na osvobojenih ozemljih (med drugo svetovno vojno) ter pozneje na ozemlju Jugoslavije. Po razpustitvi KNOJ-a (1953) sta se za nekaj časa v hišo naselili dve družini. Pozneje je v objektu svoje prostore namestila krajevna skupnost, del objekta pa je bil namenjen trgovini.

Johann Winkelr, 1890-1895, Ptujska Gora; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

pogled na objekt danes; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Leta 2004 je zaradi vse večjega števila turistov Turistično društvo Ptujska Gora na trgu odprlo pisarno. Turistom danes ni več dovolj ponuditi le prospekta, potrebujejo točko, kjer dobijo informacije o kraju, cerkvi in drugih znamenitostih, kolesarskih poteh, nastanitvah in gostinski ponudbi v ožjem in širšem okolju. V objektu pa je poleg informacij na voljo še prodajalna spominkov, razglednic, turističnih vodnikov, kolesarskih kart, vstopnic za prireditve in drugih stvari, namenjenih obiskovalcem. V dveh sobah je stalna razstava fotografa Stojana Kerblerja. 32


shematski prikaz objekta leta 1895 I južna in vzhodna fasada

shematski prikaz objekta leta 1895 I severna in zahodna fasada

Johann Winkler, 1890-1895, objekt 1; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

Stojan Kerbler, 1985, Žegnanje; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

Stojan Kerbler, 1987, severna fasada in pogled na trg; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

shematski prikaz trenutnega stanja I južna in vzhodna fasada

shematski prikaz trenutnega stanja I severna in zahodna fasada

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

33


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije stopnja ranljivosti I objekt 1

južna fasada; vir: osebni arhiv

Na fasadi so vidne poškodbe prve, druge in tretje stopnje - nalaganje umazanije ter propadanje zgornje plasti barvila oz. opleska, luščenje, ki so posledica vremenskih vplivov, onesnaženja in napak pri izvedbi in vzdrževanju. Druge tehnične poškodbe na objektu niso opazne.

pogled s trga; vir: osebni arhiv

severna fasada; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Zidovi polvkopane kleti so kamniti, pritličje je opečno, ostrešje pa leseno. Fasada je ometana z ometom svetlo modre barve, streha pa prekrita s strešno kritino bobrovec. Stavbno pohištvo je leseno in je po objektu različno ohranjeno. Nekaj oken in vrat (predvsem na severni fasadi) je zelo starih in dotrajanih. 34


galerija; vir: osebni arhiv

prodajalna spominkov; vir: osebni arhiv

Notranjost objekta je brez vidnih tehničnih poškodb. Obokana klet je zasuta z odpadnim materialom, pod katerim ni talne plošče, pač pa samo utjena zemljina. Stopnišče v klet in na podstreho je poškodovano. V pritličju je objekt pregrajen s predelnimi stenami, ki so bile postavljene po potrebah turističnega društva. klet; vir: osebni arhiv

podstreha; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Ostrešje je bilo prenovljeno leta 2000, vendar ne v celoti. 35


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije opis razvoja I objekt 2

zračni posnetek ožjega območja obdelave z označenim objektom 1; vir: Google Earth

izsek iz Franciscejskega katastera, 1825; vir: http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm

Objekt, v katerem so trenutno prostori pošte, naj bi bil zgrajen leta 1880. Votivna podoba iz leta 1741 priča o tem, da je na tem mestu stalo obzidje. Na Franciscejskem katastru (1825) se ostanek obzidja še vedno vidi. Naslednji dokument je fotografija Johanna Winklerja, ki je nastala med leti 1890 in 1895. Takrat naj bi bil objekt star 10 oz. 15 let, v njem pa naj bi bili prostori ljudske šole.

Johann Winkelr, 1890-1895, Ptujska Gora; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

pogled na objekt danes; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Leta 1900 so na južnem pobočju hriba zgradili novo šolo. V objektu na trgu je prostore zasedla pošta. Tako je ostalo vse do danes. 36


Johann Winkler, 1890-1895, v ozadju vidnen objekt 2; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

shematski prikaz objekta leta 1895 I zahodna in severna fasada

shematski prikaz objekta leta 1895 I vzhodna in južna fasada

Kerbler s stestro,1938, v ozadju viden objekt; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

shematski prikaz trenutnega stanja I zahodna in severna fasada

shematski prikaz trenutnega stanja I vzhodna in južna fasada

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

pogled na objekt danes; vir: osebni arhiv

37


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije stopnja ranljivosti I objekt 2

zahodna fasada; vir: osebni arhiv

Na objektu z zunanje strani ni opaznih tehničnih poškodb. Vkopani zidovi naj bi bili kamniti, ostali pa opečni. Ostrešje je leseno. Fasada je ometana z ometom bele barve, streha pa prekrita s strešno kritino bobrovec. Stavbno pohištvo je leseno in razmeroma dobro ohranjeno. V notranjosti je objekt predeljen s predelno steno, fotodokumentacija pa zaradi vsebine objekta (pošta) ni dovoljena.

pogled proti vzhodni fasadi; vir: osebni arhiv

vzhodna fasada; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Na objekt je na vzhodni strani prislonjen nadstrešek do vhoda v kapelo v okroglem stolpu. Ta ni del obravnavanega objekta, pač pa pripada župnišču. 38


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije opis razvoja I objekt 3

zračni posnetek ožjega območja obdelave z označenim objektom 1; vir: Google Earth

izsek iz Franciscejskega katastera, 1825; vir: http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm

Objekt, v katerem je trenutno zasebna galerija Paleta, naj bi bil zgrajen leta 1821. O tem poleg vklesane letnice na vhodnem portalu priča tudi Franciscejski kataster iz leta 1825, kjer je objekt že vrisan. Po pričevanju domačinov naj bi bil to t.i. “bunker”. To se nanaša predvsem na obdobje med II. sv. vojno in še nekaj časa po njej, ko naj bi objekt služil za pridržanje domnevnih prestopnikov.

vhodni portal z letnico 1821; vir: osebni arhiv

pogled na objekt danes; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Kasneje je objekt prešel v zasebno last, objekt pa so lastniki prizidali in prenovili. 39


Stojan Kerbler, 1983, pogled na objekt s trga; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

shematski prikaz objekta leta 1983 I južna in vzhodna fasada

shematski prikaz objekta leta 1983 I severna in zahodna fasada

Stojan Kerbler, 1983, pogled na severno fasado objekta; vir: osebni arhiv Stojana Kerblerja

pogled na objekt danes; vir: osebni arhiv

shematski prikaz trenutnega stanja I južna in vzhodna fasada

shematski prikaz trenutnega stanja I severna in zahodna fasada

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

40


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije stopnja ranljivosti I objekt 3

južna fasada; vir: osebni arhiv

pogled s stopnišča; vir: osebni arhiv

Na objektu z zunanje strani ni opaznih tehničnih poškodb. Vkopani zidovi naj bi bili kamniti, ostali pa opečni. Ostrešje je leseno. Fasada je ometana z grobim ometom sive barve, streha pa prekrita s strešno kritino zareznik. Stavbno pohištvo je leseno in razmeroma dobro ohranjeno. V notranjosti je objekt v pritličju prazen, s kletjo ga povezujejo okrogle stopnice. Fotodokumentacija zaradi zasebnega lastništva ni možna.

severna fasda; vir: osebni arhiv

pogled s trga; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Objekt so lastniki povečali s prizidkom, v kletnem delu pa naj bi imeli urejeno počitniško stanovanje. 41


proces izoblikovanja postopka rekonstrukcije usmeritve za oblikovanje območja obdelave

3 1 2

Na podlagi zgodovinskih, morfoloških, zaznavnih ter percepcijskih analiz območja, stopnje zaščitenosti, stopnje ranljivosti in programskih analiz so oblikovane usmeritve za oblikovanje območja obdelave. Usmeritve za ureditev širšega prostora predvidevajo ureditev novega dostopa preko trga. Usmeritve za objekta 1 in 2 predvidevajo prenovo. Za tehnične poškodbe je predvidena sanacija, za nekatere dele objektov (predvsem se to nanaša na streho objekta 1) pa rekonstrukcija stanja na podlagi dokumentacije, ki priča o prvotni podobi objekta. Hiši bi s tem nazaj pridobili izvorno identitetno vrednost, njuna notranjost pa novo vsebino, prilagojeno sodobnim standardom.

zračni posnetek Ptujske Gore z okolico; vir: Google Earth

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Usmeritve za objekt 3 predvidevajo rušitev ter rekonstrukcijo stanja na podlagi prvih dokumentov. Reinterpretacija le-teh se izvede z uporabo novih gradbenih materialov in upoštevanjem regionalnih pravil oblikovanja. V dokumentaciji o razvoju objekta je namreč razvidno, da je izvorna podoba s prizidki izgubila svojo identitetno vrednost. 42


referenčni primeri Valerio Olgiati I atelje Bardill, Scharans, Švica

pogled z ulice; vir: Philip Jodidio, 2009, Architecture now 6, Taschen

prerez in tloris; vir: Philip Jodidio, 2009, Architecture now 6, Taschen

Scharans je staro mesto v regiji Graubünden v Švici. Na mestu ateljeja za glasbenika in pesnika Linarda Bardill,je včasih stal star skedenj. Središče mesta je zaščiteno, zato je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi pogojev, da bo nova stavba zavzemala enake gabarite in bo enake barve kot skedenj. Namesto lesa pa se arhitekt odloči za uporabo rdečega betona, jekla in bakra. Vzorec na betonu je posledica lesenega opaža in ponavljajočega se vzorca vetrnice, ki je tipična v lokalnem oblikovanju.

pogled s trga; vir: Philip Jodidio, 2009, Architecture now 6, Taschen

notranjost z atrijem; vir: Philip Jodidio, 2009, Architecture now 6, Taschen

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Zaradi investitorjeve želje po enem prostoru, ki bi zavzemal le tretjino celotnega volumna, Olgiati preostali del nameni velikemu atriju, ki pa navzven ni viden. Z ovalno odprtino nad atrijem doseže veličino in lahkotnost, ki je povsem v nasprotju s samovoljno geometrijo zunanjosti. Kljub strogosti in preprostosti je stavba hkrati izziv in presenečenje za okolje, v katerem se nahaja. 43


referenčni primeri Valerio Olgiati I Rumena hiša, Flims, CH

tlorisi; vir: 2G, št. 37, 2006, strani 63-71

notranjost; vir: 2G, št. 37, 2006, strani 63-71

Flims je mesto v regiji Graubünden v Švici. Rumena hiša, kot so jo poimenovali zaradi rumene barve fasade z obdobja predhodne obnove, je bila prazna 20 let. Izvorno je bil to stanovanjski objekt župnije Flims. Olgiatijev oče Rudolf, prav tako arhitekt, se je z župnijo dogovoril za prenovo objekta, žal pa je pred začetkom del umrl. Po njegovi smrti so se na župniji odločili, da hišo spremenijo v razstavni prostor, delo pa prepustili Valeriu.

pogled z ulice; vir: 2G, št. 37, 2006, strani 63-71

pogled z ulice; vir: 2G, št. 37, 2006, strani 63-71

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Notranjost stavbe ni bila primerna za novo vsebino, zato so volumen v celoti izdolbli. Iz masivnega lesa so zgradili novo konstrukcijo. Zunanje stene so povsem oluščili in s tem razkrili naravni kamen. Streho so odstranili in nadomestili z naključno oblikovanimi kamnitimi ploščami. Odprtine na fasadi, ki niso bile potrebne, so zapolnili, ostale pa ohranili. Vse nove in stare elemente so na koncu pobarvali belo. Snežno bela barva razkriva vse morebitne nepravilnosti, hkrati pa hiši ustvarja abstraktno podobo vizije. 44


referenčni primeri Donald Judd I Eichholteren, Küssnacht, CH

pogled od zunaj; vir: www.jollesarch.ch

tloris in prerez; vir: www.jollesarch.ch

Cilj prenove objekta je obdržati kvaliteto obstoječega, hkrati pa ustvariti nove prostore, ki so zaradi svoje nevtralnosti primerni za življenje, delo in razstavo umetnosti. Tloris je odprtega tipa, le vzdolž srednje osi se pojavljajo nosilne stene hodnika, ki se z mrežo 1,5 m prilagajajo obstoječemu ritmu oken. S tem se prek obojestranskega »interjerja« hodnika ustvarja medsebojna povezanost skozi celoten tloris. Površine stropa in tal so obdelane v enakem materialu – lesu. S tem se ustvarja občutek refleksije, odsev stebrov v tleh in stropu pa poudarja potek vertikalne strukture skozi nadstropja.

notranjost v nadstropju; vir: www.jollesarch.ch

notranjost v pritličju; vir: www.jollesarch.ch

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Pomemben del arhitekturne zasnove sta interjer in umetnost. Ta določata kompleksnost na videz enostavnih in nevtralnih prostorskih struktur. Na novo zgrajena terasa stoji na umetnem nasipu, ki je od naravno poraslega terena ločen z oblogo iz lomljenega granita. Kljub uporabi razmeroma skromnih gradiv pa je skrbno premišljen koncept jasno čitljiv v prenovljenem objektu. 45


referenčni primeri Hans - Jörg Ruch I Chesa Madalena, Zuoz, CH

zunanjost hiše; vir: Philip Jodidio, 2009, Architecture now 6, Taschen

stolp v notranjosti; vir: Philip Jodidio, 2009, Architecture now 6, Taschen

Zouz je majhno mesto v regiji Graubünden v Švici z največjo zapuščino srednjeveške arhitekture. V hiši Chesa Madalena je stolp, velik 10 x 10 m in visok okoli 16 m. To je tudi najvišje ohranjen stolp v mestecu. Obstoječa streha, ki pokriva objekt, je stara okrog 100 let in se od originala razlikuje po obliki. V najvišjem nadstropju so med deli odkrili zoglenel les obložen s steno. To opominja na požar, ki je mesto doletel leta 1499.

razstavni prostor; vir: Philip Jodidio, 2009, Architecture now 6, Taschen

notranjost; vir: Philip Jodidio, 2009, Architecture now 6, Taschen

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Do leta 1999 se je hiša uporabljala kot hlev. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so dovolili, da se dele objekta brez zgodovinske vrednosti odstrani. Potrebe po prostorih so bile minimalne, kar je omogočalo oblikovanje praznega prostora. Danes je v objektu galerija sodobne umetnosti. Ruch je prostor oblikoval tako, da je novo v dialogu s starim, vanj pa se lepo vpenjajo tudi razstavljena umetniška dela. 46


referenčni primeri David Chipperfield I Neues Museum Berlin, D

vir: www.dezeen.com

Neues Museum se nahaja na t.i. muzejskem otoku na reki Spree v Berlinu. Zgrajen je bil leta 1859. Leta 1997 je Chipperfield zmagal na natečaju za prenovo muzeja skupaj s Julianom Harrapom. V II. sv. vojni je bil uničen in tak je ostal vse do prenove.

vir: www.dezeen.com

vir: www.dezeen.com

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Chpperfield je pri obnovi zavzel stališče konservacije in ne rekonstrukcije. Novo je prisotno le v meri dodajanja dovolj konteksta, da konstrukcija in povezanost prostorov postaneta čitljiva. Severozahodno in jugovzhodno krilo je zgrajeno na novo, vsebina je restavrirana. Stopnišča in dvorišča so oblikovana tako, da prikazujejo ohranjene ruševine. 47


referenčni primeri Maruša Zorec, Martina Tepina I Zunanji oltar, Brezje

Miran Kambič, pogled na zaprt oltar; vir: www.east-centricarch.eu

situacija in prerez; vir: www.east-centricarch.eu

Trg in zunanji oltar pred romarsko cerkvijo na Brezjah v marsičem spominjata na nadaljevanje najboljše tradicije Plečnikovega izročila, njegovega razumevanja arhitekture, a v popolnoma sodobni interpretaciji. Oblikovanje javnih odprtih prostorov s skromnimi, natančno odmerjenimi posegi, skrbno izbranimi materiali in vrhunsko oblikovanimi detajli ima neprecenljiv pomen za bogatitev naše stavbne kulture in širitev njenega poslanstva tudi prek ozkih meja stroke. Slovenska cerkev je z novo ureditvijo trga in zunanjim oltarjem dobila enega najlepših prireditvenih prostorov na prostem.

Miran Kambič, pogled na odprt oltar; vir: www.east-centricarch.eu

Miran Kambič, pogled v oltar; vir: www.east-centricarch.eu

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Izhodišče novega posega je Plečnikov projekt trga, ki je nastal v poznih tridesetih letih, zlasti obodni zid s pripadajočimi arhitekturnimi poudarki, nišami in stopnišči. Vsi novi elementi trga so prislonjeni k zidu, novi prostori z njegove zadnje strani tako, da ostajajo skriti pred pogledom s trga. Dokaj obsežen gradben poseg, ki ga je terjal program novogradnje, je na ta način skoraj povsem neopazen, saj le poudarjen okvir zunanjega oltarja prekinja zveznost robnega zidu. Ko se odprejo velika temna vrata novega oltarja, zasije njegov notranji prostor, izdelan iz brezovega lesa, ki dodatno zažari v globini z neobičajno osvetljenim ozadjem. Vratni krili v obliki razprtih dlani širita prostor oltarja na vzdolžni stranici trga. S spremembo lokacije zunanjega oltarja, ki je v preteklosti stal pred cerkvijo, je spremenjena tudi organizacija trga, ki služi kot veliki prireditveni avditorij na prostem. 48


referenčni primeri Maruša Zorec, Maša Živec, Žiga Ravnikar I Grajska pristava Ormož

Miran Kambič, pogled na grajsko pristavo; vir: www.trajekt.org

Ideja prenove kompleksa izhaja iz analize obstoječe strukture in temelji na novi organizaciji prostorov, ki jih je bilo treba naseliti, reanimirati in spraviti v uporabo glede na standarde današnjega časa. Kompleks je bil prvotno pritličen, pozneje pa delno nadzidan.

Miran Kambič, pogled na vhod; vir: www.trajekt.org

Miran Kambič, pogled notranjosti; vir: www.trajekt.org

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Glede na smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine so z novimi intervencijami posegali vanj le na mestih, ki so bila že porušena, neprimerno pozidana ali dodana. Nadzidavo iz petdesetih let nadomesti novogradnja, prav tako napol porušeni del pritličnega trakta, kjer je danes muzej. Opeka je uporabljena za strešno kritino, to je bila zahteva zavoda, na fasadi pa kot mreža – struktura, ki kakor sito prepušča svetlobo in ustvarja v notranjosti igro svetlobe in senc. Posamezni prostori so bili že v osnovi zelo različni. Prav to izjemnost in pestrost različnih ambientov so uporabili kot izhodišče in vodilno idejo pri zasnovi prenove. Notranji prostor glasbene šole je povezan s prostori muzeja, ki pa ga je mogoče prehoditi na različne načine, kot nekakšno prostorsko zanko. 49


referenčni primeri Majda Kregar, Miha Kerin, Edo Ravnikar ml. I vzpenjača na Ljubljanski grad

zgornja postaja vzpenjače; vir: osebni arhiv

Ekipa se je desetletja ukvarjala z obnovo in oživitvijo Ljubljanskega gradu. Pri tem gre za skrb za celostno oblikovanje do najmanjšega detajla, ki je obsegalo tudi oblikovanje zelo tehničnega objekta, vzpenjače. Skozi čas se po enotni zamisli in v izvedbi iste avtorske ekipe kaže obnovljeni Ljubljanski grad, ki je eden glavnih simbolov mesta.

spodnja postaja vzpenjače; vir: osebni arhiv

pogled od zgoraj; vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Avtorska zamisel, ki je bila nagrajena na javnem natečaju v sedemdesetih letih, je uspešno prestala spremembe lastniških in političnih okoliščin, pa tudi arhitekturnih vrednot in slogov. Intervencija, ki se sodobno ukvarja z zgodovinskim gradivom, privede do nove simbioze med opeko in kamnom na eni strani ter kortenom in nerjavečim jeklom na drugi. S prenovo nastanejo novi nepričakovani prostori, ki bogatijo prostorsko doživetje gradu. 50


koncept prenove urbanistična ureditev

peš dostop

romarska hiša

1 1 pogled na cerkev ovira samostan

samostan

vir: osebni arhiv

cerkev

kapela v okroglem stolpu

2

shema obstoječih dostopov za pešce peš dostop

2 pogled na cerkev ovira pošta

vir: osebni arhiv

romarska hiša

samostan

3 nov peš dostop

cerkev

kapela v okroglem stolpu

shema z novim dostopom

3 pogled na glavno pročelje cerkve

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Obstoječi dostopi za pešce potekajo tako, da pogled na romarsko cerkev s poti ni mogoč. Dostop je od nekdaj potekal prek trga, od koder se je pot na topografski in simbolni ravni prek stopnišča in obzidja stopnjevala do glavnega pročelja cerkve Matere Božje. Z umestitvijo novega dostopa preko trga, naravnost proti baziliki, se ta stik ponovno vzpostavi. 51


koncept prenove urbanistična ureditev

obstoječ dostop s parkirišča, primeren le za pešce parkirišče za gibalno ovirane na trgu

nov dostop, primeren za vse obiskovalce na trgu ni več parkirišča

izhod iz vzpenjače na nivoju trga ovira pogled

izhod iz vzpenjače pod nivojem trga omogoča prost pogled

Novo parkirišče na severnem pobočju hriba je rešilo mnogo težav s parkiranjem in dostopom z avtobusom. Žal pa je romarska pot, ki se s parkirišča vzpenja proti vrhu, primerna le za pešce. Pot je narejena iz betonskih plošč, ki so položene v travo, med seboj pa niso povezane. S tem otežuje hojo ljudem z gibalnimi težavami, ljudem na invalidskih vozičkih pa je pot povsem onemogočena. Slednji se zato na vrh zapeljejo z avtomobilom, ki ga ta trgu tudi parkirajo.

oviran pogled na Dravsko polje zaradi postaje vzpenjače

neoviran pogleda na Dravsko polje, postaja vzpenjače pod trgom

Vzpenjača, ki se z nivoja parkirišča vzpenja na nivo trga, omogoča dostop vsem, hkrati pa ponuja dodatno turistično ponudbo oz. atrakcijo in s tem privablja še več turistov. Organizacija izhoda iz vzpenjače pod nivojem trga omogoča neoviran razgled na Dravsko polje. Intervencija z nivoja trga ni vidna, kar za prostor pomeni dodatno kvaliteto.

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

52


koncept prenove objekt 1 I intervencija

obstoječ volumen se izprazni

vstavi se nov volumen, vanj umeščen ves servis

les kot material intervencije

nov volumen je oblečen v leseno oblogo

Obstoječ volumen se v celoti izprazni in s tem tvori lupino. V “staro” lupino se vstavi volumen, v katerega je umeščen ves servis, potreben za nov program kavarne in vinotoča. Intervencija tvori odnos med “novim” in “starim” na nivoju prostora - lupina : vstavljen volumen - ter na nivoju materiala - omet : les.

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

53


koncept prenove objekt 2 I intervencija

obstoječ volumen se izprazni

les kot material intervencije

objekt se prereže, vstavi se nov volumen, vanj je umeščen ves servis zid skozi “razpoko” steče v noranjost

nov volumen daje vtis monolita parafraza obzidja

Obstoječ volumen, ki je prislonjen na obzidje, se v celoti izprazni. Na fasadah, pravokotnih na obzidje, se pojavi nova zareza, skozi katero obzidje “steče” v notranjost objekta. Vstavljeni volumen z načinom obdelave ustvarja občutek monolita, asociacijo na zid. S tem je vzpostavljen odnos do umestitve objekta ob obzidje in omogoča dojemanje širšega prostora znotraj stavbe. Intervencija tvori odnos med “novim” in “starim” na nivoju prostora - lupina : vstavljen volumen - ter na nivoju materiala - omet : les.

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

54


koncept prenove objekt 3 I nadomestna gradnja

nov volumen oblikovan po tipičnem razmerju 1:1,9 naklon strehe enak kot na obstoječih objektih - 45°

v prazno lupino je vstavljen servisni volumen

objekt je na eni strani pritličen, na drugi pa ima dve etaži enako so oblikovani vsi objekti na trgu in okrog obzidja

les je pri novem objektu glavni material v notranjosti je konstukcija vidne kvalitete

Obstoječ volumen se poruši in nadomesti z novim. Ta spoštuje pravila oblikovanja tipične okoliške arhitekture - razmerje stranic objekta, naklon strehe. Prav tako spoštuje tradicijo t.i. cimpranih hiš - to so hiše z leseno konstrukcijo. Sodoben pristop pa se od tradicije odmakne pri oblikovanju notranjosti - iskrenost konstrukcijskega materiala je v notranjsoti jasno razvidna.

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

55


opredelitev posegov na objektih situacija obstoječega stanja z označenimi objekti obdelave

prenova I turistično informativna pisarna I objekt 1 prenova I pošta I objekt 2 rušitev I zasebna galerija I objekt 3

M 1:500 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

56


opredelitev posegov na objektih obstoječe stanje I objekt 1 9 2

8

6

1

5

7

2

4

1

3

11

12

10

0

1

5

10

tloris pritličja

14

0

1

5

10

prečni prerez

trgovina s spominki 1 turistično informativna pisarna 2 predprostor 3 galerija 4 galerija 5 galerija 6 skladišče 7 skladišče 8 wc 9 stopnišče v klet 10 stopnišče na podstreho 11 klet 12 klet 13 skladišče 14 skladišče 15

15

13

12

0

1

5

10

tloris kleti Obstoječa konstrukcija je kamnita v kleti in opečna v pritličnem delu. Ostrešje je klasično leseno. Fasada je ometana z apnenim ometom. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

57


opredelitev posegov na objektih rušitev I objekt 1 9 2

8

6

1

5

7

2

4

1

3

11

12

10

0

1

5

10

tloris pritličja

14

0

1

5

10

prečni prerez

trgovina s spominki 1 turistično informativna pisarna 2 predprostor 3 galerija 4 galerija 5 galerija 6 skladišče 7 skladišče 8 wc 9 stopnišče v klet 10 stopnišče na podstreho 11 klet 12 klet 13 skladišče 14 skladišče 15

15

13

12

0

1

5

10

tloris kleti

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

58


opredelitev posegov na objektih obstoječe stanje I objekt 2

4 4

1

0

1

5

0

10

0

1

10

3

2

5

5

prečni prerez

tloris mansarde

1

1

pošta 1 pisarna 2 skladišče 3 skladišče 4

10

tloris pritličja

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Obstoječa konstrukcija je kamnita v spodnjem vkopanem delu, ostala konstrukcija je opečna. Ostrešje je klasično leseno. Fasada je ometana z apnenim ometom. 59


opredelitev posegov na objektih rušitev I objekt 2

4 4

1

0

1

5

0

10

0

1

10

3

2

5

5

prečni prerez

tloris mansarde

1

1

pošta 1 pisarna 2 skladišče 3 skladišče 4

10

tloris pritličja

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

60


detajlnejša razlaga skozi konstrukcijske in materialne posege konstrukcijska zasnova I objekt 1

leseno ostrešje

špirovci 12/20 cm kapni legi 20/20 cm mozničeni slemenski legi 18/20 cm škarje 5/20 cm vmesni legi (na škarjah) 18/20 cm špirovci v vzdolžni smeri zavetrovani še z jeklenimi palicami

vstavljen volumen

AB stene 20 cm AB plošča 20 cm

leseno ostrešje - škarje z vmesno lego; vir: www.riko-hise.si

pritličje

obstoječe opečne stene 60 cm obstoječa talna AB plošča 20 cm AB vez po celotnem obodu objekta 30 cm

sidranje ostrešja v AB vez; vir: Živa Deu, 2004, Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju

Klet obstoječega objekta ima kamnite stene. Ker ni v celoti podkleten, se z AB-konstrukcijo klet poveča pod celoten objekt. Obstoječi kamniti temelji se utrdijo z novimi pasovnimi AB temelji (desna shema na spodnji sliki), ki sočasno temeljijo novo AB talno ploščo v kleti.

klet

obstoječe kamnite stene 92 cm nove AB stene 60 cm nova AB talna plošča 20 cm povezana s pasovnimi temelji 40/60 cm utjevanje kamnitih temeljev; vir: Živa Deu, 2004, Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Nova zasnova predvideva izpraznitev volumna v celoti. To pomeni porušitev notranjih sten in zamenjavo ostrešja. V objekt se vstavi nov volumen, ki ima AB konstrukcijo. Znotraj volumna so umeščene stopnice, ki povezujejo pritličje s kletjo in mansardo. Pritličje objekta ima opečne stene. Le-te na vrhu poveže nova AB vez, ki poteka po celotnem obodu. Na to vez se nato sidra novo leseno ostrešje. Zaradi velikih razponov sta v slemenu dve legi mozničeni za večjo statično višino. Uklonska dolžina špirovcev pa je razpolovljena s škarjami. Na njih sta za zavetrovanje pritrjeni še dve vmesni legi. Dodatno zavetrovanje v vzdolžni smeri pa nudijo še jeklene diagonalne palice. 61


detajlnejša razlaga skozi konstrukcijske in materialne posege konstrukcijska zasnova I objekt 2

leseno ostrešje

špirovci 12/20 cm kapna lega 20/20 cm slemenska lega 20/20 cm vmesni mozničeni legi 18/20 cm

vstavljen volumen

AB stene 20 cm AB plošče 20 cm po sistemu SCHÖCK pritrjeni leseni nosilci 20/20 cm

Obstoječ objekt je opečnat z lesenim ostrešjem. Deli objekta, ki so vkopani, so kamniti. Nova zasnova predvideva izpraznitev volumna v celoti. To pomeni porušitev notranjih sten in zamenjavo ostrešja. Med obstoječe stene se vstavi nova AB konstrukcija, na katero se pritrdi t. i. notranji gank, ki ima leseno konstrukcijo in je na AB pritrjen s kovinskim kotnikom.

pritličje z mansardo

obstoječe opečne stene 38 - 76 cm obstoječe kamnite stene 38 - 76 cm obstoječa talna plošča 40 cm AB vez po celotnem obodu objekta 30 cm sidranje ostrešja v AB vez; vir: Živa Deu, 2004, Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Staro ostrešje nadomesti novo, ki je po zasnovi klasično - lege in špirovci. Zaradi zmanjšanja uklonske dolžine špirovcev in zavetrovanja sta še dve vmesni mozničeni legi. 62


detajlnejša razlaga skozi konstrukcijske in materialne posege konstrukcijska zasnova I objekt 3

leseno ostrešje

špirovci 12/20 cm mozničeni slemenski legi 18/20 cm pritrjevanje špirovca na masivno leseno steno; vir: www.riko-hise.si

pritličje

masivne lesene stene 10 cm predelne stene 9,5 cm AB talna plošča 20 cm

prerez zunanje riko lesene stene; vir: www.riko-hise.si

Objekt je iz masivne lesene konstrukcije. Masivna lesena stena je sestavljena oz. zlepljena iz poskoblanih smrekovih lamel. Lamele se zlepijo v stenski element ustreznih dolžin in višin. Lepilni spoj je horizontalen, zato zlepljena stena nima parozapornega sloja in ‘diha’. Notranja stran stene je končno pobrušena in je vidne kvalitete. Ostrešje je po zasnovi klasično - lege in špirovci. Slemenski legi sta mozničeni za večjo statično višino. klet

AB stene 20 cm AB talna plošča 20 cm s pasovnimi temelji 60/50 cm leseni stebri 20/20 cm lesena masivna stena vidne kvalitete; vir: www.riko-hise.si

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

Podstavek oz. vkopani del objekta predstavlja armirano-betonska konstrukcija. Na odprtem delu objekta medetažno ploščo podpirajo leseni stebri, ki so na AB ploščo pritrjeni z nosilnim toplotnoizolacijskim elementom. 63


detajlnejša razlaga skozi konstrukcijske in materialne posege ogrevanje in fasadni ovoj

povezava objektov na skupno kotlovnico

a

nic

lov

kot

shema delovanja toplotne črpalke; vir: prospekt Alpha-InnoTecw

S toplotno črpalko zrak-voda je mogoče učinkovito ogrevati, pripravljati toplo sanitarno vodo, prezračevati in hladiti. Je zelo ekonomičen način ogrevanja, saj za delovanje uporablja energijo okolice (zrak, zemlja ali voda). Potrebno je samo 25 % pogonske energije. Ogrevanje na ta način je čisto, tiho in udobno, ekonomično in ekološko. Vgradnja ne potrebuje velike kotlovnice, emisija škodljivih snovi v zrak pa je skoraj enaka nič. Umestitev enot za toplotno črpalko (zunanje in notranje enote) v skupno kotlovnico v novem objektu pomeni bolj ekonomično uporabo prostora ter lažji nadzor in servisiranje. V objekta prenove ni treba umeščati kotlovnice, kar zagotavlja maksimalni izkoristek prostora za javne vsebine.

toplotna izolacija iz lesenih vlaken z ometano fasado; vir: www.riko-hise.si

Objekta prenove imata zaradi načel konzervacije neizolirano fasado, ki je ometana z ometom iz apnene malte. Vezivo peščenih delcev v apneni malti je gašeno apno, ki na zraku otrdi. Na opečne stene je nanešeno v več slojih. Prvi nanos je zelo hrapav in namenjen vezljivosti malte s podlago, drugi sloj je najdebelejši in je namenjen izravnavi, tretji sloj pa je namenjen končni obdelavi. Fasadni ovoj novega objekta je sestavljen iz toplotne izolacije iz lesenih vlaken, nanjo pa je nanešen tankoslojni omet. Sestavljen je iz osnovnega sloja (dva nanosa lepilne malte z armirno mrežico ter prednamaz) in zaključnega sloja (silikonsko – silikatni omet različnih barvnih nians in granulacij). Skupna debelina vseh slojev ometane tankoslojne fasade je od 6 do 10 mm.

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

64

zglajen in grob omet na steni iz lesenega prepleta in grob omet na kamniti steni; vir: Živa Deu, 2004, Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju


načrti ureditvene situacije

kavarna in vinotoč I objekt 1 galerija in prodajalna spominkov I objekt 2 info točka I objekt 3

ureditvena situacija M 1:500 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

65


načrti ureditvene situacije

ureditvena situacija M 1:200 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

66


načrti situacijski prerezi

prerez aa M 1:200

prerez bb M 1:200 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

67


načrti tlorisi I objekt 1

obstoječi kamniti temelji AB temelji konstrukcija nad temelji

tloris temeljev M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

68


načrti tlorisi I objekt 1

obstoječa kamnita stena AB stena predelna stena lesena obloga

vinotoč

vinotoč - klet s sodi vinotoč - klet za goste skladišče garderoba za zaposlene stopnišče skupaj neto skupaj bruto

36.15 m2

21.13 m2 17.52 m2 17.24 m2 7.86 m2 11.64 m2 111,54 m2 171.48 m2

tloris kleti M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

69


načrti tlorisi I objekt 1

obstoječa opečna stena AB stena predelna stena lesena konstrukcija lesena obloga kavarna

102.36 m2

točilni pult wc ž/i wc m skladišče stopnišče terasa - gank skupaj neto skupaj bruto

9.55 m2 4.19 m2 3.87 m2 3.27 m2 12.35 m2 24.13m2 159,72 m2 204.10 m2

tloris pritličja M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

70


načrti tlorisi I objekt 1

obstoječa opečna stena AB stena lesena konstrukcija lesena obloga

galerija skupaj neto skupaj bruto

28.10 m2 28,10 m2 204.10 m2

tloris mansarde M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

71


načrti tlorisi I objekt 1

tloris ostrešja M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

72


načrti tlorisi I objekt 1

tloris strehe M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

73


načrti prerezi I objekt 1

obstoječa kamnita stena obstoječa opečna stena AB stena predelna stena lesena obloga lesena konstrukcija

prerez aa M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

74


načrti prerezi I objekt 1

obstoječa kamnita stena obstoječa opečna stena AB stena predelna stena lesena konstrukcija lesena obloga

prerez bb M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

75


načrti fasada I objekt 1

severna fasada M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

76


načrti fasadni pas I objekt 1

fasadni pas M 1:20 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

77


načrti tlorisi I objekt 2

obstoječi kamniti temelji AB temelji konstrukcija nad temelji

tloris temeljev M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

78


načrti tlorisi I objekt 2

obstoječa kamnita stena obstoječa opečna stena AB stena predelna stena lesena obloga razstavni prostor

41.52 m2

wc ž/i wc m skladišče komunikacije skupaj neto skupaj bruto

4.05 m2 5.08 m2 4.73 m2 4.11 m2 59.49 m2 94.62 m2

tloris pritličja M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

79


načrti tlorisi I objekt 2

obstoječa opečna stena AB stena predelna stena lesena konstrukcija lesena obloga izložba prodajalne spominkov

15.25 m2

pisarna prodajalne spominkov komunikacije skupaj neto skupaj bruto

10.53 m2 4.11 m2 29.89 m2 94.62 m2

tloris mansarde M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

80


načrti tlorisi I objekt 2

tloris ostrešja M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

81


načrti tlorisi I objekt 2

tloris strehe M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

82


načrti prerezi I objekt 2

obstoječa kamnita stena obstoječa opečna stena AB stena predelna stena lesena obloga lesena konstrukcija

prerez aa M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

83


načrti prerezi I objekt 2

obstoječa kamnita stena obstoječa opečna stena AB stena predelna stena lesena obloga lesena konstrukcija

prerez bb M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

84


načrti fasada I objekt 2

zahodna fasada M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

85


načrti fasadni pas I objekt 2

fasadni pas M 1:20 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

86


načrti tlorisi I objekt 3

AB temelji konstrukcija nad temelji

tloris temeljev M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

87


načrti tlorisi I objekt 3

obstoječa kamnita stena AB stena masivna lesena stena lesena konstrukcija

kurilnica za vse objekte skladišče pokrita terasa za goste vinotoča skupaj neto skupaj bruto

9.24 m2 16.44 m2 23.07 m2 48.75 m2 66.42 m2

tloris kleti M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

88


načrti tlorisi I objekt 3

obstoječa kamnita stena AB stena

informacijska točka čajna kuhinja sanitarije pisarna skupaj neto skupaj bruto

16.94 m2 4.04 m2 4.04 m2 12.60 m2 37.62 m2 47.80 m2

tloris pritličja M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

89


načrti tlorisi I objekt 3

tloris ostrešja M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

90


načrti tlorisi I objekt 3

tloris strehe M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

91


načrti prerezi I objekt 3

obstoječa kamnita stena AB stena masivna lesena stena lesena konstrukcija

prerez aa M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

92


načrti prerezi I objekt 3

obstoječa kamnita stena AB stena masivna lesena stena lesena konstrukcija

prerez bb M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

93


načrti fasada I objekt 3

severna fasada M 1:50 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

94


načrti fasadni pas I objekt 3

fasadni pas M 1:20 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

95


prostorska predstavitev fotomontaže

pogled 1 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

96


prostorska predstavitev fotomontaže

pogled 2 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

97


prostorska predstavitev fotomontaže

pogled 3 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

98


prostorska predstavitev fotomontaže

pogled 4 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

99


prostorska predstavitev fotografije makete

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

100


prostorska predstavitev fotografije makete

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

101


zahvala

Milošu Florijančiču in Mitju Zorcu za pomoč, nasvete in kreativno usmerjanje. Družini za podporo, pomoč in spodbudo. Matevžu, ker me ima rad in me podpira. Alenki, ker me posluša, spodbuja, svetuje, pomirja, nasmeji in je vedno tu zame. Biroju RP za priložnost in neprecenljive izkušnje. Šolski sobici za odlično družbo. Staši za printer. Martinu za fotografije makete. Vidi za lektoriranje. Evi, Jasni in Nini za nepozabna študijska leta. Stojanu Kerblerju za vse podatke. Dragu Štefanecu za pomoč in nasvete pri detajlih. Hvala. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

102


viri vsebinski viri: Ciglenečki, M., J. Höfler, R. Perskar, P. Vidmar, M. Klemenčič, E. Sapač. (2011). MARIJA Zavetnica na Ptujski Gori: zgodovina in umetnostna zapuščina romarske cerkve. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl d.o.o. Deu, Živa. (2004). Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju. Ljubljana: Kmečki glas. Deu, Živa. (2006). Podeželske hiše na Slovenskem. Ljubljana: Kmečki glas. Fister, Peter. (1993). Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod RS za prostorsko planiranje. Zumthor, Peter. (2010). Thinking architecture. Basel : Birkhäuser. Jodidio, Philip. (2009). Architecture now! Vol. 6. Köln [etc.] : Taschen. Str. 438-441. Lobnik, Uroš. (2010). Razkritje mestnega dvorca. V publikaciji: Piranesi. No 28 Vol. 17. Ljubljana: Ustanova Fundacija Piranesi. Str. 77-83. Lobnik, Uroš. (2011). Odkrivanje prezidanega. V publikaciji: Piranesi. No 29 Vol. 18. Ljubljana: Ustanova Fundacija Piranesi. Str. 32-47. Olgiati, Valerio. (2006). Valerio Olgiati n.37. Barcelona : Gustavo Gili. Str. 62-71. Chipperfield, David. (2004). El croquis 120. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados. Str. 74-93. www.dezeen.com /Neues Museum Berlin/

obiskan 14.04.2012

www.trajekt.org /Grajska pristava Ormož/

obiskan 14.04.2012

www.east-centricarch.eu /Zunanji oltar, Brezje/ www.jollesarch.ch /Eichholteren/

obiskan 15.04.2012

www.zvkd.si /o kulturni dediščini/ www.ptujska-gora.si /o Ptujski Gori/ www.riko-hise.si /o leseni gradnji/

obiskan 15.04.2012

obiskan 09.04.2012 obiskan do 01.07.2012 obiskan do 01.07.2012

www.rdk.situla.org /izpis iz registra kulturne dediščine/

obiskan do 05.04.2012

foto viri, navedeni pod fotografijami: www.archdaily.com obiskan 11.05.2012 www.dezeen.com obiskan 11.05.2012 www.dedi.si obiskan 14.05.2012 www.googleearth.com obiskan 05.04.2012 www.trimo-urbcrash.com obiskan 14.05.2012 www.geoprostor.net/PisoPortal obiskan 05.04.2012 www.photo-kerbler.si obiskan 04.05.2012 http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm www.artmatakama.com obiskan 15.05.2012 wwww.architectsforlife.com obiskan 15.05.2012 www.inhabitat.com obiskan 15.05.2012 www.caterherman.webs.com obiskan 04.05.2012 www.gradovi.net obiskan 04.05.2012 www.wikipedia.org obiskan 05.04.2012 www.kraji.eu/slovenija/ptuj obiskan 16.05.2012

obiskan 10.04.2012

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Zala Likavec I IDEJNA ZASNOVA PRENOVE TRŠKEGA JEDRA NA PTUJSKI GORI I mentor prof. Miloš Florijančič I somentor doc. Mitja Zorc I 2005 I 2012

103

Zala Likavec  

Idejna zasnova prenove..

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you