Page 1

Kako hranimo psa? Za razumevanje potreb psa moramo poznati vsaj osnove prehranjevanja divjih karnivorov-mesojedov. Ko divji mesojedi ujamejo plen, ga požrejo s kožo, dlako, kostmi in drobovjem. Najprej raztrgajo plen in nato požrejo drobovino skupaj s črevesno vsebino, ki je vir vitaminov. Šele potem se lotijo mesa, s katerim dobijo kvalitetne beljakovine, maščobe pa so vir energije. Kri in kosti so bogate z mineralnimi snovmi. Dlaka in koža pa kot balast uravnavata in spodbujata prebavo. Pes potrebuje v hrani naslednje hranilne snovi: beljakovine  maščobe  ogljikove hidrate  vlaknine  vitamine  rudninske snovi  vodo (količina popite vode znaša v povprečju 50 - 70 ml na kilogram telesne teže na dan)  Beljakovine v organizem prinašajo aminokisline, ki so sestavni del beljakovin. Še posebno pomembnih je 10 osnovnih aminokislin, ki jih organizem ne more sam proizvajati. - Maščobe so vir energije in toplote, v telesu pa so sestavni del celičnih membran, ovojnic živcev in žolča. Če jih primanjkuje, se pojavijo težave s kožo (suha, luskinasta, izpuščaji). - Ogljikovi hidrati se pretvarjajo v toploto in energijo, odvečni del pa se pretvori v maščobo, ki se naloži v telesu. Vlaknine so pomembne, ker pospešujejo potovanje hrane po črevesju, prebava poteka lažje, vsrkavajo pa tudi strupene stranske produkte in psu dajejo občutek sitosti. Vitamini povečujejo odpornost, pospešujejo rast in omogočajo nemoteno delovanje žlez in živčevja. Rudninske snovi: najbolj sta pomembna kalcij in fosfor za tvorbo in razvoj kosti. - Ostali pomembni minerali so še: železo, baker, kalij, magnezij natrij, klor, mangan, kobalt, cink. Psa lahko hranimo z industrijsko pripravljeno hrano, ki je lahko v obliki suhe-briketirane hrane ali konzerv. Psu lahko pripravljamo obroke doma pripravljene hrane, ki mora vsebovati: 

beljakovine (mišičevje, drobovina, hrustanec, kite, mleko in mlečni izdelki, jajca)  ogljikove hidrate (testenine, riž, zdrob, ovseni kosmiči, zelenjava)  maščobe (rastlinska olja, živalska maščoba).


Če hranimo psa z doma pripravljeno hrano, bomo morali dodati vitaminsko mineralne dodatke. V prehrano lahko vedno dodajamo sadje, če ga žival dobro prenaša. Odraslega psa lahko hranimo le enkrat na dan. Boljše je, če dobiva dnevni obrok hrane razdeljen v dva obroka: popoldanski obrok naj pokriva 80 % potreb, jutranji pa 20 %. Količino hrane prilagodimo starosti, velikosti, teži, kondicijskemu stanju, okolju kjer prebiva, fizični aktivnosti. Če uporabljamo tovarniško pripravljeno hrano, je najbolje, da upoštevamo navodila proizvajalca. Drugačna pravila prehrane veljajo za breje in doječe psice, mladiče po odstavitvi, odraščajoče mladiče, starejše pse. Vsako starostno obdobje zahteva hrano, ki ustreza temu obdobju oziroma potrebam organizma. Za podrobnejša pojasnila se posvetujte z vašim veterinarjem. Nekaj koristnih nasvetov pri hranjenju psa... Glede mesnih in drugih sestavin naj bodo obroki hrane čimbolj raznoliki. Enolična hrana lahko povzroča različne težave v prebavilih, ekceme, nesvetlečo dlako ipd. Visoko kvalitetna pasja ali mačja industrijsko pripravljena hrana, je hrana, ki je zadostna in uravnotežena. Doma pripravljeno hrano solite le 1/3 kot bi solili za človeka. Goveje meso je dobra prehrana Konjsko meso je dobra prehrana Svinjsko meso ni priporočljivo. Je težko prebavljivo in lahko povzroči hude prebavne motnje Perutnino psi dobro prenašajo, vendar ima nizko kalorično vrednost in ni primerno za redno obliko prehrane Jetra so dragocena beljakovinska prehrana, bogata po sestavinah, vendar jih vsi psi ne prenašajo in lahko povzročajo driske Pljuča naj bi bila samo izhod v sili. Sicer ne povzročajo neke posebne škode, imajo pa majhno hranilno vrednost.


Srce in ledvica bi lahko po kakovosti primerjali z jetri in so občasno prav primerna hrana za pse. Mesne odpadke lahko uporabljamo v različne namene. Upoštevati pa moramo, da imajo precej manjšo kalorično vrednost, zato jih je treba dajati primerno več. Med mesne odpadke, primerne za pse, štejemo sapnike, požiralnike, različne obrezke, vimena, ipd. Seveda morajo biti vsi mesni odpadki in drobovina prekuhani. Ribe v prehrani psov zagotovo premalo uporabljamo, čeprav so nekatere vrste, vsaj po ceni, dovolj dostopne. Ribe vsebujejo veliko kalcija in fosforja, joda in beljakovin. Seveda pa nimajo velike kalorične vrednosti. Občasno naj bi le bile na jedilniku vsakega psa. Potrebno jih je prekuhati, ker surovo ribje meso vsebuje antivitamin B. Vedeti pa moramo, da dobi pes po hranjenju z ribjimi konzervami ali ribjo moko neprijeten vonj, neprijetno pa mu diši tudi iz gobca. Psu lahko pripravite obrok iz riža in konzerviranih sardelic ali tunine. Mleko vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, različne vitamine in fosfor. Nekateri psi slabo prebavljajo mlečni sladkor in zato pri njih mleko povzroča driske. Pri nekaterih pomaga, če mleku dodamo navadni Jogurt oz., v takem primeru mleka ne dajemo. Za razvoj organizma, posebej za mladiče, je mleko nujno in koristno, zato ga vsaj v razvojni fazi mladičem redno dodajamo. Izredno koristna za razvoj mladičev je tudi skuta, ki jo psi, posebno v vročih mesecih, radi uživajo. Sir lahko dajemo za priboljšek oz. za nagrado psom med šolanjem. Sir je zelo kalorična hrana in ga nikakor ne smemo dajati psu, ki se premalo giblje. Na splošno pa dajemo sir le v manjših količinah. Jajca spadajo med zelo kvalitetno hrano, ki jo psi odlično prebavljajo. Rumenjak dajemo surov ali prekuhan, beljak pa obvezno prekuhamo, ker surov vsebuje antivitaminsko komponento. Surovega beljaka ne dajemo! Psom do 4. meseca starosti dajemo jajca pogosteje, še posebno, če so slabo telesno razviti (suhi), po preboleli bolezni ipd. Pozneje pa dajemo jajca do dvakrat na teden. Kosti dajemo lahko za dodatek k hrani, ne morejo pa nadomeščati beljakovinske ali ogljikohidratne hrane, ker nimajo hranilne vrednosti. Koristijo predvsem za utrjevanje dlesni in za krepitev žvekalnih mišic. Minimalna je nevarnost, da bi ostri deli kosti prebili želodec ali črevesje, ker se v močni solni kislini v želodcu hitro raztopijo. Lahko pa poškodujejo usta, grlo ali požiralnik. Če dajemo večje količine kosti, posebno starejšim živalim, pride do močnega, včasih celo do popolnega zaprtja črevesja. Poleg omenjenih koristi velja povedati, da kosti sodelujejo pri mineralni prehrani s kalcijem in fosforjem.


Za pse so primerne predvsem telečje kosti - glava, plečnica, vretenca, cevaste kosti so manj primerne. Od kokošjih kosti so neprimerne zlasti kosti nog, druge lahko dajemo. Dovolj je, če pes kosti dobi 1-2x na teden, starejšim psom in takim, ki se malo gibljejo, pa jih ne dajemo. Ogljikovi hidrati naj sestavljajo 2/3 obroka za odraslega psa. Koristijo predvsem za energijo in tudi gradnjo organizma. Prevelika količina te hrane debeli (tudi pri ljudeh) in zato z njimi uravnavamo telesno težo psa, poleg gibanja seveda. Potrebno je vedeti, katere vrste ogljikovih hidratov psu koristijo, katere dobro prenaša in kaj je za psa brez koristi oz. mu lahko celo škoduje. Koruzni zdrob v obliki polente je ena od osnovnih sestavin slovenske pasje hrane, ki je tudi dovolj dobra, če ni na jedilniku vsak dan. Kot je potrebno menjavati vrste mesa, tako je potrebno skrbeti tudi za raznolikost ogljikovih hidratov. Riž je odlična dietična hrana, ki pa vsebuje v luščeni obliki manj vitaminov. Psi ga dobro prenašajo in navadno radi jedo. Testenine so dovolj kvalitetna oblika hrane. Psi jih dobro prebavljajo in zaželjeno je, da se večkrat pojavljajo na jedilniku. Kruh v juhi z mesom naj bo zares le izjema v prehrani psa. Je težko prebavljiv in celo škodljiv za zdravje - povzroča ekcem. Priporočljivo pa je, da ob različnih prebavnih motnjah dajemo prepečenec. Posebno, če gre za drisko. Krompir pes težko prebavlja. Ponudite ga le občasno. V obroku, naj bi ga bilo največ l/4 in sicer v obliki pireja. Ovseni kosmiči spadajo po nekaterih virih med visoko kvalitetno hrano za pse. To prav gotovo tudi drži, kar pa ne pomeni, da naj bi jih pes jedel vsak dan. Pri nas še niso tako uveljavljeni. Največkrat jih uporabljamo za dodatek v dietni prehrani. Sadje psi na splošno radi jedo. V obrok jim lahko večkrat narežemo jabolka, hruške, drugače pa radi smukajo tudi grozdje, maline, slive, češnje, celo višenj se ne branijo. Pri sadju z ostrimi koščicami (slive, breskve) moramo te prej odstraniti. Zelenjava je nujen dodatek hrani za pse. S tem dobi štirinožec večino potrebnih vitaminov v naravni obliki. Dodatek zelenjave, ki ugodno vpliva na prebavo je: peteršilj, korenje, solata, kislo zelje, česen, zelena, rdeča pesa, jedilne bučke, koleraba, cvetača, paradižnik, paprika in podobno. Sladkarije kot priboljšek naj bodo le redkeje v obrokih. Pri dajanju teh navadno nimamo pravega občutka za mero in dostikrat prav ti manjši dodatki povzročijo, da se začne kuža rediti. Preveč sladkarij seveda neugodno vpliva tudi na zobovje.


Ostankov hrane, ki so navadno mešanica mastnih koščkov mesa, hrustancev, kosti in sesedene maščobe, krompirja ter zelenjave, raje ne dajajmo psu, ker lahko vsebujejo tudi živalskemu organizmu škodljive začimbe. Tisti, ki jim je žal zavreči ostanke, ali psa hranijo samo s tem, naj si raje omislijo kokoši ali naj nimajo živali. Na VODO pa včasih preprosto pozabimo. Nanjo se spomnimo šele, ko začne pes piti iz umazanih luž ali pa žre sneg (to je lahko razvada). Pes naj ima vedno, ali pa vsaj večkrat na dan, na razpolago svežo čisto vodo. Klorirana voda je škodljiva. Razumljivo je, da pes pozimi skoraj ne pije, prav tako ne, če je obrok tekoč. Potrebno pa je večkrat na dan ponuditi psu vodo. Normalna potreba odraslega psa je 1 - 2 litra vode dnevno, pri hranjenju s suho hrano (briketi) pa še nekaj več. KONZERVIRANA HRANA ter SUHA HRANA za prehrano psov pri nas dobiva vedno večji pomen. Hrana je različna glede na starost, pasmo, alergije,... Kupujte le kvalitetno hrano, priznanih proizvajalcev. Paziti pa morate na to, da ima pes ob suhi hrani (briketi) na voljo zmeraj dovolj sveže vode!


Zasuk želodca Predvsem pri večjih pasmah, pa tudi pri manjših, moramo biti posebaj pazljivi po jedi, da pes počiva. Po jedi ne gremo na sprehod, se ne igramo s psom, pazimo da ne skače ali opravlja kakršnih drugih večjih aktivnosti. Vzrok za zasuk želodca še ni popolnoma raziskan, največkrat pa pride do njega takrat, ko je želodec prekomerno raztegnjen, največkrat med 7 in 10 letom starosti. Pri zasuku ne odlašajmo z operacijo, saj je vsaka minuta odločilna, ali bo pes preživel ali ne. Znaki: pes zaradi hude bolečine nenadoma postane vznemirjen, sili ga na bruhanja a ne more bruhati, se slini, pospešeno, plitvo in težko diha, obseg trebuha mu hitro narašča, kasneje pride do šoka in endotoksimije (zastrupitve krvi). Zakaj je čokolada strupena za pse Pogosto slišimo: "Ne dajat čokolade psu, to ga bo ubilo!" Ampak kaj je dejansko na tem? JA, čokolada je dejansko strupena za pse, pa ne čokolada kot taka, ampak kemična snov, ki jo čokolada vsebuje, in se imenuje theobromine (C7H8N4O2). Dobra novica je, da je potrebno kar veliko theobromina da ubije psa, povprečno med 100 in 200 mg na kilogram teže psa (težave se pa lahko pojavijo že pri manj kot 20 mg na kg), čeprav je potrebno upoštevat tudi občutljivost organizma in druge dejavnike. Koliko pa vsebuje čokolada theobromina? Povprečne vrednosti (za 100g čokolade): Bela čokolada - skoraj zanemarljivo Mlečna čokolada - 157 mg Temna jedilna čokolada - 1390 mg Surov kakav - 2856 mg Kot vidimo, bolj je čokolada temna, bolj je strupena in manj je je potrebno, da psa ubije. To pa zato, ker vsebujejo kakavova semena 1,2% theobromina, torej večji delež kakava vsebuje čokolada, bolj je strupena! Za prve znake zastrupljenosti je že dovolj 1,3g temne čokolade na kg (psa)! Vir: http://www.canin-sport.si/index.php?main_page=page_2

Kako hranimo psa  

Hranjenje psa

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you