Page 1

letno poroËilo 2007 SAVATECH, d.o.o.


letno poroËilo 2007 SAVATECH, d.o.o.


nadaljujemo bogato tradicijo

A. SPLO©NI PODATKI 1. KljuËni dosežki leta v številkah 2. Osebna izkaznica 3. Dejavnost in sestava družbe, organizacijska shema 4. Pomembnejši dogodki 5. Pismo poslovodstva družbe 6. Upravljanje s tveganji

6 6 7 7 8 10 11

B. POSLOVNO PORO»ILO 1. Razvojna strategija 2. ZnaËilnosti gospodarskega okolja v letu 2007 3. Analiza uspešnosti poslovanja 4. Pogled v leto 2008 5. Trženje in kupci 6. Izdelki in storitve družbe Savatech 7. Nabava in dobavitelji 8. Razvoj poslovnih programov 9. Sistemi kakovosti in razvoj poslovnih procesov 10. EU projekti 11. Razvoj informacijske podpore 12. Naložbene aktivnosti

12 12 12 13 16 16 19 22 23 24 25 25 26

C.TRAJNOSTNI RAZVOJ 1. Razvoj zaposlenih 2. Razvoj družbene skupnosti

27 27 29

D. RA»UNOVODSKO PORO»ILO 1. RaËunovodski izkazi 2. Pojasnila k raËunovodskim izkazom 2.1. PODLAGA ZA SESTAVITEV RA»UNOVODSKIH IZKAZOV 2.2. POMEMBNEJ©E RA»UNOVODSKE USMERITVE 2.3. OBVLADOVANJE FINAN»NIH TVEGANJ 2.4. POJASNILA POSAMEZNIH POSTAVK RA»UNOVODSKIH IZKAZOV 2.5. DRUGA RAZKRITJA 2.6. IZJAVA POSLOVODSTVA 2.7. REVIZORJEVO PORO»ILO

31 31 36 36 36 39 40 44 46 47

KDO JE KDO V DRUÆBI SAVATECH, d.o.o.

48


gumarske industrije v Kranju


A. SPLO©NI PODATKI

»isti prihodki od prodaje v 000 EUR Delež izvoza v odstotkih »isti poslovni izid v 000 EUR PovpreËno število zaposlenih »isti prihodki od prodaje na zaposlenega v 000 EUR Dodana vrednost na zaposlenega v 000 EUR

2002*

2003*

2004*

2005*

2006**

2007**

47.032 68,6 -2.611 718 66 13

51.897 72,7 24 690 75 18

59.641 73 671 682 87 23

69.465 74,4 1.004 718 97 23

84.383 74,2 1.863 779 108 28

96.736 73,8 2.215 827 117 28

Indeks 2007/2006 115 100 119 106 108 100

*podatki po SRS 2001 **podatki po SRS 2006 Podatki niso v celoti primerljivi.

1. KljuËni doseæki leta v številkah »isti prihodki od prodaje v 000 EUR 100.000

»isti poslovni izid v 000 EUR 3.000

96.736

90.000

1.000

80.000 69.465

70.000

1.004

671 24

0

59.641

60.000

2.215

1.863

2.000

84.383

-1.000

51.897 50.000 40.000

-2.000

47.032

2002

2003

2004

2005

2006

2007

-3.000

»isti prihodki od prodaje na zaposlenega v 000 EUR 117

120

2005

108

2006

2007

Dodana vrednost na zaposlenega v 000 EUR

25

23

23

2004

2005

28

28

20

87 66

2006

2007

18

75

15

60

13

10

40

5

20

6

2004

97

100

0

2003

30

140

80

-2.611

2002

2002

2003

2004

2005

2006

2007

0

2002

2003


2. Osebna izkaznica Firma: SAVATECH, družba za proizvodnjo in trženje gumenotehniËnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o. Skrajšana firma: SAVATECH, d.o.o. Sedež: ©kofjeloška cesta 6, Kranj, Slovenija. Pravno organizacijska oblika: družba z omejeno odgovornostjo. Registracija: družba je bila vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišËu v Kranju pod vlož. št. 1/06910/00 po sklepu Srg. 2001/03372 z dne 5. 12. 2001. MatiËna številka: 1661205. DavËna številka: 13267949. Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti: družba je registrirana za opravljanje vrste dejavnosti s podroËja proizvodnje in prodaje gumenotehniËnih izdelkov. ©ifra dejavnosti: 22.190 − proizvodnja drugih izdelkov iz gume (25.110: veljavna do 31. 12. 2007) Osnovni kapital: osnovni kapital družbe znaša 25.069.916 EUR. Lastniška struktura: družba Savatech je v 100-odstotni lasti družbe Sava, d.d. Podatki o obvladujoËem podjetju: Sava, družba za upravljanje in financiranje, d.d., ©kofjeloška cesta 6, 4000 Kranj. Konsolidirano letno poroËilo je na voljo v pravni pisarni na sedežu družbe Sava, d.d. Zastopniki družbe: direktor: Dušan Kveder direktorica: Vesna »adež delavska direktorica: Marija Rjavec Organi družbe: organa družbe sta skupšËina, ki jo sestavljata edini družbenik Sava, d.d., in poslovodstvo.

3.Dejavnost in sestava druæbe, organizacijska shema Družba Savatech, d.o.o., je organizirana v šest profitnih centrov oziroma programov: - Elastomeri (razvoj in proizvodnja kavËukovih zmesi) - Transportni trakovi (transportni trakovi za uporabo v razliËnih industrijskih dejavnostih) - Profili (polni in penasti profili za gradbeništvo) - Print (ofsetna guma za tiskarsko industrijo) - Eko (izdelki za varovanje okolja in reševanje) - Velo (pnevmatike za skuterje, motorje, kolesa, industrijska vozila in gokarte) Dejavnost programov podpirajo strokovne službe, ki opravljajo storitve tudi za druge družbe v poslovni skupini Sava in v manjšem obsegu tudi na prostem trgu.V okviru družbe Savatech delujeta tudi dve predstavništvi v Trstu in Moskvi.

7


Organizacijska shema

SAVATECH, d. o. o. Poslovodstvo

TK & PR TPEV OPTIMIZACIJA PROCESOV-OPR

PROGRAMI

POSLOVNI SERVISI

DRUÆBE*

ZUNANJA TRGOVINSKA MREÆA*

ELASTOMERI - ZMESI

FINAN»NO RA»UNOVODSKI SEKTOR

SAVA - GTI d. o. o.

Sava Trade (München)

TRANSPORTNI TRAKOVI

SEKTOR ZA KAKOVOST IN ZANESLJIVOST

SAVA - Schäfer d. o. o., Kranj

Sava Trade (Praga)

PROFILI

PLANT INÆINIRING

SAVA ROL. d. o. o., Zagreb

Sava Trade (Varπava)

PRINT

LOGISTIKA

Sava Trade (London)

EKO

NABAVA

Sava Trade (Port Orange)

VELO

KADRI

Predstavniπtvo Trst

*Navedene druæbe so v lastniπkem smislu hËere Save, d. d. Po upraljalskem principu pa poroËajo druæbi Savatech, d. o. o.

Predstavniπtvo Moskva

4. Pomembnejši dogodki 4.1. Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2007 Poslovni konferenci v Londonu V letu 2007 sta bili v Londonu dve poslovni konferenci. Prvo je skupaj s Savatech Trade Ltd., London, od 8. do 10. januarja priredil program Transportni trakovi. Osnovni namen sreËanja je bil pregled rezultatov preteklega leta, izmenjava izkušenj prodaje na razliËnih trgih ter predstavitev naËrtov za leto 2007. Druge letne poslovne konference v Londonu, 10. januarja 2007, so se udeležili predstavniki programa Profili in sodelavci zunanjetrgovinske mreže iz NemËije, Poljske, »eške, Italije in Anglije. Poleg problematike poslovanja in predlogov za izboljšave so dobršen del konference namenili pogovoru o novih priložnostih na trgih.

8

Presoja sistema kakovosti ISO/IEC 17025 V Centralnem laboratoriju je“Slovenska akreditacija”13. februarja 2007 izvedla presojo izvajanja sistema kakovosti v skladu s standardom ISO/IEC 17025. Presoja je bila uspešno zakljuËena in tako potrdila vrhunsko usposobljenost Centralnega laboratorija. Mednarodna izmenjava študentov Sodelavci Plant inženiringa družbe Savatech so v okviru tedna industrijske robotike sodelovali pri mednarodni izmenjavi študentov, ki je potekala od 12. do 16. marca 2007 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.V okviru tedna industrijske robotike so v Plant inženiringu skupaj s programom Elastomeri organizirali tudi obisk študentov v družbi Savatech.


Nagrajena predstavitev transportnih trakov na sejmu v Moskvi V Moskvi je bil od 12. do 15. marca 2007 sejem gumenotehniËnih izdelkov RTI. Na njem se je predstavil Savatechov program Transportni trakovi skupaj s svojim najveËjim partnerjem v ruski federaciji, podjetjem Tehnokomplekt. Družba Savatech − program Transportni trakovi in podjetje Tehnokomplekt sta na sejmu prejela dve priznanji, in sicer zlato plaketo za rebrasti trak Chevron A 44 in srebrno plaketo za standardne gladke trakove. Projekt Varnost v gibanju (SIM) − program Elastomeri in Velo V raziskovalnem centru Fiat v italijanskem mestu Orbassanu pri Torinu je potekal 2. sestanek raziskovalnega projekta Safety in Motion (SIM), ki se izvaja v 6. okvirnem programu EU. Koordinator projekta je Piaggio, njegov cilj je izdelava varnostnih priporoËil in varnostne opreme za dvokolesnike, z namenom zmanjšanja posledic prometnih nesreË. Poleg družbe Savatech sodeluje pri projektu še 11 industrijskih in akademskih partnerjev iz Italije, »eške, NemËije, Slovenije, ©panije in ©vedske.

Transportni trakovi vse pomembnejši v reciklažni industriji Savatechov program Transportni trakovi se je svojimi izdelki uspel uveljaviti na podroËju reciklažne industrije v Evropi. Njihovi transportni trakovi postajajo Ëedalje pomembnejši del strojne opreme pri predelavi odpadkov, ki ima vse veËji pomen pri ohranjanju našega okolja in racionalni izrabi virov. Družba Savatech skupaj s Splošno bolnišnico Murska Sobota najboljša na podroËju varnosti in zdravja pri delu v letu 2007 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že petiË zapored organiziralo Nacionalno tekmovanje za priznanje“Dobra praksa na podroËju varnosti in zdravja pri delu”. Priznanji, ki jih je na slavnostni podelitvi v hotelu Lev v Ljubljani, 22. 10. 2007, podelila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, sta prejeli podjetji Savatech, d.o.o., iz Kranja in Splošna bolnišnica Murska Sobota. Oba dobitnika priznanj sta po mnenju ocenjevalne komisije dala izjemen in inovativen prispevek k celostnemu reševanju problematike kostno-mišiËnih obolenj, vkljuËno z njihovim prepreËevanjem ter rehabilitacijo in ponovnim vkljuËevanjem delavcev v delovni proces.

4.2. Dogodki po koncu obraËunskega obdobja Savatech v elitnem klubu 50 najbolje ocenjenih slovenskih družb Bonitetna hiša I d.o.o. je skupaj s svojim partnerjem, najveËjo bonitetno hišo na svetu Dun & Bradstreet, podelila prestižne nagrade“Rating leta”najvarnejšim slovenskim podjetjem v letu 2006. Med 50 najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami, ki so si s tem pridobile status varnega in zaželenega poslovnega partnerja, je tudi podjetje Savatech.

S 1. 1. 2008 je bila izvedena dokapitalizacija s strani družbe Sava, d.d., v obliki stvarnega vložka v višini 2.197 tisoË EUR.

Ustanovitev slovenske solarne platforme 24. maja 2007 je bila v GodoviËu ustanovna konferenca Slovenske solarne tehnološke platforme, pri kateri je bilo podjetje Savatech eden od pobudnikov in ustanovnih Ëlanov. Platforma bo sledila enakim smernicam kot evropska in si bo prek razvoja aktivnih solarnih stavb prizadevala za bistveno znižanje porabe energije v Sloveniji in za znižanje škodljivih emisij v stavbah.

9


finanËnih trgih, šibek dolar in inflatorni pritiski zaradi rasti cen hrane, nafte in drugih surovin.

5. Pismo poslovodstva druæbe Leto 2007 je bilo zelo uspeπno leto za druæbo Savatech, d.o.o. Nadaljeval se je trend rasti prodaje in dobiËka, ki traja æe πesto leto.

Podjetje Savatech, d.o.o., od ustanovitve v letu 2002 nadaljuje 88letno tradicijo proizvodnje gumenotehniËnih izdelkov in pnevmatik v Kranju. Družba je organizirana v šest profitnih centrov oziroma programov: razvoj in proizvodnja kavËukovih zmesi, izdelki za varovanje okolja in reševanje, ofsetna guma za tiskarsko industrijo, polni in penasti profili za gradbeništvo, pnevmatike za skuterje, motorje, industrijska vozila in gokarte, transportni trakovi za uporabo v razliËnih industrijskih dejavnostih. Družba Savatech je nosilec razvoja Gumarstva, ene od dejavnosti, ki jih Sava razvija v okviru poslovne skupine. Poleg družbe Savatech v sklopu dejavnosti Gumarstvo, ki zaposluje veË kot 900 ljudi, delujejo še: kranjski družbi Sava-Schäfer in Savapro, Sava Rol v Zagrebu in Sava - GTI na Ptuju. V letu 2002, prvem letu poslovanja v okviru samostojne družbe Savatech, so gumarski programi dosegli velik napredek na podroËju obvladovanja stroškov, zlasti v nabavi surovin in storitev.Trženje se je v tem letu okrepilo z odprtjem predstavništva v Moskvi. Po zagonskih težavah ob ustanovitvi je podjetje v letu 2003 že ustvarilo minimalen dobiËek, v letu 2005 pa ga je poveËalo za polovico. Tako je za obdobje po letu 2003 za podjetje Savatech znaËilna rast. PopreËna letna stopnja rasti podjetja v zadnjih nekaj letih je 15,5odstotna, kar je izredno dobro glede na to, da govorimo o izdelkih v zreli življenjski fazi. V letu 2007 so se nadaljevala ugodna gospodarska gibanja.Vendar pa so se v drugi polovici leta že pojavili negativni elementi, kot so: nepremiËninska kriza v ZDA in z njo povezane težave na globalnih

Dušan Kveder, direktor

10

Za trg gumenotehniËnih izdelkov in pnevmatik je bilo v letu 2007 znaËilno zaostrovanje konkurence in s tem povezanih cenovnih pritiskov.V prvi Ëetrtini leta 2007 so se ponovno podražile strateške gumarske surovine, energija in embalaža. Proizvajalci zaradi moËne konkurence višjih stroškov surovin in energije niso mogli v celoti prenesti v prodajne cene, kar je vplivalo na znižanje marž in dobiËkonosnosti. Proizvajalci so se zato osredotoËali na optimizacijo nabavnih in notranjih procesov.V drugi polovici leta so bile cene surovin relativno stabilne, ob koncu leta pa se je ponovno pojavila tendenca njihove rasti. Evropski proizvajalci so zaradi moËne apreciacije evra nasproti ostalim svetovnim valutam v letu 2007 izgubljali na konkurenËnosti, zlasti na dolarskih tržišËih. Ugodna gospodarska gibanja in moËno tržno povpraševanje je izredno pozitivno vplivalo na poslovanje družbe Savatech, d.o.o. »isti prihodki od prodaje so v letu 2007 znašali 96,7 mio EUR in pomenijo 15-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom.Velik del izvoza v veË kot 80 držav opravi Savatech prek zunanjetrgovinskih podjetij v Angliji, NemËiji, »eški, Poljski, in ZDA ter dveh predstavništev v Italiji in Rusiji. Družba je v letu 2007 ustvarila Ëisti poslovni izid v višini 2,2 mio EUR, kar pomeni 19-odstotno poveËanje v primerjavi s predhodnim letom.V družbi je bilo v letu 2007 zaposlenih 827 ljudi oziroma 6 odstotkov veË kot v predhodnem obdobju. »isti prihodki od prodaje znašajo 117 tisoË EUR na zaposlenega in so za 8 odstotkov višji kot v letu 2006. Zaposlenim v družbi namenjamo posebno skrb. Kot ena prvih slovenskih družb smo v letu 2006 pristopili k projektu Družini prijazno podjetje in v letu 2007 pridobili certifikat.V njegovem okviru bomo v naslednjih treh letih v naše poslovanje uvedli ukrepe, ki bodo izboljšali pogoje za razvoj družinskega življenja, z uvajanjem družini naklonjene politike pa zaposlenim olajšali usklajevanje materinstva oziroma starševstva s službenimi obveznostmi.

Vesna »adež, direktorica

Marija Rjavec, delavska direktorica


6. Upravljanje s tveganji Upravljanje s tveganji je v Poslovni skupini Sava organizacijsko vodeno prek kompetenËnega centra Upravljanje s tveganji. Sistem upravljanja s tveganji razvijamo v sodelovanju z vsemi kompetenËnimi centri in vodstvenimi strukturami v podjetjih.Vsa tveganja centralno evidentiramo in spremljamo, njihovo obvladovanje pa se izvaja podroËno, glede na znaËaj tveganja. Konec leta 2007 smo opravili pregled in popis tveganj v vseh kompetenËnih centrih znanja in v družbah v PS Sava. Razvrstili smo jih v strateška, finanËna, operativna in nakljuËna tveganja po vplivu na poslovanje in po verjetnosti nastanka. Glede na to, da so številna tveganja enaka v vseh družbah PS Sava, jih tako tudi obravnavamo. TipiËni primer tovrstnih tveganj so finanËna tveganja, ki jih uspešno nevtraliziramo s centralizacijo finanËne funkcije na nivoju poslovne skupine Sava.

Stroškovna inflacija je zajela praktiËno ves svet in ima velik vpliv tudi na družbo Savatech. Skupaj s kompetenËnim centrom Nabava v Poslovni skupini Sava išËemo nadomestne dobavitelje in trge za nabavo vhodnih materialov, storitev in surovin in hkrati izkorišËamo sinergije z združevanjem nakupov na razliËnih ravneh.Vzpostavljeni sistem nam zagotavlja varno in konkurenËno dobavo. Vse veËja ekološka osvešËenost vpliva tudi na naše poslovanje. Za tveganja, povezana z globalnimi usmeritvami na podroËju energetike, je bila v sklopu poslovne skupine ustanovljena družba Energetika Sava, d.o.o., ki s svojim poslanstvom skrbi za uËinkovito rabo energije in izkorišËanje obnovljivih virov energije. Z uËinkovitimi preventivnimi ukrepi skrbimo za zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Redno izvajamo tudi preventivne vaje. S temi ukrepi zagotavljamo, da so neželeni vplivi na okolje pod zakonsko doloËenimi mejami.

Tveganja izgube premoženja se nanašajo na obvladovanje požarnega tveganja, tveganja izpada proizvodnje, transportnih tveganj in drugih premoženjskih tveganj, kamor štejemo tudi produktno odgovornost proizvajalca.V družbi sistematiËno prenašamo vsa veËja identificirana premoženjska tveganja na zavarovalnice in tako zmanjšujemo izpostavljenost omenjenim tveganjem. Usklajenost z zakonodajo preverjamo na nivoju kompetenËnih centrov in družb. Izboljšujemo obvešËanje o spremembah v zakonodaji v Sloveniji, prek zunanjih sodelavcev tudi v tujini, in tako skrbimo za ustrezno ravnanje pri širjenju dejavnosti doma in v tujini. Staranje prebivalstva in s tem povezana dejanja (bolezni, pritisk na pokojninske sklade in spremembo zakonodaje v zvezi z delovno dobo, pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra) ter spremembe na trgu dela so pomembna tveganja, ki jim družba posveËa veliko pozornosti. Z aktivnostmi v projektu Družini prijazno podjetje, z vlaganjem v izobraževanje, s socialnim dialogom in z ustrezno politiko nagrajevanja skrbimo za motivacijo, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih.

11


B. POSLOVNO PORO»ILO 1. Razvojna strategija Poslanstvo Savatech, d.o.o. Ustvarjamo celovite rešitve za razliËna podroËja uporabe gumenotehniËnih in sorodnih izdelkov ter pnevmatik. Vizija Savatech, d.o.o. V letu 2011 bo Savatech po prihodkih z vsemi kljuËnimi izdelki v svojih nišah med prvimi tremi v Evropi. Organsko bomo rasli s povpreËno letno stopnjo 9 odstotkov in dosegli 14,8-odstotno operativno donosnost na vloženi kapital (ROCE). Naši izdelki bodo kakovostno primerljivi z najboljšimi konkurenti. Postali bomo najbolj fleksibilen in prilagodljiv nišni proizvajalec. Postali bomo skupnost strokovnih, ustvarjalnih, motiviranih sodelavcev, ki bo gradila svojo prihodnost s poveËevanjem svoje konkurenËne sposobnosti. Savatech bo z okolju prijazno tehnologijo in s svojo vpletenostjo v mednarodne gospodarske tokove in povezave postala ena najbolj finanËno trdnih dejavnosti Poslovne skupine Sava.

KljuËne strateške usmeritve Savatech, d.o.o. - strategija rasti obsega poslovanja - razvoj lokacije Labore v Kranju kot glavnega (a ne edinega) proizvodno-logistiËnega centra, kjer se osredotoËamo na proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo - ustrezen razvoj lastne zunanjetrgovinske mreže - prenos proizvodnje enostavnih izdelkov z nizko dodano vrednostjo na druge lokacije (off-take, partnerstva,...) - aktivno iskanje in uvajanje novih programov - aktivno iskanje možnosti prevzemov - poveËanje storitvene komponente

Vrednote Savatech, d.o.o., ki izhajajo iz vrednot poslovne skupine Sava so: -

strokovnost, znanje in uËenje gospodarnost pripadnost podjetju izpolnjevanje priËakovanj kupcev tradicija kakovosti varnost zaposlitve in socialni Ëut energiËnost, poslovna prodornost in drugaËnost

12

2. ZnaËilnosti gospodarskega okolja v letu 2007 Gospodarske razmere Svetovna gospodarska rast naj bi v letu 2007 znašala veË kot 5 odstotkov, kar pomeni, da so se tudi v letu 2007 nadaljevala ugodna gospodarska gibanja.Vendar so se v drugi polovici leta pojavila številna tveganja, ki bodo v prihodnje moËno vplivala na gospodarske razmere v svetu: nepremiËninska kriza v ZDA in z njo povezane težave na globalnih finanËnih trgih, šibak dolar in inflatorni pritiski zaradi rasti cen hrane, nafte in drugih surovin. V evro obmoËju je po prvih ocenah gospodarska rast v letu 2007 znašala 2,6 odstotka in je tako za 0,3 odstotne toËke nižja kot v letu 2006.V naši najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerki NemËiji se je BDP realno povišal za 2,5 odstotka. Glavni motor gospodarske rasti je bilo domaËe povpraševanje. Po napovedih se bo gospodarska rast v NemËiji nekoliko umirila in naj bi se srednjeroËno ohranjala nad 2 odstotkoma.Tudi v drugih Ëlanicah evro obmoËja se bo v prihodnjih dveh letih gospodarska rast nekoliko znižala, predvsem zaradi umiritve svetovne rasti. Za nas prav tako pomembni trgi Vzhodne Evrope in Rusije so tudi v letu 2007 v povpreËju dosegali visoko gospodarsko rast.To še posebej velja za Rusijo, ki je po prvih ocenah presegla 6,5-odstotno rast BDP.V prihodnjih dveh letih se bo rast v regiji nekoliko umirila, kljuËni dejavniki rasti v letu 2008 pa bodo ostali dinamiËno domaËe povpraševanje, investicijska dejavnost in rast izvoza. Gospodarska rast v Sloveniji v letu 2007 je bila visoka in naj bi znašala blizu 6 odstotkov. K njej sta najveË prispevali visoka in stabilna rast izvoza ter investicij.Visoka je bila tudi inflacija, ki je na letni ravni znašala 5,6 odstotka. Glavni dejavnik pospešene inflacije je bila rast cen hrane ter tekoËih goriv za prevoz in ogrevanje. Gre za zunanja cenovna šoka, ki sta poleg silnic ponudbe in povpraševanja med drugim posledica geopolitiËnih in vremenskih dejavnikov. Vplivi zunanjih šokov na domaËo splošno rast cen so sicer ponavadi kratkoroËne narave, vendar lahko veË zaporednih zunanjih cenovnih šokov obdrži inflacijo na višji ravni dalj Ëasa, kar lahko okrepi domaËa inflacijska priËakovanja in spremembo sicer do sedaj uspešne plaËne politike. PriËakujemo, da se bosta v letu 2008 tako gospodarska rast kot tudi inflacija zaËeli nekoliko umirjati. Razmere v gumarski panogi Za trg gumenotehniËnih izdelkov in pnevmatike je bilo v letu 2007 znaËilno nadaljnje zaostrovanje konkurence in s tem povezani cenovni pritiski.V zahodnoevropskih državah je trg rasel poËasi, boljša situacija je bila v Vzhodni Evropi, Rusiji in drugih državah v razvoju. Kljub temu razviti trgi še vedno predstavljajo najveËji delež v svetovni porabi gumenotehniËnih izdelkov. V prvi Ëetrtini leta 2007 so se ponovno podražile strateške gumarske surovine, energija


in embalaža. Proizvajalci zaradi moËne konkurence višjih stroškov surovin in energije niso mogli v celoti prenesti v prodajne cene, kar je vplivalo na zmanjšanje marž in dobiËkonosnosti. Proizvajalci so se zato osredotoËali na optimizacijo nabavnih in notranjih procesov − poveËanje produktivnosti in zmanjševanje drugih stroškov.V drugi polovici leta so bile cene surovin relativno stabilne, tendenca njihove rasti se je ponovno pojavila ob koncu leta. Evropski proizvajalci so zaradi moËne apreciacije evra nasproti ostalim svetovnim valutam v letu 2007 izgubljali na konkurenËnosti, zlasti na dolarskih tržišËih.

»isti prihodki od prodaje v 000 EUR 100.000 90.000

V panogi poteka intenzivna horizontalna in vertikalna koncentracija, v Zahodni Evropi pa se je pospešeno nadaljeval trend selitve proizvodnje tehnološko manj zahtevnih izdelkov v Vzhodno Evropo in Azijo.

84.383

80.000 69.465

70.000 59.641

60.000 51.897 50.000 40.000

Spreminjajo se obstojeËe in odpirajo nove potrebe po gumenih izdelkih, nastajajo novi trgi in niše. S strani kupcev so se bistveno poveËale potrebe po poprodajnih storitvah. Ekološki standardi so Ëedalje zahtevnejši.

96.736

47.032

2002

2003

2004

2005

2006

2007

V zaËetku leta smo bili priËa visoki rasti cen nafte na svetovnih trgih in s tem poslediËno rasti cen naših strateških surovin in energije. Stanje se je v drugi polovici leta umirilo, vendar so se ob koncu leta ponovno pojavile tendence rasti. Stroški dela so bili za 12,3 odstotka višji od doseženih v letu 2006. Zvišanje je posledica realne rasti plaË in dodatnega zaposlovanja v družbi. 6

V takih razmerah smo lahko ohranili zelo ugodno dinamiko rasti prodaje le z visoko fleksibilnostjo in hitro odzivnostjo. Nenehne izboljšave na vseh podroËjih so vodilo našega uspeha.Temelj prodajnih aktivnosti je izrazita usmerjenost na kupce, podprta z veË kot pol stoletno tradicijo izvoza na zahtevne evropske trge v gumarstvu in ugledno blagovno znamko.

3. Analiza uspešnosti poslovanja V družbi smo kljub zahtevnim pogojem poslovanja uspeli uresniËiti vse pomembnejše poslovnoizidne, premoženjske in finanËne cilje, ki smo si jih zadali s poslovnim naËrtom in razvojno strategijo 20072011. Prodaja Družba Savatech je v letu 2007 s prodajo izdelkov, storitev, blaga in materiala ustvarila 96,7 milijona EUR Ëistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja 14,6-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom. PovpreËna rast prodaje, ki smo jo dosegli v zadnjih šestih letih, je znašala 15,5 odstotka. Rast prodaje smo dosegli v vseh prodajnih regijah in pri vseh proizvodnih programih. Na tujih trgih smo ustvarili 73,8 odstotka Ëistih prihodkov od prodaje. NatanËnejši pregled prodajnih rezultatov je razviden v poglavju Trženje in kupci. Poslovni odhodki Poslovni odhodki so v letu 2007 znašali 94,2 milijona EUR in so bili za 14,5 odstotka veËji kot leto prej. NajveËji delež, to je 77,8 odstotka, predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev.

Amortizacija je v primerjavi z letom 2006 višja za 13,2 odstotka.Višji so tudi prevrednotovalni poslovni odhodki, in sicer zaradi izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in višjega odpisa dvomljivih terjatev v primerjavi z letom poprej. 2

Drugi poslovni odhodki vkljuËujejo 0,6 milijona EUR oblikovanih rezervacij za tožbe v zvezi z opravljenimi storitvami. Prihodki in odhodki financiranja FinanËni odhodki so presegali finanËne prihodke za 0,25 milijona EUR.Takšen rezultat je posledica realiziranih negativnih teËajnih razlik (predvsem na valutnem paru EUR/USD), zviševanja obrestnih mer najetih posojil ter višjih odhodkov za obresti. Poslovni izidi Družba je v letu 2007 ustvarila 3,1 milijona EUR dobiËka iz poslovanja, kar pomeni 37,4-odstotno rast glede na predhodno leto. Davek iz dobiËka se je povišal za 122,4 odstotka in je znašal 0,6 milijona EUR.To je predvsem posledica višjega dobiËka iz poslovanja, nižjih korišËenih olajšav družbe pri razvojnoraziskovalnem delu in ukinitve investicijskih olajšav v Sloveniji. Efektivna davËna stopnja družbe z upoštevanjem odloženih davkov je znašala 21,8 odstotka in je bila za 8,8 odstotne toËke višja kot v letu 2006.

»isti dobiËek družbe je znašal 2,2 milijona EUR, kar je 18,8 odstotka veË kot v predhodnem letu.

13


»isti dobiËek v 000 EUR 3.000 1.863

2.000 1.000 0

671 -2.611

24

2002

2003

2.215

1.004

-1.000 -2.000 -3.000

2004

2005

2006

2007

Podatki niso v celoti primerljivi (2002-2005 po SRS 2001, 2006-2007 po SRS 2006).

Sredstva

Sredstva dolgoroËna sredstva opredmetena osnovna sredstva ostalo kratkoroËna sredstva in A»R zaloge kratkoroËne finanËne naložbe kratkoroËne poslovne terjatve ostalo

v 000 EUR 31. 12. 2007 49.582 15.980 15.423 557 33.602 11.461 1.224 19.702 1.215

Struktura v % 100,0 32,2 31,1 1,1 67,8 23,1 2,5 39,7 2,5

31. 12. 2006 44.722 17.128 16.618 510 27.594 9.720 1.964 15.759 151

Struktura v % 100,0 38,3 37,2 1,1 61,7 21,7 4,4 35,3 0,3

Indeks 2007/2006 111 93 93 109 122 118 62 125 805

Sredstva družbe so na dan 31. 12. 2007 znašala 49,6 milijona EUR in so se v letu dni poveËala za 11 odstotkov.

DolgoroËna sredstva so v strukturi sredstev predstavljala 32,2 odstotka. Opredmetena osnovna sredstva so se zaradi nižjih investicij od zneska amortizacije zmanjšala za 7 odstotkov.

KratkoroËna sredstva so se poveËala za 22 odstotkov in so konec leta znašala 33,6 milijona EUR. K rasti so zaradi obËutno veËjega koliËinskega obsega proizvodnje in prodaje najveË prispevale višje zaloge in terjatve.

Obveznosti do virov sredstev

Obveznosti do virov sredstev Kapital Rezervacije in P»R DolgoroËne obveznosti finanËne obveznosti poslovne obveznosti KratkoroËne obveznosti finanËne obveznosti poslovne obveznosti

v 000 EUR 31. 12. 2007 49.582 27.093 2.900 593 593 0 18.996 6.556 12.440

Struktura v % 100,0 54,6 5,9 1,2 1,2 0 38,3 13,2 25,1

Kapital se je zaradi uspešnega poslovanja poveËal za 2,2 milijona EUR. Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev je znašal 54,6 odstotka. Obveznosti so se v primerjavi s predhodnim letom poveËale za 13,3 odstotka. PoveËanje gre predvsem na raËun višjih poslovnih obveznosti do dobaviteljev, oblikovanja rezervacij na podlagi

14

31. 12. 2006 44.722 24.879 2.179 1.106 1.106 0 16.558 7.775 8.783

Struktura v % 100,0 55,6 4,9 2,5 2,5 0 37,0 17,4 19,6

Indeks 2007/2006 111 109 133 54 54 115 84 142

aktuarskih izraËunov prihodnih obveznosti za pokojnine in podobnih obveznosti ter tožbe za opravljene storitve. V letu 2007 smo uspeli bistveno zmanjšati dolgoroËne in kratkoroËne finanËne obveznosti, saj so se v strukturi obveznosti do virov sredstev znižale za 5,4 odstotne toËke in so pomenile le še 14,4 odstotka vseh virov.


Denarni tok Družba je v letu 2007 ustvarila pozitiven denarni tok, ki ga je porabila za financiranje obratnih sredstev (zaloge in terjatve), naložb v opredmetena osnovna sredstva in odplaËilo finanËnih obveznosti.

Kazalniki uspešnosti poslovanja

Stopnja lastniškosti financiranja - v % kapital/obveznosti do virov sredstev Stopnja dolgoroËnosti financiranja - v % vsota kapitala in dolgoroËnih dolgov (skupaj z rezervacijami in odloženimi davki) ter dolgoroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitev / obveznosti do virov sredstev Stopnja osnovnosti investiranja - v % osnovna sredstva in naložbene nepremiËnine / sredstva Stopnja dolgoroËnosti investiranja - v % vsota osnovnih sredstev in dolgoroËnih aktivnih Ëasovnih razmejitev, naložbenih nepremiËnin, dolgoroËnih finanËnih naložb in dolgoroËnih poslovnih terjatev / sredstva Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin kapital / osnovna sredstva in naložbene nepremiËnine Koeficient neposredne pokritosti kratkoroËnih obveznosti likvidna sredstva / kratkoroËne obveznosti Koeficient pospešene pokritosti kratkoroËnih obveznosti vsota likvidnih sredstev, kratkoroËnih terjatev in kratkoroËnih finanËnih naložb / kratkoroËne obveznosti Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËnih obveznosti kratkoroËna sredstva / kratkoroËne obveznosti Koeficient gospodarnosti poslovanja poslovni prihodki / poslovni odhodki Odstotni koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala Ëisti dobiËek / povpreËni kapital (brez Ëistega poslovnega izida obraËunskega obdobja) Odstotni koeficient dividendnosti osnovnega kapitala vsota dividend za poslovno leto / povpreËni osnovni kapital

Koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala na zadnji dan leta 2007 je znašal 0,09 in je enak kot v letu 2006. Enako velja tudi za koeficient gospodarnosti poslovanja (1,0). Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËnih obveznosti (1,8) in koeficient pospešene pokritosti kratkoroËnih obveznosti (1,2), ki statiËno prikazujeta kratkoroËno plaËilno sposobnost, sta se v letu 2007 še izboljšala in izkazujeta vrednosti, ki kažejo, da družba s kratkoroËno plaËilno sposobnostjo ni imela nobenih težav. Družba je svoje obveznosti do svojih poslovnih partnerjev poravnavala v pogodbeno dogovorjenih rokih, kar je razvidno tudi iz plaËilnega kljuËa Dun & Bradstreet (vrednost: 78).

31/12/07

31/12/06

54,6

55,6

61,7

63,0

31,1

37,2

32,2

38,3

1,8

1,5

0,1

0,0

1,2

1,1

1,8

1,7

1,0

1,0

8,8

9,0

0,0

0,0

Kapital v obveznostih do virov sredstev predstavlja 54,6-odstotni delež. Stopnja dolgoroËnosti financiranja je konec leta 2007 znašala 61,7 odstotka, kar pomeni, da je družba z dolgoroËnimi viri pokrivala vsa dolgoroËna sredstva in tudi veËji del stalnih zalog in terjatev. Dodana vrednost na zaposlenega je tako kot v letu 2006 znašala 28.000 EUR, Ëisti prihodki od prodaje na zaposlenega pa so se poveËali za 8 odstotkov na 117.000 EUR.

15


4. Pogled v leto 2008 Leto 2008 se priËenja z napovedmi o nižji gospodarski rasti, rasti cen surovin, energije, plaË... Prihaja torej poslovno izredno težavno leto, ki bo pokazalo, kakšen igralec v svojih nišah smo. SistematiËno bomo morali nadzorovati stroške, seliti proizvodnjo na stroškovno ugodnejše lokacije in se strateško usmeriti na visoko donosne izdelke. Pri tem ne mislimo le na ciljno usmerjanje proizvodnje, temveË vseh razvojnih zmogljivosti. PriËakujemo namreË, da bo pomanjkanje ustreznih kadrov eden veËjih izzivov v prihodnosti.

Naš cilj je spodbudno in odprto delovno okolje, ki bo zadovoljilo naše zaposlene tako v materialnem kot v osebnostnem smislu.

NaËrtujemo nove korake v prenovi gumarskih programov, saj nas je hitra rast spodbudila, da v letošnjem letu ponovno prevetrimo našo strategijo in se prilagodimo novim razmeram. Ostaja pa naša zaveza, da bomo z okolju prijazno tehnologijo in s svojo vpetostjo v mednarodne gospodarske tokove in povezave postali ena najbolj finanËno trdnih dejavnosti v Poslovni skupini Sava.

5. Træenje in kupci Struktura Ëistih prihodkov od prodaje »isti prihodki od prodaje proizvodov »isti prihodki od prodaje materiala »isti prihodki od prodaje storitev »isti prihodki od prodaje blaga »isti prihodki od prodaje - skupaj

v 000 EUR 2007 86.073 4.961 2.140 3.562 96.736

Struktura v % 89 5 2 4 100

2006 76.537 3.977 1.709 2.160 83.383

Struktura v % 91 5 2 3 100

2% 4% 5%

89%

Struktura Ëistih prihodkov od prodaje v 000 EUR v letu 2007

16

»isti prihodki od prodaje proizvodov

»isti prihodki od prodaje materiala

»isti prihodki od prodaje storitev

»isti prihodki od prodaje blaga

Index 2007/2006 112 125 125 164 115


89%

Prodaja po državah in trgih

Medvdržavami bila 2007 z 19 odstotki ponovno naša najveËja izvozna Struktura Ëistih prihodkov od prodaje 000 EUR vjeletu partnerica NemËija, ki ji je z devetimi odstotki sledila Italija, s petimi »isti prihodki od prodaje materiala »isti prihodki od prodaje proizvodov ©vica in Velika Britanija s štirimi odstotki. NajveË, 26 odstotkov prihodki od prodaje storitev »isti prihodki od prodaje blaga VeËletni pozitivni trend rasti prodaje se »isti je nadaljeval izdelkov, pa smo tudi v letu 2007 prodali v Sloveniji. tudi v letu 2007. Prodaja je bila s 96,7 milijona EUR v 2% 4% Prek povezanih družb v tujini smo ustvarili 21,4 odstotka Ëistih letu 2007 za 14,6 odstotka viπja kot leto poprej, prihodkov od prodaje. To so družbe, katerih lastnik je Sava, d.d.: Sava medtem ko je bila povpreËna rast prodaje v zadnjih Trade München, Sava Trade Praga, Sava Trade Varšava, Savatech πestih letih 15,5-odstotna. Trade London in Sava Trade, Port Orange, ZDA. Trženjske aktivnosti se v podjetju Savatech odvijajo znotraj prodaj K veËletnim zelo intenzivnim stopnjam rasti prodaje je veliko posameznih programov, ki predstavljajo vsak svojo skupino prispevala prilagoditev podjetja razmeram na svetovnem trgu in vzgumenotehniËnih izdelkov in pnevmatik. Posamezne skupine postavitev konkurenËne prednosti v primerjavi s cenejšimi azijskimi izdelkov se med seboj razlikujejo po namenu uporabe izdelkov in ponudniki. To nam je uspelo s tehnološko inovativnimi proizvodi, tako tudi po njihovih trgih in znaËilnostih le-teh. narejenimi po zahtevah kupcev. Kot konkurenËno prednost družbe odkov od prodaje v 000 EUR v letu lahko izpostavimo tudi2007 raznovrstnost izdelkov, ki jih tržimo, ter raDružba Savatech se je v letu 2007 predstavila na naslednjih zliËne sezone in materiala trge. Vse to je v sinergiji z vsemi poslovnimi procesi sejmih: »isti prihodki od prodaje proizvodov storitev »isti prihodki od prodaje blaga dober rezultat navkljub še vedno prisotnemu v podjetju omogoËilo Program Eko se je s svojim programom gumenih izdelkov za zašËito višanju cen osnovnih surovin in energentov. okolja in reševanje skupaj s prodajnim podjetjem v ZDA Savatech V letu 2007 smo v družbi Savatech svoje izdelke prodali v 88 držav Corporation predstavil na sejmu PUMPER v Nashvillu ZDA, ki je po vsem svetu. potekal v Ëasu od 7. do 10. februarja.

7

Slovenija 27%

Ostali trgi 15%

Slovenija 26%

EX YU 4%

PredstavnikiOstalo Savatechovega programa Elastomeri − kavËukove 21% zmesi so se aprila udeležili 7. sejma Plagkem v Celju. Sejem Plagkem, ki je potekal hkrati s še tremi sejmi: Forma Tool, Graf & Pack in Livarstvo, je edini specializirani sejem za gumo in plastiko v Sloveniji in na podroËju Rusija 3% bivše Jugoslavije. »eπka 3%

EU 55%

Struktura prodaje Savatech d.o.o. po podroËjih v letu 2007

Slovenija 27% Ostalo 21%

V Münchnu Luksemburgje 3%bil v aprilu najveËji in najpomembnejši NemËijagradbeni 19% sejem naHrvaπka svetu3% BAUMA 2007. Na njem so svoje novosti in izdelke Poljska 3% predstavili sodelavci iz programov Eko in Transportni trakovi ter iz Vel. Britanija 4% ptujskega podjetja Sava -©vica GTI.5% Italija 9% Struktura prodaje Savatech d.o.o. po dræavah 2007 Tržni položaj po skupinah izdelkov V letu 2007 smo prodali najveË gumenih profilov, malenkost manj pa transportnih trakov, sledile so kavËukove zmesi, pnevmatike, ofsetna guma in gumeni izdelki za zašËito okolja in reševanje.

Rusija 3% Pnevmatike 14%

»eπka 3% Luksemburg 3% Hrvaπka 3% Poljska 3% Vel. Britanija 4% ©vica 5%

NemËija 19%

Italija 9%

KavËukove zmesi 18%

Gumeni izdelki za zaπËito okolja in reπevanje 9%

Struktura prodaje Savatech d.o.o. po dræavah 2007 Ofsetna guma 10%

Na tujih trgih smo v letu 2007 ustvarili 73,8 odstotka Ëistih prihodkov od prodaje. Od tega je šel ponovno najveËji delež, 55 odstotkov, tako kot v letu 2006, v države Evropske unije. V Sloveniji smo prodali 26 odstotkov naših izdelkov, štiri odstotke je bilo prodanih na trge bivše Jugoslavije, 15 odstotkov pa na ostale trge.

Transpaortni trakovi 24%

Gumeni profili 25%

Struktura prodaje po skupinah izdelkov v Savatech d.o.o. v letu 2007

17


KavËukove zmesi Razmere na trgu prodaje zmesi so bile v letu 2007 zelo nepredvidljive. Kljub dejstvu, da se proizvodnja seli izven EU, je na trgu še vedno dokaj veliko povpraševanje po zmeseh. Zaradi cenovnih skokov in pomanjkanja osnovnih gumarskih surovin je opazen celo primanjkljaj zmesi. V letu 2007 smo presegli naËrtovani plan prodaje. Prodajo smo poveËali tako na za nas najpomembnejšem domaËem trgu kot tudi na tujih trgih. Prodajo poveËujemo predvsem z novimi vrstami zmesi, ki so bile razvite v zadnjih nekaj letih po zahtevah avtomobilskih in drugih standardov. Na trgu EU smo poglobili sodelovanje z enim veËjih kupcev iz NemËije, hkrati pa so potekale aktivnosti za pridobitev novih kupcev. MoËno se je poveËal tudi obseg poslovanja s Srbijo. Transportni trakovi Kljub koncentraciji trga in vse veËji konkurenci ponudnikov trakov iz Azije in Daljnega Vzhoda smo v letu 2007 uspeli nadaljevati trend visoke rasti prodaje transportnih trakov. Opazno smo poveËali prodajo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kar je plod kontinuiranega razvoja izdelkov, optimiziranja proizvodnih procesov, investicij v opremo in razvijanja partnerskih odnosov z odjemalci. NajveËji trg nam pomenijo države Zahodne Evrope, kjer smo dosegli tudi najveËji delež tehnološko zahtevnih izdelkov v celotni prodaji. Najhitrejšo rast prodaje smo beležili na trgih Vzhodne Evrope, kjer nadpovpreËne rasti prodaje priËakujemo tudi v prihodnje, hkrati pa tudi poveËanje deleža tehnološko zahtevnih izdelkov. V letu 2007 je bilo vpeljanih nekaj novih proizvodov, na katerih bo temeljila naša nadaljnja rast trženja izdelkov z visoko dodano vrednostjo, zato bodo prihodnje investicije usmerjene predvsem v ta tržni segment. Profili V letu 2007 smo prodali za 7 odstotkov veË izdelkov v primerjavi z letom poprej. S tem smo presegli predvideni plan prodaje vseh

18

blagovnih skupin. NajveËjo rast smo zabeležili pri izdelkih z višjo dodano vrednostjo, in sicer pri penastih in kombiniranih profilih. Obseg prodaje smo uspeli poveËati na vseh najpomembnejših trgih, z izjemo Poljske, kjer je promet upadel. Najhitreje se je poveËal trg Rusije, ki postaja poleg NemËije za program Profili eden najpomembnejših. Program se je v letu 2007 osredotoËil na izboljšanje prodajnega servisa, intenziven razvoj kombiniranih profilov, iskanje novih tržnih niš na podroËju penastih profilov in poveËanje prodaje na trgih z velikim potencialom (Skandinavija, države EU). Izdelki za zašËito okolja in reševanje Leto 2007 je zaznamovala ugodna konjunktura na globalnem trgu, kar se je odrazilo v veliki koliËini naroËil in odliËni prodajni realizaciji programa, ki je prodajo poveËal kar za 24 odstotkov v primerjavi z letom 2006. V prodajnem portfelju sklopa podprogramov je zelo dobro rast zabeležil program izdelkov za reševanje, medtem ko med tržišËi z najveËjo rastjo in potencialom izstopajo ZDA, Rusija in Kitajska. Program EKO je v letu 2007 ponudil nekaj novih in izpopolnjenih izdelkov ter razvil serijo napihljivih proizvodov, ki jih bo v letu 2008 zaËel tržiti znotraj t. i. sivega podprograma. V letu 2008 priËakujemo dobro konjunkturo za naše izdelke na vseh trgih. Prav tako potekajo priprave na prihajajoËe nove izdelke ter tehnologije, ki bodo uvedene ob izgradnji novega objekta, s katerim bo program dobil nove možnosti za nadaljnjo uspešno delo in rast. Ofsetna guma V Programu Print smo tudi v letu 2007 uspeli poveËati prodajo. Evropa ostaja naš najpomembnejši trg. Na njem smo se utrdili kot eden najbolj kakovostnih dobaviteljev ofsetnih gum za listni tisk.


Prodajo smo poveËali predvsem na Bližnjem Vzhodu, ki se tiskarsko vse bolj razvija. Naše izdelke smo ob koncu leta zaËeli promovirati v Avstraliji, kjer so že vidni prvi rezultati. Veliko aktivnosti smo namenili razvoju novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo in njihovi verifikaciji na trgu. Program Print vstopa v leto 2008, ko bo po štirih letih zopet organiziran sejem Drupa 2008, ki vedno pomeni mejnik v tiskarski industriji, kot proizvajalec ofsetnih gum s celotnim spektrom izdelkov. Geografsko pokrivamo že skoraj celoten svet. Listni tisk postaja vse bolj cenovno agresiven, zato je bila nujno potrebna diverzifikacija. Z osvojitvijo novih trgov in razvojem novih izdelkov se odpirajo velike možnosti za prihodnost. Pnevmatike V letu 2007 smo kljub ukinitvi prodaje polnih koles uspeli poveËati prodajo za 10 odstotkov glede na leto 2006. PoveËala se je zlasti prodaja specialnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, prodaja skuter plašËev z belim bokom se je poveËala za 18 odstotkov, prodaja tekmovalnih skuter plašËev pa za 90 odstotkov. Pridobili smo veliko novih kupcev. V letu 2007 smo zaËeli s trženjem novo razvitih dimenzij na podroËju enduro plašËev, tekmovalnih skuter plašËev in zimskih skuter plašËev. Razširili smo tudi prodajni program plašËev za prikolice veËjih dimenzij. Za leto 2008 naËrtujemo utrditev prodaje in blagovne znamke na obstojeËih trgih in razširitev prodajnega programa z novimi izdelki na podroËju motorske pnevmatike. Na podroËju skuter pnevmatike pa bomo zaokrožili že tako širok prodajni asortiman z nekaj novimi dimenzijami.

6. Izdelki in storitve druæbe Savatech Proizvajamo in tržimo širok izbor visokokakovostnih gumenotehniËnih izdelkov in pnevmatik. Odlikujeta nas inovativen pristop in prilagodljivost, s katero se lahko približamo željam naših kupcev.

KavËukove zmesi − Program Elastomeri V Poslovni skupini Sava se že od leta 1920 ukvarjamo z razvojem in mešanjem kavËukovih zmesi za gumene izdelke, zato imamo v tej dejavnosti veliko znanja in bogate izkušnje. Zmesi mešamo na osnovi naravnega kavËuka in sintetiËnih kavËukov: EPDM, SBR, BR, NBR, CR, CSM, CIIR, HNBR itd. Kupcem nudimo: • razvoj in izdelavo kavËukovih zmesi zahtevanih lastnosti, kupËeve recepture ali vzorËnega izdelka • visoko kakovost zmesi, izdelanih s sodobno tehniËno opremo • prilagoditev zmesi za doloËen namen • tehnološko podporo • merjenje fizikalnih lastnosti ter izvajanje kemijskih analiz kavËukov, zmesi in drugih materialov v laboratoriju Gumeni transportni trakovi − Program Transportni trakovi Transportne trakove izdelujemo v PS Sava že skoraj 60 let in ves ta Ëas smo vse svoje znanje in izkušnje vlagali v prizadevanja, da bi zagotovili povpraševanju prilagojeno proizvodnjo trakov in njihovo varno in dolgotrajno uporabo. Proizvodnja v vseh stopnjah poteka pod zelo ostrim in zahtevnim nadzorom. Naši transportni trakovi so izdelani na visoki tehnološki ravni in preverjeni v eksploataciji, saj jih prodajamo širom po svetu.

19


Osnovni namen oziroma podroËje uporabe transportnih trakov je transport razliËnih materialov med bolj ali manj oddaljenimi lokacijami. Naša ponudba obsega veliko vrst transportnih trakov, ki morajo ustrezati zelo razliËnim pogojem uporabe. V naši ponudbi so tako: koritavi trakovi; preËno stabilni, preËno togi trakovi; drsni trakovi; ojaËani trakovi RIPCHECK (s tekstilnim vložkom ali jekleno preËno okrepitvijo); elevatorski trakovi, cevni trakovi PIPETYPE. Glede na zunanje pogoje, ki jim morajo zadostiti, imamo trakove, odporne proti povišani temperaturi; proti olju in mašËobam, trakove, visokoodporne proti obrabi (npr. za sadro); težko vnetljive in antistatiËne trakove. Izdelujemo tudi bele trakove (npr. za živila); trakove, ki ne pušËajo barve (npr. za lesno industrijo); negladke trakove: od Feingrip/Supergrip do trakov Chevron za naklonski transport z razliËnimi višinami profila. Poleg naštetih vrst imamo v ponudbi tudi kombinacije zgoraj navedenih izvedb, lahko pa izdelamo tudi drugaËne transportne trakove po naroËilu kupcev. Polni in penasti gumeni profili − Program Profili Na podlagi lastnega znanja in izkušenj že od leta 1970 konstruiramo in proizvajamo gumena tesnila iz kakovostnih gumenih zmesi za širok spekter uporabe, v skladu z vsemi zahtevami mednarodnih standardov ISO 9001 in ISO 14001. Poleg polnih in penastih izdelujemo tudi kombinirane profile. Vse vrste profilov lahko naredimo po naroËilu kupcev. Naši profili se uporabljajo za:

20

- PVC, aluminijasta in lesena okna, ki jih izdelujejo vodilni evropski izdelovalci oken - gradbeno, avtomobilsko, elektroindustrijo, belo tehniko in številne druge industrijske panoge - druge vrste profilov, narejene v skladu z željami in po naroËilu kupcev Razvili smo veË vrst kakovostnih gumenih zmesi, odpornih proti mehanskim, kemiËnim in toplotnim vplivom, ter primernih za razliËne namene uporabe. Ofsetna guma za tiskarsko industrijo − Program Print Program Print je v šestnajstih letih svojega delovanja postal pomemben evropski proizvajalec ofsetne gume za tiskarstvo. V okviru dobro organizirane prodajne mreže prodaja svoje izdelke in storitve na vseh celinah. Kakovost in zanesljivost ofsetne gume dosegamo z uporabo najsodobnejših tehnologij, z inovativnostjo in s prilagajanjem spremenjenim potrebam uporabnikov. Glavne prednosti naših izdelkov izhajajo iz konstrukcije ofsetne gume, ki je izdelana na osnovi kordne karkase, kar poleg izrednih tiskarskih lastnosti omogoËa tudi visoko zanesljivost delovanja. S svojimi izdelki omogoËamo vse pomembne tiskarske aplikacije: za že uveljavljeni listni tisk, za katerega proizvajamo ofsetno gumo za tehnologijo konvencionalnih barv, UV tehnologijo in tudi za delno lakiranje. V zadnjem Ëasu posveËamo veliko pozornosti razvoju ofsetne gume za rotacijski tisk kot najzahtevnejšemu segmentu trga ofsetnih gum. Tretja aplikacija, ki jo omogoËa naša ofsetna guma, je tisk na ploËevino.


Izdelki za zašËito okolja in reševanje − Program Eko V okviru programa Eko − izdelki za zašËito okolja in reševanje, proizvajamo visokokakovostne napihljive izdelke iz gume. Tehnološko visoko zahtevni in inovativni izdelki kot tudi vsa oprema za njihovo maloserijsko proizvodnjo so plod lastnega znanja. Ena kljuËnih prednosti programa izdelkov za zašËito okolja in reševanje je izjemno velika zmožnost prilagajanja potrebam kupcev. Izdelke delimo po njihovem osnovnem namenu uporabe v dve glavni skupini: 1. Napihljivi izdelki za vzdrževanje in preskušanje cevovodov: - pnevmatski Ëepi - pnevmatski popravilni pakerji 2. Izdelki za zašËito in reševanje: - power lift program: (nizko in srednjetlaËne dvigovalne blazine s tlaki 0,5 bara in 1 bar; visokotlaËne dvigovalne blazine s tlakom 8 barov; flat bag visokotlaËne dvigovalne blazine s tlakom 8 barov). - tesnilne blazine - reševalni program: (napihljiva nosila, dekontaminacijska enota, napihljivi šotori, zraËni most, vodne pregrade) - gumeni rezervoarji - plavajoËe zašËitne zavese - napihljivi izdelki po meri kupcev Pri ocenjevanju kakovosti svoje izdelke skrbno presodimo z vidika veËstranskih meril: prijaznosti do okolja, enostavnosti uporabe, konstrukcije, varnosti, zanesljivosti in embalaže. Pnevmatike − Program Velo V programu Velo proizvajamo in tržimo širok izbor plašËev za: skuterje, motorna kolesa, mopede, vozila gokart, kolesa, mini moto vozila, male industrijske oziroma kmetijske plašËe s pripadajoËimi zraËnicami ter prikolice. V letu 2006 smo priËeli tržiti še pnevmatike za vozila ATV in ultra lahka letala. Izdelujemo tudi pnevmatike za posebne namene, ki jih prilagodimo željam oziroma potrebam naših kupcev. V sodelovanju z njimi in visoko strokovno usposobljeno razvojno skupino nastajajo novi inovativni izdelki in izvirni naËini njihove uporabe. V okviru dobro razvite prodajne mreže uspešno sodelujemo s priznanimi proizvajalci vozil, kot so: Piaggio, Aprilia, Suzuki, Honda, Peugeot, Tomos in drugi. Naše dolgoletno sodelovanje z omenjenimi proizvajalci je dokaz zaupanja v naše podjetje. Z inovacijami in uspešnim prodorom na trg nam je uspelo naše pnevmatike plasirati že na vseh celinah sveta.

Storitve Storitve Razvojnega inštituta Razvojni inštitut Savatech nudi naroËnikom razvoj gumenih zmesi, sodelovanje pri razvojnih projektih ter razvoj in optimizacijo konstrukcije novih izdelkov in tehnoloških postopkov. Storitve Centralnega laboratorija Centralni laboratorij Razvojnega inštituta Savatech, d.o.o., je sodobna ustanova, ki za potrebe naroËnikov opravlja fizikalno, kemijsko in tehnološko laboratorijsko delo na podroËju polimerov. Sestavljata ga dva laboratorija fizikalni s prototipno enoto in enoto za preskušanje armatur ter kemijski laboratorij. Centralni laboratorij je akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. V fizikalnem laboratoriju izvajamo vrsto merjenj in preskušanj na podroËju fizike in fizikalne kemije polimerov, njihovih zmesi, mešanic in kompozitov, pa tudi preskušanja nekaterih polizdelkov in konËnih izdelkov. V prototipni enoti smo usposobljeni za pripravo in vulkanizacijo kavËukovih zmesi v laboratorijskem merilu, v enoti za armature pa opravljamo mehanska preskušanja utrjevalnih materialov: tekstilov, kordov, prej, folij, kabelskih kordov, kot tudi jeklenih kordov in žic. V kemijskem laboratoriju ugotavljamo kemijsko sestavo, strukturne karakteristike ter nekatere fizikalno-kemijske lastnosti polimerov in drugih sestavin kavËukovih zmesi. V laboratoriju opravljamo tudi analize in preskušanja tehnoloških in odpadnih vod ter materialov, ki se uporabljajo pri predelavi polimerov: olj in drugih mehËal, polnil in drugih anorganskih dodatkov, organskih dodatkov ter armatur. Projektiranje in inženiring Vsem programom v podjetju Savatech je na voljo moËna tehniËna podpora izkušene skupine inženirjev. Poleg konstruiranja in projektiranja specialnih delov tehnološke opreme skupaj z uporabniki izbiramo najustreznejšo opremo tujih dobaviteljev. Zahtevamo izboljšave v procesnih sklopih v skladu s potrebami konËnih porabnikov. Zagotavljamo obnavljanje obstojeËe opreme in zanesljivo montažo ter zagon nove opreme v primerno urejenih proizvodnih prostorih. S storitvami celovitega inženiringa naËrtujemo najbolj gospodarno izrabo prostora in preskrbo industrijskega kompleksa z energetskimi sistemi. 50-Ëlanska skupina strokovnjakov ima bogate izkušnje z definiranjem projektnih zahtevkov za nove zgradbe ter naprave in s celovitim nadzorom pri gradnji ter z vodenjem montaže celotnih tehnoloških linij ali selitve celotnih proizvodnih procesov na druge lokacije. Izdelava programov za raËunalniški nadzor delovanja linij in procesnih sklopov, vzdrževanje teh sistemov in nenehna nadgradnja obstojeËih so poleg skrbi za gospodarno rabo energije kljuËni dejavniki, s katerimi širimo našo dejavnost tudi na uporabnike zunaj podjetja Savatech.

21


7. Nabava in dobavitelji Savatech, d.o.o., je tipiËno proizvodno podjetje, katerega stroški za nabavo surovin, blaga in storitev predstavljajo veË kot 50-odstotni delež v prihodkih od prodaje. To je bil tudi temeljni razlog, da se je v letu 2006 nabavna funkcija na nivoju gumarstva še bolj specializirala in profesionalizirala. V letu 2007 smo ustanovili veËopravilne skupine, ki so za posamezne blagovne skupine pripravile strategije nabave. Sestavljajo jih praviloma sodelavci iz prodaje, proizvodnje, razvoja, nabave in drugi, katerih skupni cilj je obvladovanje tako celotnih stroškov kot odnosov z dobavitelji. Eden od ciljev skupine so seveda prihranki, obstajajo pa še drugi cilji, kot npr. iskanje novih dobaviteljev. Uspešnost skupine se spremlja in meri. Z rezultati smo zadovoljni, saj so bili praviloma preseženi. Nabavne kategorije smo razvrstili z metodo portfolijske matrike. Metoda je povzeta po dr. P. KraljiËu in je v svetovnem merilu priznana kot ena najboljših metod segmentiranja. Bistvo pristopa je, da klasificiramo predmet nabave glede na njegov vpliv na dobiËek

družbe in riziko nabave. KraljiËeva matrika nam daje okvir, ki nam omogoËa, da v veËopravilni skupini z ne-nabavniki analiziramo in odloËamo o upravljanju odnosov z dobavitelji s pomoËjo standardiziranega sistema in postopkov. Del naše odgovornosti do dobaviteljske verige je tudi letni pregled dobaviteljev. Dobaviteljem tako nudimo pomoË pri izboljšavi stanja. Savatech prodaja svoje izdelke po vsem svetu in kot taka ima kompetentno nabavo, ki s svojo strategijo podpira strateške cilje firme. Internacionalizacija nabave ima predvsem dva cilja, in sicer nižje stroške na eni strani in na drugi razširitev kroga dobaviteljev na države, ki imajo doloËene komparativne prednosti. Med našimi rednimi dobavitelji so tako dobavitelji iz Daljnega Vzhoda, Indije in Južne Amerike. Svetovne tendence, kot so rast cene nafte, monomerov in elektriËne energije, so moËno zaznamovale tudi spremembe cen tipiËnih gumarskih surovin, kot so: kavËuki, saje, kemikalije, embalaže, kar se vidi iz priloženih grafov.

Gibanje cene nafte od januarja 2007 do januarja 2008

IPEX - ICIS Petrochemical INDEX 125.0 120.0 115.0 110.0

IPEX 105.0 100.0 95.0 90.0

dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2005 2006 2007

Mesec

22


8. Razvoj poslovnih programov RAZVOJNA POLITIKA

Smernice razvoja in raziskav v družbi Savatech Vsebinske strateške usmeritve v družbi Savatech so: ekologija, energija in trajnostni razvoj, poleg njih pa še ostala podroËja, ki jih doloËa 7. okvirni program Evropske unije za raziskave in razvoj. Pomembne kategorije razvoja novih izdelkov so vprašanja izdelavnih materialov, tehnologij predelave in razvoja celovitih rešitev za kupce.

Razvojni inštitut (RI) z notranjo razvojno mrežo je eden od nosilcev znanja na podroËju polimernih materialov in tehnologij v Sloveniji. Mreža vkljuËuje 73 strokovnjakov, med katerimi je 5 doktorjev znanosti s podroËja kemijske tehnologije, fizike in strojništva, 6 magistrov kemijske tehnologije, strojništva in ekonomije ter 24 univerzitetnih diplomiranih inženirjev kemijske tehnologije, fizike in strojništva. Razvojni institut je opremljen s sodobno razvojno opremo za virtualni razvoj izdelkov ter z laboratorijsko opremo za kemijsko in fizikalno karakterizacijo ter obvladovanje procesov predelave polimernih materialov. Centralni laboratorij v sklopu razvojnega inštituta je od januarja 2005 akreditiran kot pooblašËeni laboratorij v skladu s SIST ISO EN 17025. Razvojni inštitut se aktivno vkljuËuje v združenja, ki povezujejo gospodarstvo in institucije znanja. Kot ustanovni Ëlan Tehnološke mreže za inteligentne polimerne materiale in pripadajoËe tehnologije se prek Centra za eksperimentalno mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani povezuje s sorodnimi tujimi mrežami. RI sodeluje pri vzpostavitvi in delovanju tehnoloških platform Manufuture.si (izdelovalne tehnologije prihodnosti), NaMat (nanomateriali, nanoizdelki in nanotehnologije), STTP (Slovenska tekstilna tehnološka platforma) in SloKem (Slovenska kemijska platforma). Družba Savatech je Ëlanica grozda GIZ Grozd Plasttehnika, združenja veË kot 50 slovenskih malih, srednjih in velikih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelki in storitvami na podroËju polimernih materialov. Prek Kemijskega inštituta smo vkljuËeni v mrežo odliËnosti Nanofun-poly v okviru 6. okvirnega programa EU na podroËju funkcionalnih polimerov in nanokompozitov.

Razvoj novih izdelkov, opreme, procesov in storitev Novi izdelki in storitve Ocenjena skupna prodaja novih skupin izdelkov po kriteriju, da so mlajši od treh let od zaËetka rednega trženja, predstavlja 12 odstotkov skupne prodaje podjetja, kar je za 2 odstotni toËki veË kot v letu 2006. Izvedenih je bilo 19 projektov razvoja tehnološke opreme in nadgradnje tehnoloških procesov.

Uvajati smo zaËeli programsko orodje EFAMT za uËinkovito spremljanje vlaganj v notranje razvojno-raziskovalne projekte v podjetju. V letu 2007 smo v projektno delo na podroËju notranjih razvojno raziskovalnih projektov vložili za 824.254,17 EUR sredstev. V tem znesku niso upoštevani zneski sofinanciranja razvojnoraziskovalnih projektov iz državnih in evropskih virov. Razvojna enota Mešalnice v Programu Elastomeri ob podpori Centralnega laboratorija raziskuje in razvija kavËukove zmesi za izdelke, ki jih izdelujejo povezane družbe v dejavnosti Gumarstvo in zunanji kupci. Skupno smo uvedli 100 novih kakovosti zmesi za zunanje in notranje kupce ter optimirali obstojeËe zmesi za programe Savatech. Uvedli smo 30 novih surovin bodisi za izdelavo zmesi bodisi z namenom izboljšanja razmerja med kakovostjo in ceno. Obširen in tržno uspešen izdelËni splet Programa Velo − pnevmatike smo v letu 2007 poveËali s 14 novimi enduro motorskimi, skuterskimi in industrijskimi plašËi. Med njimi so zimski skuterski plašË MC32, grobi enduro plašË MC33 ter tekmovalna skuterska plašËa MC20 in MC31, ki se poleg odliËnih voznih lastnosti in vzdržljivosti ponašajo z atraktivnim dezenom. Pri razvoju smo posebno pozornost namenili optimalni velikosti plašËev in razvoju zmesi, ki zagotavlja dober oprijem, dolgo življenjsko dobo in odpornost na preboj. PlašËe smo homologirali v številne prve vgradnje proizvajalcev vozil. Novi izdelki z višjo dodano vrednostjo so dosegli kar 28 odstotkov realizacije programa Velo. V Programu Print − ofsetne plošËe za tiskarsko industrijo so novi izdelki z višjo dodano vrednostjo v letu 2007 dosegli 9odstotno realizacijo. Izboljšali smo tehniËne parametre plošËe Web Master ter jo uspešno preskusili v Sloveniji in tujini. Utrdili smo položaj na Ëasopisnih rotacijah in na hitro rastoËem trgu tiskarskih strojev z uporabo UV barv. Izdelek UV DUAL se je utrdil na veË trgih pri tisku iz pol, razvili smo plošËo debeline 1,7 mm za tisk neskonËnih obrazcev. Profilirali smo aplikacije in v ZDA utrdili položaj na podroËju suhega ofseta, pri tisku embalaže in neskonËnih obrazcev. Razvili smo samolepilne plošËe ter jih uspešno preskusili na razliËnih svetovnih trgih pri tisku neskonËnih obrazcev in lakiranja. Za partnerje v ZDA smo razvili kompozit s povrhnjico z dobro odpornostjo na obrabo. Poteka razvoj suhega postopka izdelave z uporabo proizvodnih zmogljivosti zunanjega partnerja. V Programu Profili smo razvili in uspešno lansirali profile za cestne predore, fasadne sisteme in za lesena okna. Z namenom doseganja Ëim boljšega razmerja med kakovostjo in ceno smo optimirali obstojeËe zmesi. Za nove izdelke, zlasti za profile znanega proizvajalca okenskih sistemov, smo razvili tudi nove zmesi. Razvojna skupina Programa Transportni trakovi je razvila 7 novih izdelkov, med katerimi so najpomembnejši: rebrasti trak v negorljivi izvedbi S, rebrasti trak z neprekinjenim vzdolžnim profilom in trak z novim dezenom NOPPEN 103, ki omogoËa reverzibilen transport.

23


Optimirali smo mehanske lastnosti obstojeËih izdelkov, razvili zmes za trakove s samoËistilno sposobnostjo in delno oljeodpornostjo. Neodvisni nemški inštitut nam je obnovil certifikat o negorljivosti trakov tipov K in S. Program EKO je z novimi izdelki z zelo visoko dodano vrednostjo v letu 2007 dosegel 27,8 odstotka realizacije. Izreden uspeh v inovativnosti je izdelava visokotlaËnega pakerja premera 323 mm z delovnim tlakom 50 barov in stalno delovno temperaturo 90°C. V enem letu smo se uvrstili v svetovni vrh proizvajalcev tovrstnih izdelkov, ki jih že uspešno tržimo. Izdelali smo prototip blazine za dvigovanje letal v primerih nesreËe ali vzdrževanja. V segmentu jezov smo izboljšali obrabno odpornost materiala in kakovost. Posvetili smo se logistiki izdelave jezov veËjih dimenzij in izdelali do sedaj najvišji jez v Avstriji, višine 2,6 metra in dolžine 40 metrov. V izdelavo rezervoarjev smo vpeljali tehnologijo visokofrekvenËnega spajanja PVC materiala, ki omogoËa izdelavo zaprtih rezervoarjev za pitno vodo. Kompletirali smo izdelËne splete drugih izdelkov, preskušali nove zasnove in uporabne lastnosti novih izdelkov. Razvojno-raziskovalni projekti v sodelovanju s partnerji Predhodno vzpostavljene povezave z drugimi podjetji in institucijami znanja smo uspešno izkoristili za pridobitev sofinanciranja veË razvojno-raziskovalnih projektov. Motiv in glavni rezultati sodelovanja podjetja v omenjenih projektih so: sofinanciran nakup sodobne vrhunske razvojno-raziskovalne opreme, ki predstavlja temelj za hitrejši razvoj zahtevnejših izdelkov, poglobljeno in novo pridobljeno znanje na podroËju razvoja izdelkov iz elastomernih kompozitov. Najpomembnejši projekti, realizirani v sodelovanju z zunanjimi partnerji, v letu 2007, so bili: - Projekt PoveËanje konkurenËne sposobnosti izdelkov na osnovi multifunkcionalnih polimernih materialov, ki je v sodelovanju z industrijskimi in akademskimi partnerji potekal v letih 2006 in 2007. Projekt ima za podjetje razvojne, tehnološke in ekološke uËinke. - Projekt Varnost v prometu − v 6. okvirnem programu EU v obdobju 2006-2009 sodeluje 12 partnerjev iz šestih držav EU. Predmet dela Savatecha v projektu je razvoj pnevmatik in optimizacija dinamiËnih lastnosti pnevmatik za uporabo na trikolesnem skuterju Piaggio MP3 400. Projekt ima za podjetje razvojni uËinek. - Temeljni in aplikativni raziskovalni projekti: s Kemijskim inštitutom ter Fakulteto za raËunalništvo in informatiko sodelujemo v RR projektih na podroËju polimernih in nanomaterialov. V letu 2007 smo izvajali pet projektov s sofinanciranjem Agencije za raziskave in razvoj Republike Slovenije. Inovacije V podjetju je bilo prijavljenih 587 inovacijskih predlogov. Ocenjena gospodarska uporabnost 336 sprejetih predlogov je znašala 730.199 EUR.

24

Nadaljevanje Projekta 20 KljuËev S projektom 20 kljuËev smo priËeli v letu 2002 in ga sistematiËno in kontinuirano izpopolnjevali in poglabljali tudi v letu 2007. Z namenom spremljanja uspešnosti posameznih organizacijskih enot smo septembra 2007 izvedli t. i. samooceno ter v obdobju oktober-november 2007 presojo izvajanja navedenega sistema. Presoje so opravili usposobljeni presojevalci v okviru integriranih presoj sistemov ISO 9001, ISO/IEC 17025, ISO 14001, OHSAS 18001 ter podroËja 20 kljuËev. Cilj za leto 2007 je bil presežen.

9. Sistemi kakovosti in razvoj poslovnih procesov Kakovost naših izdelkov in storitev, ki naj bo primerljiva z najboljšimi konkurenti, soustvarjamo vsi zaposleni. S procesom stalnih izboljšav in napredkom na vseh podroËjih zagotavljamo konkurenËnost in s tem uspešnost družbe.

Strateški cilj dejavnosti Gumarstva na podroËju prizadevanja za boljšo kakovost izdelkov in storitev, ki mu kot vodilno podjetje dejavnosti Gumarstvo sledi družba Savatech, je razvoj in vzpostavitev z evropskimi sistemi kompatibilnega in harmoniziranega naËina vodenja procesov. Sistem vodenja je zapisan v Savatechovem poslovniku kakovosti, ki obravnava razliËna podroËja poslovanja in poslovnih procesov. Ta cilj, ki je zapisan v strategiji gumarstva 2007/11, pomeni v praksi: - uvajanje novih in vzdrževanje že uvedenih standardov, ki urejajo poslovne procese in so usmerjeni k rezultatom skladno z naËeli poslovne odliËnosti (SIST EN ISO 9001, SIST ISO/TS 16949, SIST EN ISO 17025, CE oznaka in drugi) - uvajanje modela odliËnosti v poslovne procese Gumarstva in družbe Savatech - naËin razmišljanja v skladu s filozofijo, povezano z metodo 6 sigma (uvajanje matematiËnih modelov, stabilnost procesov) - zmanjševanje stroškov, ki nastajajo kot posledica slabe kakovosti našega dela (stroški, ki so direktno merljivi, oportunitetni stroški, stroški vzdrževanja sistema). Vse naštete dejavnosti so in bodo tudi v prihodnje, skupaj z našo dolgoletno znaËilno tradicijo zavezanosti h kakovosti, vplivale na veËanje konkurenËne sposobnosti naših izdelkov in storitev. Uspešna uvedba naštetih dejavnosti je dobila svojo potrditev v porastu prodaje naših izdelkov na zahtevnih svetovnih trgih in v


uspešno izvedenih presojah. Te so potekale tako s strani kupcev (second part: podroËje programov pnevmatike in profilov) kot s strani certifikacijskih hiš (certifikacija procesov glede zahtev standardov: SIST EN ISO 9001 pri vseh programih in SIST EN ISO 17025 za podroËje preizkušanja v Centralnem laboratoriju). Pomembna potrditev stalnega napredka na podroËju kakovosti in razvoja poslovnih procesov so tudi doseženi kazalci, s katerimi neposredno spremljamo dosežke na nivoju kakovosti in se kažejo v prihrankih. Stabilnost poslovnih procesov V letu 2005 smo priËeli z numeriËnim ugotavljanjem stabilnosti procesov. Stabilnost procesov je bila v letu 2007 na posameznih podroËjih (primer: transportni trakovi, priprava zmesi, pnevmatike, profili) primerljiva s priËakovanji. Rezultati so še posebej dobri na podroËju transportnih trakov in pomenijo prihranek na materialu, medtem ko so na podroËju profilov dosežene vrednosti slabše od priËakovanja. Tu je obvladovanje procesov skladno s priËakovanji le v primerih, ko gre za “servisiranja zahtevnih” strank in je zato poslediËno poveËana pozornost pri izvajanju posameznih aktivnostih. Rezultati na procesih, kjer se poveËana pozornost “deklarativno ne zahteva”, so pogosto slabši in zato tudi predmet potrebnega sprejemanja “korektivnih” ukrepov.

10. EU projekti KompetenËni center EU projekti, ki deluje na nivoju Poslovne skupine Sava, skrbi za pridobivanje evropskih sredstev iz naslova ustreznih projektov za družbe znotraj Poslovne skupine Sava kot tudi za družbo Savatech, d.o.o. Temeljna podroËja, kjer pridobivamo sredstva, so: varstvo okolja, ekologija, razvoj novih izdelkov in tehnologij, energetika, družbena odgovornost, delo z zaposlenimi in investicije. V okviru kompetenËnega centra EU projekti smo se usmerili na izvedbo naslednjih kljuËnih aktivnosti za družbo Savatech: - identifikacija in osnovna vsebinska opredelitev projektnih idej - stalno spremljanje razpisov - pogajanja z evropsko komisijo oziroma ministrstvom v zvezi s pogodbenimi obveznostmi pri projektih - koordinacija, vodenje in nadzor odobrenega projekta vse do njegovega zakljuËka - študij evropskih strateških dokumentov in z njimi povezanih strateških dokumentov Republike Slovenije - trajno iskanje novih partnerjev za sodelovanje v evropskih projektih in navezava stikov s partnerji - uvajanje novih sodelavcev na podroËja znanj za pridobivanje sredstev iz EU in vodenja evropskih projektov

- udeležba na zunanjih seminarjih in delavnicah ter organizacija internih izobraževanj za vse Ëlane kompetenËnega centra na podroËju pridobivanja sredstev iz EU in vodenja evropskih projektov V letu 2007 se je priËela nova finanËna perspektiva za obdobje 2007-2013. PoveËana aktivnost pri pripravi razpisov za novo obdobje je privedla do polletne zamude na podroËju razpoložljivih virov sredstev EU. Tako so bili prvi razpisi po novi finanËni perspektivi na voljo šele v drugi polovici leta. Projekti v izvajanju/zakljuËeni projekti v okviru podjetja Savatech: - iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ukrep 1.1.: PoveËanje konkurenËne sposobnosti izdelkov na osnovi multifunkcionalnih polimernih materialov − sofinanciranje RR dela in investicij v opremo; - iz 6. okvirnega programa EU: Safety in Motion (Varnost v prometu) − razvoj pnevmatik in optimizacija dinamiËnih lastnosti pnevmatik za uporabo na trikolesnem skuterju Piaggio MP3 400 − sofinanciranje RR dela; - v sklopu programa Leonardo da Vinci − pilotni projekt Rubber Knowledge − inovativen projekt razvoja izobraževanja v gumarstvu. V dvoletnem projektu, ki se zakljuËi v letu 2008, je sofinancirano 75 odstotkov stroškov dela, opreme, poti in priprave izobraževalnih vsebin; - v programu Leonardo da Vinci − projekti mobilnosti, smo izvedli projekt izmenjave kadrov na enotedenskih usposabljanjih v evropskih državah.

11. Razvoj informacijske podpore Informacijska tehnologija je danes tako zelo vpeta v osnovne procese vsakega podjetja, da si ne moremo veË predstavljati, kako bi lahko na daljši rok uspešno delovali brez nje, saj že krajši izpadi predstavljajo velik problem in ovirajo uteËene delovne postopke. Vloga informatike v PS Sava je v najveËji možni meri naravnana v pozitivni smeri. Osnovni cilj je, da nas naši uporabniki vidijo kot tistega, ki omogoËa in spodbuja razvoj, ter kot tistega, ki predlaga in v sodelovanju z njimi uvaja nove rešitve. Informatika je in mora biti aktiven dejavnik pri uvajanju sprememb in izboljšav, ki bodo osnovnim dejavnostim omogoËale boljše pogoje poslovanja, kot jih ima konkurenca. Informatika v PS Sava je strateška funkcija in pomemben dejavnik, katerega potenciala pri doseganju preskokov v razvoju se dobro zavedamo. V družbi Savatech se poslužujemo uslug kompetenËnega centra Strateška informatika v Poslovni skupini Sava (PS Sava).

25


V skladu z opredeljenim poslanstvom na podroËju informatike v PS Sava z vidikov stabilnosti, varnosti, zanesljivosti in uËinkovitosti delovanja informacijske infrastrukture ter vseh kljuËnih raËunalniških aplikacij v celoti vzpostavljamo celovit, uËinkovit in centralizirano voden sistem upravljanja podroËja informatike. Pri tem stremimo k uËinkoviti izrabi informacijskih virov v smislu zmanjševanja raznolikosti raËunalniških rešitev ter izmenjave najboljših praks in poslovno informacijskih rešitev znotraj poslovne skupine. Zagotavljamo uËinkovito porabo sredstev v smislu zmanjševanja števila dobaviteljev in uveljavljanja prednosti ekonomije obsega. Od leta 2006, ki je bilo leto zaËetka izvajanja sprememb v skladu z novo opredeljenimi strateškimi usmeritvami, smo dokonËali proces poenotenja aplikacijskih rešitev ter priËeli z izgradnjo sistema za obvešËanje vodstva. Omenjeni sistem je danes eno od kljuËnih orodij za spremljanje uspešnosti poslovanja družbe, ki deluje v okviru poslovnega sistema Sava. Uspešno smo dokonËali poenotenje tehnološke informacijske platforme z vzpostavitvijo enotnega raËunalniškega omrežja za celotno poslovno skupino ter enotne strežniške platforme. Veliko Ëasa in naporov smo namenili dokonËanju prehoda na valuto EUR in nadgradnji našega osrednjega informacijskega sistema SAP na zadnjo verzijo. Izdelali in uvedli smo enotno informacijsko varnostno politiko za vse družbe poslovnega sistema ter vpeljali enoten sistem elektronskega komuniciranja v okviru poslovne skupine Sava. Leto 2008 bo leto nadaljevanja razvoja informacijskega sistema. Vpeljali bomo sistem za centralni nadzor celotne informacijske infrastrukture na nivoju poslovne skupine Sava. PriËeli smo z vpeljavo in izgradnjo intranetnega portala s ciljem izboljšati dostopnost do informacij in izboljšave internega komuniciranja. Vpeljali bomo enoten dokumentni sistem, ki bo v prihodnosti osnova za posodobitev pisarniškega poslovanja v smeri elektronskega poslovanja, shranjevanja in iskanja dokumentov ter podatkov. Vpeljali bomo enotno službo podpore uporabnikom za izboljšanje podpore informacijskega sistema, sistematiËnega spremljanja in pridobivanja informacij o težavah v delovanju informacijske infrastrukture in zagotovitve merjenja kakovosti informacijske podpore. Informacijska družba je danes dejstvo. Kdor nima pravoËasnih in kvalitetnih informacij o svojem poslovanju, nima možnosti za preživetje. Izboljšave, spremembe in prilagoditve so nujnost, pri Ëemer je kljuËnega pomena zavedanje, da ne gre le za uvajanje v uporabo nekih novih tehnologij, ampak za spremembo v naËinu dela in življenja nasploh.

26

12. Naloæbene aktivnosti V letu 2007 smo v družbi Savatech, d.o.o., investirali v osnovna sredstva 2,4 milijona EUR. Aktivirane naložbe in naložbe v teku v letu 2007, podatki v EUR Savatech, d.o.o. Elastomeri Transportni trakovi Profili Print Eko Velo Poslovni servisi

2.396.430 691.165 288.592 327.289 263.805 179.389 164.528 481.661

V programu Velo smo za poveËanje proizvodnje priËeli z investicijo v linijo za izdelavo žiËnih jeder. Hkrati smo investirali v projekt višjehitrostnih diagonalnih moto plašËev z namenom razvoja in proizvodnje le-teh. V programu Elastomeri smo zamenjali mehanski del mešalnika za boljšo zanesljivost in kakovost mešanja elastomernih zmesi. Za izboljšanje laboratorijskih analiz smo Centralni laboratorij opremili z novo sodobno opremo, in sicer s termogravimetriËnim analizatorjem, tekoËinskim kromatografom in absorpcijskim spektrometrom. V programu Profili smo najveËji delež investicij namenili napravi za merjenje zunanjih dimenzij profilov, ki bo omogoËila veËjo produktivnost in kakovost profilov. Manjše investicije so bile usmerjene v izboljšanje kakovosti in produktivnosti proizvodnje, v varnejše delo, izboljšanje vplivov na okolje, prenovo proizvodnega procesa in racionalno rabo energije.


C. TRAJNOSTNI RAZVOJ 1. Razvoj zaposlenih

Izobrazbena struktura v Savatech, d. o. o., na povpreËno πtevilo zaposlenih v letu 2007

Uspeh podjetja je povezan z motivacijo, strokovnostjo in zadovoljstvom zaposlenih. Tega se zavedamo in skrbimo za svoje delavce, vlagamo v nadgrajevanje strokovnih znanj in skrbimo za primerno politiko nagrajevanja.

p ovp reË no π tev ilo

300 250 200 150 100 50 0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

s topn ja izobrazb e

Na zaposlovanje v letu 2007 so bolj oËitno kot prejšnja leta vplivale razmere na trgu dela. V primerjavi z letom poprej je namreË nekoliko porasla migracija zaposlenih. ObiËajno je odstotek migracij povezan z razmerami v podjetju in uspešnostjo njegove strategije ter poslovanja. Migracija zaposlenih zagotovo prinaša koristi, saj omogoËa organizaciji najemanje novih delavcev, ki imajo novejša znanja in prinašajo sveže ideje. PovzroËa pa tudi stroške, ki vkljuËujejo direktne stroške iskanja in usposabljanja ter indirektne stroške manjše zaËetne storilnosti novih delavcev. ©tevilo zaposlenih v družbi Savatech v letu 2007 Meseci Pov Družba 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 št. SAVATECH 811 810 819 816 825 827 826 820 833 844 845 842 827

V letu 2007 je bilo v družbi Savatech povpreËno število zaposlenih iz stanja 827, medtem ko je bilo povpreËno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 818,26. PovpreËno število zaposlenih se je v primerjavi z letom 2006 poveËalo za 48. V letu 2007 smo zaposlili 139 sodelavcev, družbo pa je zapustil 101 sodelavec, kar predstavlja 12-odstotno fluktuacijo.

Izobrazbena struktura zaposlenih Rast in razvoj podjetja, ki smo mu priËa, razvoj novih izdelkov, izboljšave obstojeËih in njihov plasma na zahtevnih svetovnih trgih v pogojih globalne konkurence zahteva ustrezno izobrazbeno strukturo zaposlenih, visoko usposobljene strokovnjake na eni strani in specializirane proizvodne delavce v gumarstvu na drugi strani.

Razlaga stopenj izobrazbe: 1 − nedokonËana osnovna šola 2 − osnovna šola 3 − poklicna šola − ozek profil 4 − poklicna šola − širok profil 5 − srednja šola

6 − višja šola 7 − visoka šola * - a − visoka strokovna šola, - b − univerzitetni študij 8 − magisterij/specializacija 9 − doktorat

V letu 2007 je imelo 18 odstotkov sodelavcev višjo in visoko izobrazbo, 24,6 odstotka sodelavcev je imelo poklicno izobrazbo, 20 odstotkov srednješolsko, najveË, 36 odstotkov sodelavcev pa je imelo osnovnošolsko izobrazbo oziroma manj. Podiplomski študij je zakljuËilo 1,4 odstotka zaposlenih. PovpreËna starost v letu 2007 je bila v družbi Savatech 40 let. V primerjavi z letom 2006 se je poveËalo število sodelavcev v starosti od 51 do 60 let, in sicer za 2,5 odstotne toËke in znaša 19,8 odstotka zaposlenih. ©e vedno pa je bilo najveËje število zaposlenih − kar 58 odstotkov v starosti od 36 do 55 let. Mlajših od 35 let je bilo 35,2 odstotka sodelavcev. V lanskem letu je napredovalo 505 zaposlenih v družbi Savatech, kar je skoraj trikrat veË kot leto poprej (176). PovpreËna bruto plaËa v družbi Savatech je v letu 2007 znašala 1.190,51 EUR, indeks rasti plaË v primerjavi z letom poprej pa je bil 108. Predanost delu in ciljem družbe smo spodbujali z nagradami vzorni delavec, ki so bile podeljene 174 zaposlenim, trije sodelavci pa so prejeli nagrado delavec družbe. Dva sodelavca iz Savatech sta prejela tudi nagrado Delavec Save. IzplaËana je bila nagrada za vztrajanje brez bolniške in regres. IzkorišËenost delovnega Ëasa je bila v letu 2007 s 79,5 odstotka za 1,7 odstotne toËke višja kot v letu 2006. Rast lahko pripišemo tudi nekoliko nižji bolniški odsotnosti.

27


V letu 2007 je bolniška odsotnost v primerjavi z letom 2006 v podjetju nekoliko padla. V letu 2006 smo priËeli prek internih komunikacijskih kanalov spodbujati zaposlene k aktivnemu preživljanju prostega Ëasa in tudi tako prispevati k zdravju zaposlenih. Z aktivnostmi smo nadaljevali tudi v letu 2007. Septembra je bilo v okviru pridobitve osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje ustanovljeno društvo SavËan, ki zaposlenim omogoËa aktivno športno preživljanje prostega Ëasa. Izobraževanje V družbi Savatech je velika pozornost namenjena izvajanju raznovrstnih izobraževanj in usposabljanj, saj to zahtevajo hiter razvoj in stalne spremembe. Skupna izobraževanja in usposabljanja izvajamo pod okriljem Akademije Sava. Posebna strokovna izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu pa izvaja vsaka organizacijska enota posebej. V letu 2007 je bil velik poudarek na izobraževanju za podroËje varstva, zašËite okolja in zdravja in pridobivanju poslovnih znanj. V primerjavi z letom 2006 je bilo nekoliko veË tudi strokovnih izobraževanj. VeË je bilo tudi delovne prakse in usposabljanja na delovnem mestu. Skupno število ur, ki jih je družba namenila izobraževanju, je bilo 65.885, kar pomeni 80 ur na zaposlenega. Letni razgovor Sava Dialog Sava Dialog predstavlja enega od instrumentov vodenja v družbi Savatech. Glavni namen postopka Sava Dialog je zagotoviti skladnost ciljev podjetja (poslovni naËrt) in vsakodnevnih aktivnosti posameznikov (cilji, aktivnosti in razvoj posameznika). Služi kot pomoË posamezniku za lažje razumevanje dolgoroËnih ciljev podjetja in jasnejše prepoznavanje svoje vloge pri vsakodnevnem delu. Na drugi strani pa zagotavlja razgradnjo ciljev in aktivnosti do nivoja delovnih skupin. S tem postopkom poskušamo ustvariti in izoblikovati jasno vizijo prihodnosti, ki so jo zmožni doseËi prav vsi sodelavci. V letu 2007 smo nadaljevali z opravljanjem razvojnih razgovorov, katerih kratkoroËni namen je opredeliti razvojne aktivnosti za dobo enega leta in hkrati vzpostaviti bazo želja napredovanj in razvoja posameznikov na njihovi karierni poti. Z razvojnimi razgovori se identificirajo prednosti in slabosti, priložnosti in tveganja, ki jih sodelavci zaznajo pri sebi, doloËitev kariernih ciljev in nabor želja vkljuËno z delovnimi mesti oziroma podroËji dela. Organizacijska klima V merjenje organizacijske klime so bili vkljuËeni vsi zaposleni. Anketo je izpolnilo veË kot 60 odstotkov vseh sodelavcev. Tako kot že leto prej, so v družbi Savatech vse kategorije bolje ocenjene kot leto prej. To potrjuje, da dosegamo uËinke z ukrepi iz preteklih let. Ukrepi v letu 2007 so bili usmerjeni predvsem na sistem razvoja kadrov, motiviranje, nagrajevanje zaposlenih, notranje komuniciranje in poveËanje zavedanja zaposlenih o inovacijskih priložnostih. Rezultati so bili zaposlenim predstavljeni na zborih delavcev.

28

Ponovna meritev organizacijske klime je bila opravljena med vsemi zaposlenimi v decembru 2007. Komuniciranje z zaposlenimi in delavsko soupravljanje V preteklem letu je bila komuniciranju z zaposlenimi v Savatech namenjena posebna pozornost. Skrb za obvešËanje zaposlenih je v prvi vrsti naloga vodij in tudi delavskih predstavnikov. Prav neposrednim vodjem so bila v preteklem letu namenjena dodatna usposabljanja − poglabljanja znanj in vešËin s tega podroËja. Osnovna funkcija komunikacije poteka v delovnih skupinah, ki so organizirane s projektom 20 K. Izvedeni so bili tudi zbori zaposlenih, kot redna oblika najširšega komuniciranja z zaposlenimi. Na njih so bile sodelavcem predstavljene strateške usmeritve družbe, poslovni rezultati, kadrovska podatki, rezultati merjenj organizacijske klime in ukrepi ter vrsta drugih pomembnih tekoËih informacij. Pomemben vir informacij so tudi informacijske table s tedenskim novicami Poslovne skupine Sava, s specifiËnimi novicami družb gumarstva, kadrov, varstva pri delu in delavskih predstavništev. Med tiskanimi mediji ima tradicijo Ëasopis za celotno poslovno skupino, za podroËje gumarstva pa meseËno izhaja Informator z aktualnimi novicami. V letu 2007 smo zaËeli izdajati bilten, ki smo ga poimenovali SavËek, in je namenjen vsem zaposlenim v Poslovni skupini Sava. V njem zaposlene seznanjamo z novostmi, povezanimi s pridobitvijo osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje. V letu 2007 smo odprli tudi projekt Intranet, ki bo zakljuËen predvidoma junija 2008. Certifikat Družini prijazno podjetje 14. maja 2007 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z razvojnim partnerstvom “Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje” na slovesnosti v Cankarjevem domu podelilo prve certifikate “Družini prijazno podjetje”. Med drugimi je certificiranje uspešno zakljuËila tudi Poslovna skupina Sava, torej tudi družbe gumarstva. To dokazuje, da se zavedamo pomembnosti vprašanja usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, obenem pa tudi družbene odgovornosti do svojih zaposlenih in širše družbe. V ta namen smo pripravili ukrepe, ki veljajo za celotno poslovno skupino Sava.

Poslovna skupina Sava je že pred zaËetkom certificiranja v organizaciji uveljavljala približno 70 odstotkov ukrepov iz kataloga lažjega usklajevanja družine in dela. Dodatno pa smo izbrali 14 ukrepov iz vseh osmih pod-podroËij in se zavezali, da jih bomo uspešno implementirali v treh letih.


Prednosti aktivne, družini prijazne politike v podjetju, so poveËanje motivacije zaposlenih, veËja pripadnost podjetju in veËja produktivnost, veËje zadovoljstvo in zmanjšanje stresa pri zaposlenih, zmanjšanje stroškov, povezanih s fluktuacijo zaposlenih, veËanje ugleda podjetja pri poslovnih partnerjih, kupcih in v družbi ter veËanje konkurenËnosti podjetja.

Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu Varnost in zdravje pri delu je ena pomembnejših vrednot v podjetju. Zavedamo se, da vsako opravilo predstavlja doloËeno stopnjo tveganja za varnost in zdravje pri delu. Raven varnosti in zdravja pri delu v svetu štejejo za enega najbolj oËitnih kazalcev kakovosti in poslovne zanesljivosti podjetja. Varnost in zdravje pri delu pomenita veliko veË kot samo zmanjševanje stroškov dela. VeËajo se namreË urejenost, zadovoljstvo pri delu, produktivnost, obËutek socialne varnosti, odgovornosti in pripadnosti zaposlenih podjetju, njegovim ciljem in razvoju ter splošni kakovosti dela. Pogostost nezgod, poškodb pri delu in zdravstvenih okvar ter njihova resnost so koliËinsko merilo za primerjanje in ocenjevanje urejenosti ter kakovosti dela v podjetju. Cilj politike varnosti in zdravja pri delu je nenehno izboljševanje ugodja pri delu. Ta koncept vkljuËuje fiziËno, moralno in socialno dimenzijo. Poleg tega namenjamo veliko pozornost tudi naslednjim dodatnim ciljem: - nenehnemu zmanjševanju pogostosti poškodb pri delu - izvajanju preventivnih ukrepov - prepreËevanju socialnih tveganj, od katerih je potrebno posvetiti posebno pozornost faktorjem kot so stres in tveganja zaradi odvisnosti od psihoaktivnih sredstev - analiziranju novih vrst tveganj Poškodbe pri delu Na podroËju poškodb pri delu sistematiËno odkrivamo nevarne pojave. ©tevilo nezgod pri delu ne upada. Bistven razlog je v hitri rasti proizvodnje in veËjemu številu novo zaposlenih. Savatech 2004 2005 2006 2007 Indeks 2007/2006 ©tevilo poškodb z bolniško odsotnostjo 12 18 16 18 112,5 Pogostost poškodb (število poškodb z bolniško odsotnostjo na 200.000 opravljenih ur 2,1 2,5 2,5 2,6 104

Zdravstveno varstvo zaposlenih Zmožnost za delo je takšno psihofiziËno stanje Ëloveka, ki mu omogoËa uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim Ëasom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne

do konca delovne dobe. Spremljanje zdravstvenega stanja in skrb za zdravo delovno okolje sta pomembni nalogi naših podjetij. V letu 2007 je bilo na predhodnih, obdobnih in usmerjenih zdravstvenih pregledih 31 odstotkov zaposlenih v družbi Savatech.

2. Razvoj druæbene skupnosti Sponzorstva in donatorstva V družbi Savatech gradimo svoje odnose z družbeno skupnostjo na zavedanju o širši odgovornosti podjetja in njegovi vlogi pri omogoËanju napredka v družbeni skupnosti. Delovanje družbe presojamo v okvirih širših in daljnosežnih posledic svojih odloËitev in njihovega vpliva na družbeno skupnost oziroma na vse, ki prihajajo v stik z družbo. Naša naravnanost na tesno sodelovanje z okoljem, v katerem delujemo, nam narekuje temeljne usmeritve pri odloËanju o sponzoriranju in donatorstvu. Pri odloËitvah o sponzoriranju doloËene dejavnosti je pomembno vodilo tudi njihova povezanost z našo osnovno dejavnostjo. VeËino sredstev namenjamo humanitarnim projektom. Podporo nudimo tudi športnim, kulturnim, znanstvenim, šolskim akcijam in tistim za ohranjanje Ëistega okolja in za dvig kakovosti življenja v družbi. Družba Savatech, d.o.o., je lani za sponzorstva in donatorstva namenila 23.450 EUR. Varovanje okolja in varnost pred požarom PodroËje ravnanja z okoljem, varnost in zdravje pri delu ter požarno varstvo so neloËljiva in nepogrešljiva bistvena sestavina poslovne politike ter kazalci uspešnosti delovanja družbe in posamezne organizacijske enote. Doseganje ciljev na podroËju varstva okolja, varnosti in zdravja pri delu uvršËamo med prednostne naloge družbe. Uspešno izvajanje sprejete Politike varnosti in zdravja pri delu ter varstva okolja zahteva predanost in osebno odgovornost vseh zaposlenih. Naše delovanje usklajujemo z naËeli trajnostnega razvoja, saj so naši razvojni cilji usmerjeni na uravnoteženje ekonomskih, ekoloških in socialnih procesov.

Varovanje okolja V družbi Savatech pristopamo do okolja z najveËjo odgovornostjo. Na podroËju varovanja okolja se redno prilagajamo zahtevam okoljske zakonodaje in si prizadevamo za nenehno zmanjševanje vplivov na okolje.

29


Naši prednostni cilji so: - gospodarno ravnanje z energijo, surovinami in naravnimi viri - loËeno zbiranje in recikliranje odpadkov ter s tem zmanjšanje koliËine deponiranih odpadkov - prepreËevanje onesnaženja okolja - zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi - izobraževanje sodelavcev Prizadevamo si, da okoljsko odgovornost spoštujejo tudi naši dobavitelji in kupci.

Okoljski kazalci Nenehno zmanjševanje vplivov naših dejavnosti na okolje dosegamo in izkazujemo z rednim spremljanjem okoljskih kazalcev ter z uvajanjem ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje.

MeseËno spremljamo okoljske kazalce, s pomoËjo katerih je razvidno doseganje naših ciljev in usmeritev: poraba energije, poraba pitne vode, onesnaževanje voda, onesnaževanje zraka, zasedanja prostora zaradi deponiranja odpadkov, raba nevarnih snovi in hrup. Pomembnejši dosežki na podroËju varovanja okolja v letu 2007 Pridobili smo dovoljenje za uporabo logotipa “Odgovorno ravnanje” na podlagi letnega okoljskega poroËila za leto 2006. Prešli smo na novi standard ISO 14001/2004 za sistem ravnanja z okoljem. Izdelali smo vlogo za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja. Dosežki spoštljivega in odgovornega ravnanja z okoljem v številkah - zmanjšanje porabe pitne vode za 7 odstotkov - zmanjšanje porabe reËne vode za 6 odstotkov - zmanjšanje koliËine deponiranih komunalnih odpadkov za 20 odstotkov - zmanjšanje specifiËne koliËine deponiranih komunalnih odpadkov za 29 odstotkov - zmanjšanje koliËine nevarnih odpadkov za 5 odstotkov - zmanjšanje porabe pare za 3 odstotke - zmanjšanje specifiËne porabe topil za 12 odstotkov - zmanjšanje specifiËne emisije topil za 7 odstotkov Varstvo pred požarom SistematiËno delovanje varstev (varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu ter požarno varstvo) izkazuje pozitivne uËinke tudi na podroËju požarnega varstva. ©tevilo požarov v zadnjih letih upada. V letu 2007 ni bilo požarnega dogodka, ki bi povzroËil veËjo materialno škodo. Izvajamo redna usposabljanja in preverjanje usposobljenosti intervencijskih ekip, kar je poleg preventivnih aktivnosti pomemben dejavnik pri zmanjševanju tveganj zaradi izrednih dogodkov.

30

Redno izvajamo preverjanja usposobljenosti intervencijskih ekip za posredovanje v izrednih dogodkih (požar, nezgoda pri delu, onesnaženje). Gasilska vaja “Požar in evakuacija Sava 2007” V družbi Savatech, ki spada med obrat manjšega tveganja za okolje glede na vrsto in koliËine skladišËenih kemikalij, smo v mesecu decembru 2007 po vnaprej predvidenem scenariju izvedli gasilsko vajo in evakuacijo oseb iz ogroženega objekta − tehniËne hale. Tako smo želeli preveriti usposobljenost vseh zaposlenih v tehniËni hali kot tudi intervencijskih ekip za ukrepanje v takšnih nesreËah.


D. RA»UNOVODSKO PORO»ILO 1. RaËunovodski izkazi BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2007 SREDST VA A. D O L G O R O » N A S R E D S T V A I. NEOPREDMETENA SREDST VA IN DOLGORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJIT VE 1. DolgoroËne premoženjske pravice 2. Dobro ime 3. Predujmi za neopredmetena sredstva 4. DolgoroËno odloženi stroški razvijanja 5. Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 1. ZemljišËa in zgradbe a)ZemljišËa b)Zgradbe 2. Proizvajalne naprave in stroji 3. Druge naprave in oprema 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev III. NALOŽBENE NEPREMI»NINE 1. Dane v najem povezanim družbam 2. Dane v najem drugim družbam 3. Niso dane v najem IV. DOLGORO»NE FINAN»E NALOŽBE 1. DolgoroËne finanËne naložbe, razen posojil a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Delnice in deleži v pridruženih družbah c) Druge delnice in deleži Ë) Druge dolgoroËne finanËne naložbe 2. DolgoroËna posojila a) DolgoroËna posojila družbam v skupini b) DolgoroËna posojila drugim c) DolgoroËno nevplaËani vpoklicani kapital V. DOLGORO»NE POSLOVNE TERJATVE 1. DolgoroËne poslovne terjatve do družb v skupini 2. DolgoroËne poslovne terjatve do kupcev 3. DolgoroËne poslovne terjatve do drugih VI. ODLOŽENE TERJAT VE ZA DAVEK B. K R A T K O R O » N A S R E D S T V A I. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV ) ZA PRODAJO II. ZALOGE 1. Material 2. NedokonËana proizvodnja 3. Proizvodi in trgovsko blago 4. Predujmi za zaloge III. KRATKORO»NE FINAN»NE NALOŽBE 1. KratkoroËne finanËne naložbe, razen posojil a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Druge delnice in deleži c) Druge kratkoroËne finanËne naložbe 2. KratkoroËna posojila a) KratkoroËna posojila družbam v skupini b) KratkoroËna posojila drugim c) KratkoroËno nevplaËani vpoklicani kapital IV. KRATKORO»NE POSLOVNE TERJAT VE 1. KratkoroËne poslovne terjatve do družb v skupini 2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih V. DENARNA SREDST VA 1. Denarna sredstva v blagajni in na raËunih 2. KratkoroËni depoziti a) KratkoroËni depoziti pri povezanih družbah b) KratkoroËni depoziti pri pridruženih družbah c) KratkoroËni depoziti pri drugih C. K R A T K O R O » N E A K T I V N E » A S O V N E R A Z M E J I T V E SREDST VA SKUPAJ

v 000 EUR 31/12/07

31/12/06

15.980 2 2 0 0 0 0 15.423 0 0 0 14.408 720 295 287 8 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 13 0 13 0 0 0 0 0 542 33.559

17.128 1 1 0 0 0 0 16.618 0 0 0 14.024 918 1.676 1.643 33 0 0 0 0 16 0 0 0 0 0 16 0 16 0 2 0 0 2 491 27.561

11.461 4.190 2.175 5.096 0 1.224 0 0 0 0 1.224 1.013 211 0 19.702 5.953 12.591 1.158 1.172 1.172 0 0 0 0 43 49.582

9.720 4.456 1.890 3.374 0 1.964 0 0 0 0 1.964 531 1.433 0 15.759 5.395 9.527 837 118 118 0 0 0 0 33 44.722

31


v 000 EUR OBVEZNOSTI A: K A P I T A L I. VPOKLICANI KAPITAL 1. Osnovni kapital 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) II. KAPITALSKE REZER VE III. REZERVE IZ DOBI»KA 1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) 4. Statutarne rezerve 5. Druge rezerve iz dobiËka IV. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA - iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev - iz naslova neopredmetenih osnovnih sredstev - iz naslova dolgoroËnih finanËnih naložb - iz naslova kratkoroËnih finanËnih naložb V. PRENESENI »ISTI POSLOVNI IZID VI. »ISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA B: REZERVACIJE IN DOLGORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJIT VE 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2. Druge rezerevacije 3. DolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve C: DOLGORO»NE OBVEZNOSTI I. DOLGORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 1. DolgoroËne finanËne obveznosti do družb v skupini 2. DolgoroËne finanËne obveznosti do bank 3. DolgoroËne obveznosti na podlagi obveznic 4. Druge dolgoroËne finanËne obveznosti II. DOLGORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI 1. DolgoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini 2. DolgoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3. DolgoroËne meniËne obveznosti 4. DolgoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 5. Druge dolgoroËne poslovne obveznosti III. ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK »: KRATKORO»NE OBVEZNOSTI I. OBVEZNOSTI, VKLJU»ENE V SKUPINE ZA ODTUJITEV II. KRATKORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 1. KratkoroËne finanËne obveznosti do družb v skupini 2. KratkoroËne finanËne obveznosti do bank 3. KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic 4. Druge kratkoroËne finanËne obveznosti III. KRATKORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI 1. KratkoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini 2. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3. KratkoroËne meniËne obveznosti 4. KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 5. Druge kratkoroËne poslovne obveznosti D: KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJIT VE SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

32

31/12/07

31/12/06

27.093 25.070 25.070 0 0 101 101 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1.922 2.886 1.653 1.200 33 593 593 0 400 0 193 0 0 0 0 0 0 0 18.996 0 6.556 0 6.363 0 193 12.440 579 9.214 0 113 2.534 14 49.582

24.879 25.070 25.070 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -191 0 2.172 1.530 604 38 1.106 1.106 0 720 0 386 0 0 0 0 0 0 0 16.558 0 7.775 0 7.582 0 193 8.783 526 5.908 0 92 2.257 7 44.722


IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE JANUAR-DECEMBER 2007 1. »ISTI PRIHODKI OD PRODAJE a) Prihodki, doseženi na domaËem trgu Do podjetij v skupini Do pridruženih podjetij Do drugih b) Prihodki, doseženi na tujem trgu Do podjetij v skupini Do pridruženih podjetij Do drugih 2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON»ANE PROIZVODNJE 3. USREDST VENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORIT VE 4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala b) Stroški storitev 6. STROŠKI DELA a) Stroški plaË b) Stroški socialnih zavarovanj - Stroški socialnih zavarovanj - Stroški pokojninskih zavarovanj c) Drugi stroški dela 7. ODPISI VREDNOSTI a) Amortizacija b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstev c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 9. DOBI»EK IZ POSLOVANJA 10. FINAN»NI PRIHODKI IZ DELEŽEV a) FinanËni prihodki iz deležev v družbah v skupini b) FinanËni prihodki iz deležev v pridruženih družbah c) FinanËni prihodki iz deležev v drugih družbah Ë) FinanËni prihodki iz drugih naložb 11. FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL a) FinanËni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini b) FinanËni prihodki iz posojil, danih drugim 12. FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV a) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 13. FINAN»NI ODHODKI IZ OSLABIT VE IN ODPISOV FINAN NIH NALOŽB 14. FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI a) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini b) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank c) FinanËni odhodki iz izdanih obveznic Ë) FinanËni odhodki iz drugih finanËnih obveznosti 15. FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI a) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini b) FinanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti c) FinanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 16. DRUGI PRIHODKI 17. DRUGI ODHODKI 18. DAVEK IZ DOBI»KA 19. ODLOŽENI DAVKI 20. »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA

v 000 EUR JAN-DEC 2007 96.736 25.308 2.762 391 22.155 71.428 20.739 0 50.689 1.511 0 510 -73.296 -58.787 -14.509 -17.797 -12.625 -2.305 -922 -1.383 -2.867 -3.620 -3.455 -102 -63 -952 3.092 0 0 0 0 0 243 40 203 111 49 62 0 -320 0 -320 0 0 -283 -167 -1 -115 9 -22 -667 51 2.214

JAN-DEC 2006 84.383 21.775 1.927 120 19.728 62.608 19.074 0 43.534 -513 0 126 -61.960 -49.875 -12.085 -15.853 -11.121 -2.041 -808 -1.233 -2.691 -3.088 -3.051 -9 -28 -844 2.251 0 0 0 0 0 228 23 205 137 73 64 0 -276 0 -276 0 0 -209 -111 0 -98 42 -33 -406 129 1.863

IzraËun bilanËnega dobiËka je na strani 35 tega poroËila.

33


IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE JANUAR-DECEMBER 2007 A. a)

b)

c)

Denarni tokovi pri poslovanju »isti poslovni izid Poslovni izid pred obdavËitvijo Davki iz dobiËka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Prilagoditve za Amortizacijo (+) Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezanimi s postavkami naložbenja in financiranja FinanËne prihodke brez finanËnih prihodkov iz poslovnih terjatev FinanËne odhodke brez finanËnih odhodkov iz poslovnih obveznosti Spremembe Ëistih obratnih sredstev (in Ëasovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja ZaËetne manj konËne poslovne terjatve ZaËetne manj konËne aktivne Ëasovne razmejitve ZaËetne manj konËne odložene terjatve za davek ZaËetna manj konËna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo ZaËetne manj konËne zaloge KonËni manj zaËetni poslovni dolgovi KonËne manj zaËetne pasivne Ëasovne razmejitve in rezervacije KonËne manj zaËetne odložene obveznosti za davek

Ë)

Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b)

B. a)

Denarni tokovi pri naložbenju Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobiËku, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naložbenih nepremiËnin Prejemki od odtujitve dolgoroËnih finanËnih naložb Prejemki od odtujitve kratkoroËnih finanËnih naložb

b)

Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naložbenih nepremiËnin Izdatki za pridobitev dolgoroËnih finanËni naložb Izdatki za pridobitev kratkoroËnih finanËnih naložb

c)

Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)

C. a)

Denarni tokovi pri financiranju Prejemki pri financiranju Prejemki od vplaËanega kapitala Prejemki od poveËanja dolgoroËnih finanËnih obveznosti Prejemki od poveËanja kratkoroËnih finanËnih obveznosti

b)

Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vraËila kapitala Izdatki za odplaËila dolgoroËnih finanËnih obveznosti Izdatki za odplaËila kratkoroËnih finanËnih obveznosti Izdatki za izplaËila dividend in drugih deležev v dobiËku

c)

Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)

Ë. a) b)

KonËno stanje denarnih sredstev Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) ZaËetno stanje denarnih sredstev

34

v 000 EUR JAN-DEC 2007

JAN-DEC 2006

2.830 -616 2 .2 1 4

2.140 -276 1.864

3.455 -13 102 -243 320 3 .6 2 1

3.051 -10 9 -228 276 3.098

-3.941 -10 -51 0 -1.741 3.660 721 0 - 1 .3 6 2 4 .4 7 3

-1.830 -3 -129 0 -254 -400 651 0 -1.965 2.997

67 0 20 0 0 56.049 5 6 .1 3 6

36 0 50 0 2 25.063 25.151

-2 -2.368 0 0 -55.306 -57.676 - 1 .5 4 0

0 -3.803 0 0 -25.635 -29.438 -4.287

0 0 1.500 1 .5 0 0

0 0 16.290 16.290

-323 0 -513 -2.543 0 - 3 .3 7 9 - 1 .8 7 9

-272 0 0 -14.647 0 -14.919 1.371

1 .1 7 2 1 .0 5 4 118

118 81 37


IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31. 12. 2006 DO 31. 12. 2007

A. STANJE 31.12.2006 B. Premiki v kapital d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta C. Premiki v kapitalu c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala f ) Druge prerazporeditve sestavin kapitala » . Premiki iz kapitala D. STANJE 31.12. 2007

v 000 EUR

Vpoklicani kapital

Rezerve iz dobiËka

Preneseni Ëisti poslovni izid

»isti poslovni izid poslovnega leta

I

III

V

VI

Osnovni kapital

Zakonske rezerve

Prenesena Ëista izguba

»isti dobiËek poslovnega leta

I/1

III/1

V/2

Skupaj kapital

V/1

25.070

0

-191

0

24.879

0

0

0

2.214

2.214

0

0

0

2.214

2.214

0

101

191

-292

0

0

0

191

-191

0

0

101

0

-101

0

0 25.070

0 101

0 0

0 1.922

0 27.093

IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 31. 12. 2005 DO 31. 12. 2006

v 000 EUR

Vpoklicani kapital

Preneseni Ëisti poslovni izid

»isti poslovni izid poslovnega leta

I Osnovni kapital I/1

V Prenesena Ëista izguba V/2

VI »isti dobiËek poslovnega leta V/1

Skupaj kapital

21.121

-912

0

20.209

0

-1.113

0

-1.113

A. Stanje 01.01.2006

21.121

-2.025

0

19.096

B. Premiki v kapital

3.949

0

1.863

5.812

0

0

1.863

1.863

3.949

0

0

3.949

0

1 .8 6 3

-1.863

0

0

1.863

-1.863

0

0

- 29

0

-29

0

-29

0

-29

25.070

-191

0

24.879

Stanje 31.12.2005 Prilagoditve na nove SRS

d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta f ) Druga poveËanja sestavin kapitala C. Premiki v kapitalu c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala ». Premiki iz kapitala d) Druga zmanjšanja sestavin kapitala D. STANJE 31.12. 2006

IZRA»UN BILAN»NEGA DOBI»KA IzraËun bilanËnega dobiËka »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA Preneseni dobiËek / prenesena izguba na dan 01.01. Zmanjšanje zaradi izplaËila dividend / deležev Zmanjšanje / sprostitev kapitalskih rezerv Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobiËka PoveËanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobiËka Druge spremembe BilanËni dobiËek / bilanËna izguba

v 000 EUR 31/12/2007 2.214 -191 0 0 0 -101 0 1.922

31/12/2006 1.863 -2.054 0 0 0 0 0 -191

35


2. Pojasnila k raËunovodskim izkazom 2.1. PODLAGA ZA SESTAVITEV RA»UNOVODSKIH IZKAZOV 2.1.1. IZJAVA O SKLADNOSTI RaËunovodski izkazi so pripravljeni v skladu s Slovenskimi raËunovodskimi standardi 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Uprava je potrdila raËunovodske izkaze dne 12. 2. 2008. 2.1.2. FUNKCIJSKA VALUTA RaËunovodski izkazi so sestavljeni v evrih, ki so od 1. 1. 2007 funkcijska valuta družbe. Primerjalni raËunovodski izkazi za leto 2006 so bili sestavljeni v slovenskih tolarjih. V evre so preraËunani po teËaju zamenjave tolarja z evrom (1 EUR = 239,64 SIT), ki je zaËel veljati 1. 1. 2007 z uvedbo evra. Vse raËunovodske informacije v tem poroËilu, ki so predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoË enot. 2.1.3. SPREMEMBE RA»UNOVODSKIH USMERITEV V letu 2007 v družbi ni bilo sprememb raËunovodskih usmeritev. 2.1.4. POSLI V TUJI VALUTI Posli, izraženi v tuji valuti, se preraËunajo v funkcijsko valuto po referenËnem teËaju ECB na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti na dan bilance stanja, se preraËunajo v funkcijsko valuto po referenËnem teËaju ECB, veljavnem na zadnji dan obraËunskega obdobja. TeËajne razlike so razlike med odplaËno vrednostjo v funkcijski valuti na zaËetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plaËil med obdobjem in odplaËno vrednostjo v tuji valuti, preraËunano po referenËnem teËaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po referenËnem teËaju ECB na dan posla. TeËajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevraËljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoËe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Nabavne vrednosti ne poveËujejo obresti od posojil za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo razliËne dobe koristnosti, se obraËunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temveË se zanje oblikujejo rezervacije, ki se porabljajo sorazmerno z obraËunano amortizacijo za tako pridobljena opredmetena osnovna sredstva. 2.2.3. POZNEJ©I STRO©KI V POVEZAVI Z OPREDMETENIMI SREDSTVI Stroški, ki pozneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, poveËujejo njegovo nabavno vrednost, Ëe se prihodnje koristi pri njem poveËujejo v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se priËakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje uËinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo. 2.2.4. AMORTIZACIJA Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortizacija se obraËunava po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti sredstev. ZemljišËa se ne amortizirajo. Opredmetena osnovna sredstva nimajo ocenjene preostale vrednosti. Neopredmeteno sredstvo, opredmeteno osnovno sredstvo se zaËnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko so na voljo za uporabo. Amortizacijske stopnje temeljijo na dobi koristnosti sredstev in znašajo:

2.2. POMEMBNEJ©E RA»UNOVODSKE USMERITVE 2.2.1. NEOPREDMETENA SREDSTVA Neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti. Izkazana so po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevraËljive nakupne dajatve. V nabavno vrednost se ne vkljuËujejo obresti do nastanka neopredmetenega sredstva. 2.2.2. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

36

Neopredmetena sredstva Proizvodna oprema Ostala oprema

TekoËe leto

Preteklo leto

10,0 od 5,0 do 33,3 od 10,0 do 50,0

10,0 od 5,0 do 33,3 od 10,0 do 50,0

2.2.5. OSLABITEV NEOPREDMETENIH SREDSTEV, OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV Družba enkrat letno preveri preostalo knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. »e takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.


Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoËe enote se pripozna, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajoËa enota je najmanjša skupina sredstev, ki ustvarjajo finanËne pritoke, v veliki meri neodvisne od finanËnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoËi enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi na sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoËe enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri doloËanju vrednosti sredstva pri uporabi se priËakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavËitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene Ëasovne vrednosti denarja in tveganja, ki so znaËilna za sredstvo. 2.2.6. FINAN»NE NALOÆBE FinanËne naložbe se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoroËne in kratkoroËne finanËne naložbe. DolgoroËne finanËne naložbe so tiste, ki jih imamo v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. Dana posojila se ob zaËetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka plaËanemu znesku denarja. 2.2.7. ZALOGE KoliËinsko enoto zaloge materiala in trgovskega blaga ob zaËetnem pripoznanju ovrednotimo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraËljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. KoliËinsko enoto izdelka oziroma nedokonËane proizvodnje ob zaËetnem pripoznanju ovrednotimo po proizvajalnih stroških. V nabavno vrednost koliËinske enote nedokonËane proizvodnje in proizvodov se ne vštevajo obresti od dobljenih posojil, s katerimi se financirajo takšne zaloge. Družba za vrednotenje porabe uporablja metodo tehtanih povpreËnih cen. Neposredni stroški proizvodnje vkljuËujejo stroške izdelavnega materiala (zmnožek povpreËnih tehtanih cen surovin in koliËin v veljavni sestavnici) in splošne spremenljive in stalne stroške proizvodnje (zmnožek naËrtovanih cen dejavnosti in koliËin v veljavnem delovnem naËrtu). Splošni spremenljivi in stalni stroški proizvodnje so naËrtovani stroški na proizvodnih stroškovnih mestih. Mednje vkljuËujemo stroške pomožnega materiala, energije, proizvodnih storitev, rezervnih delov, stroške vzdrževanja, stroške delovne sile, stroške amortizacije in najemnino prostora. Stroški proizvodne režije se v kalkulaciji polizdelka in izdelka izraËunajo kot pribitek na spremenljive splošne stroške proizvodnje. Pribitek je izraËunani naËrtovani odstotek. »e knjigovodska vrednost, vkljuËno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo Ëisto iztržljivo vrednost, jo je treba odpisati do Ëiste iztržljive vrednosti. »ista iztržljiva vrednost se ugotavlja enkrat letno.

2.2.8. TERJATVE Terjatve vseh vrst se ob zaËetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaËane. Prvotne terjatve se lahko pozneje poveËajo, ali pa, ne glede na prejeto plaËilo ali drugaËno poravnavo, tudi zmanjšajo za vse zneske, utemeljene s pogodbo. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive; Ëe se je zaradi njih zaËel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Popravki vrednosti terjatev se v družbi oblikujejo na naslednji naËin: • 100-odstotni popravek za vse tožene terjatve in terjatve, prijavljene v steËajnem postopku in v postopku prisilne poravnave; • 100-odstotni popravek za terjatve, ki so po najboljši strokovni presoji poslovodstva utemeljeno dvomljive in je utemeljeno dvomljiv tudi izid morebitne tožbe zaradi nesolventnosti kupca. 2.2.9. DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in na transakcijskih raËunih. Družba na raËunih nima odobrenega limita. 2.2.10. KAPITAL Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve in Ëisti poslovni izid poslovnega leta. 2.2.11. DOLGORO»NE REZERVACIJE Rezervacije se pripoznajo, Ëe ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveznosti, ki jih je mogoËe zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogoËajo gospodarske koristi. Višina rezervacije se doloËi z diskontiranjem priËakovanih prihodnjih denarnih tokov po stopnji pred obdavËitvijo, ki odraža obstojeËe ocene Ëasovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so znaËilna za obveznost. Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plaËilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoroËne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodoËih izplaËil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. IzraËun je bil na dan 31. 12. 2005 narejen za vsakega zaposlenega tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh priËakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera je znašala 2,75 odstotka letno in je predstavljala donos dolgoroËnih državnih obveznic; izraËun je z uporabo metode projicirane enote pripravil pooblašËeni aktuar. PreraËun rezervacij na dan 31. 12. 2006 (in 31. 12. 2007) je družba opravila glede na spremembo števila zaposlenih. Ob spremembah števila zaposlenih za veË kot 10 odstotkov ustreznost višine rezervacij ponovno preverja pooblašËeni aktuar.

37


Državne podpore se pripoznajo v raËunovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko so prejete in ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih le-te nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva. 2.2.12. DOLGOVI Dolgovi so finanËni in poslovni, kratkoroËni in dolgoroËni. Vsi dolgovi se ob zaËetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplaËilo kakega poslovnega dolga. DolgoroËni dolgovi se poveËujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplaËane zneske in morebitne drugaËne poravnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplaËila glavnice in prenose med kratkoroËne dolgove, dokler ne nastane potreba po prevrednotenju dolgoroËnih dolgov. Knjigovodska vrednost kratkoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova poveËanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler ne nastane potreba po njihovem prevrednotenju. KratkoroËne in dolgoroËne obveznosti vseh vrst se v zaËetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaËilo. Obveznosti se pozneje poveËujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplaËane zneske in morebitne drugaËne poravnave v dogovoru z upnikom. Pri merjenju dolgoroËnih dolgov družba upošteva usmeritev, da se dogovorjena obrestna mera ne razlikuje bistveno od efektivne obrestne mere, Ëe razlika ni veËja od ene odstotne toËke. 2.2.13. KRATKORO»NE »ASOVNE RAZMEJITVE KratkoroËne Ëasovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni, in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena; terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali še ne znane pravne oziroma fiziËne osebe, do katerih bodo tedaj nastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so mišljeni proizvodi ali storitve, ki jih bodo bremenile. Aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËno nezaraËunane prihodke in kratkoroËno odložene stroške. Pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËno odložene prihodke in kratkoroËno vraËunane stroške. 2.2.14. PRIPOZNAVANJE PRIHODKOV Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveËanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano s poveËanjem vrednosti sredstva

38

ali z zmanjšanjem dolga in je poveËanje mogoËe zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upraviËeno priËakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniËeni že ob nastanku.

Poslovni prihodki Prihodki iz prodaje proizvodov in blaga se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplaËila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vraËila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in koliËinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplaËljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vraËila proizvodov in ko družba preneha z nadaljnjim odloËanjem o prodanih proizvodih. Prihodki na podlagi dobljenih subvencij ali dotacij se merijo po odobrenih zneskih v ta namen. Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

FinanËni prihodki FinanËni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb in pozitivne teËajne razlike. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Druge prihodke sestavljajo neobiËajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih. 2.2.15. PRIPOZNAVANJE ODHODKOV Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjšanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s poveËanjem dolga in je to zmanjšanje mogoËe zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katerega se nanašajo. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. FinanËni odhodki FinanËni odhodki obsegajo stroške obresti za posojila in negativne teËajne razlike. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti. Drugi odhodki Druge odhodke sestavljajo neobiËajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. 2.2.16. DAVEK OD DOBI»KA IN ODLOÆENI DAVEK Davek od dobiËka poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobiËka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.


Odmerjeni davek je davek, za katerega se priËakuje, da bo plaËan od obdavËljivega dobiËka za poslovno leto z uporabo davËnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poroËanja, in morebitne prilagoditve davËnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri Ëemer se upoštevajo zaËasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finanËnega poroËanja in zneskov za potrebe davËnega poroËanja. Odloženi davek se izkaže v višini, katero bo po priËakovanjih potrebno plaËati ob odpravi zaËasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poroËanja. Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na voljo prihodnji obdavËljivi dobiËek, v breme katerega bo v prihodnje mogoËe uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni veË verjetno, da bo mogoËe uveljaviti davËno olajšavo, povezano s sredstvom. 2.2.17. PORO»ANJE PO ODSEKIH Družba nima opredeljenih ne podroËnih ne obmoËnih odsekov. 2.2.18.KRITERIJI POMEMBNOSTI ZA RAZKRITJA Družba navaja raËunovodske usmeritve najmanj za tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, katerih vrednost presega 10 odstotkov vrednosti sredstev oziroma virov sredstev na dan bilance stanja. Družba razkriva posamezno sredstvo oziroma dolg najmanj takrat, kadar le-ta presega 10 odstotkov bilanËne vsote. Nižje zneske družba razkriva, kadar oceni, da so pomembni za prikaz poštene slike poslovanja. 2.2.19. SESTAVITEV IZKAZA DENARNIH TOKOV Revidirani izkaz denarnih tokov je sestavljen v skladu s SRS 26 − razliËico II. Pripravljen je z upoštevanjem podatkov iz izkaza poslovnega izida za obdobje januar-december 2007 (za preteklo obdobje 2006), podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2007 in 31. 12. 2006 (za preteklo obdobje 31. 12. 2006 in 31. 12. 2005) ter drugih potrebnih podatkov. V izkazu denarnih tokov so izkljuËene vrednosti, ki niso povezane s prejemki in izdatki.

2.3. OBVLADOVANJE FINAN»NIH TVEGANJ V nadaljevanju pojasnjujemo, kako je družba izpostavljena razliËnim vrstam finanËnih tveganj ter kakšne ima cilje, politike in procese za merjenje in obvladovanje te izpostavljenosti.

Kreditno tveganje je neposredno povezano s komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev poplaËane s Ëasovnim zamikom ali pa sploh ne. V ta namen posebno pozornost posveËamo spremljanju plaËilne sposobnosti kupcev. Pri zmanjševanju izpostavljenosti temu tveganju si pomagamo z bonitetnim sistemom ocene kupcev, sprotnim izvajanjem kompenzacij in z nadzorom slabih plaËnikov. Terjatve do kupcev so zavarovane pri SID − Prvi kreditni zavarovalnici d.d. v Ljubljani, v višini 50,4 odstotka skupnih prihodkov od prodaje. 2.3.2. PLA»ILNOSPOSOBNOSTNO TVEGANJE PlaËilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finanËnih sredstev za izpolnitev finanËnih obveznosti. V Poslovni skupini Sava je vzpostavljena enotna finanËna politika in centralizirano upravljanje s finanËnimi sredstvi. Z dnevno izravnavo denarnih tokov (cash pooling) znotraj Poslovne skupine Sava se izogibamo nepotrebnemu zadolževanju izven skupine. MatiËna družba ima visoko boniteto pri vseh bankah, ki delujejo v Sloveniji, zato primanjkljaje sredstev v sistemu lahko pridobi na banËnem trgu. Zaradi vsega tega je plaËilnosposobnostno tveganje za družbo nizko. 2.3.3. OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finanËnega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer. Na ravni Poslovne skupine Sava je opredeljen enoten nastop vseh družb pri bankah in enotna obrestna politika znotraj skupine. V okviru skupine se uporabljajo obrestne zamenjave po ponudbah bank. Družba izvedenih finanËnih instrumentov ne uporablja. Obrestno tveganje posredno zmanjšujemo s stalnim izboljševanjem upravljanja z obratnimi sredstvi in s tem z zniževanjem zadolženosti.

2.3.4. VALUTNO TVEGANJE Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finanËnih instrumentov nihala zaradi spremembe teËajev tujih valut. Družba je zaradi svoje geografsko razvejane poslovne aktivnosti izpostavljena tveganju sprememb deviznih teËajev, predvsem valutnih parov EUR/USD, EUR/GBP in EUR/PLN. V letu 2007 smo imeli najveËjo neto dolgo pozicijo v ameriških dolarjih. Izpostavljenost do ameriškega dolarja zmanjšujemo predvsem z notranjimi metodami varovanja, torej z uravnavanjem prodaje in nabave. Gibanje vrednosti ostalih valut (britanski funt, poljski zlot, švicarski frank) ni bistveno vplivalo na naše poslovanje v letu 2007.

2.3.1. KREDITNO TVEGANJE Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vkljuËena v pogodbo o finanËnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzroËila finanËno izgubo.

39


2.4.POJASNILA POSAMEZNIH POSTAVK RA»UNOVODSKIH IZKAZOV 2.4.1. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev

v 000 EUR Premoæenjsk e pravice Naloæbe v pridobljene pravice do industrijsk e lastnine in druge pravice

NABAVNA VREDNOST

Stanje 31.12.2006 PoveËanja, nakupi Stanje 31.12.2007

7 2 9

POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31.12.2006

-6

Amortizacija Stanje 31.12.2007 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31.12.2006

-1 -7 1

Stanje 31.12.2007

2

Neopredmetena sredstva v višini 2.000 EUR predstavljata raËunalniška programa.

2.4.2. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Preglednica gibanja opredmetenih osnovnih sredstev

NABAVNA VREDNOST Stanje 31.12.2006 Nabava, poveËanja Aktiviranja Prenosi Zmanjšanje Zmanjšanje zaradi prodaje družb Odpisi Slabitev Stanje 31.12.2007 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31.12.2006 Zmanjšanje Odpisi Slabitev Amortizacija Stanje 31.12.2007 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31.12.2006 Stanje 31.12.2007

Proizvajalne naprave in stroji

v 000 EUR Druge naprave in oprema

Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev

SKUPAJ

20.243 2.233 1.398 0 -16 0 -282 -4 23.572

1.656 118 0 0 0 0 -2 0 1.772

1.643 43 -1.398 0 0 0 0 0 288

33 0 0 -26 0 0 0 0 7

23.575 2.394 0 -26 -16 0 -284 -4 25.639

-6.219 8 184 1 -3.138 -9.164

-738 0 2 0 -316 -1.052

0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0

-6.957 8 186 1 -3.454 -10.216

14.024 14.408

918 720

1.643 288

33 7

16.618 15.423

Druæba nima nobenih osnovnih sredstev zastavljenih kot jamstvo za dolgove.

40

Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi


2.4.3. DOLGORO»NE FINAN»NE NALOÆBE Preglednica gibanja dolgoroËnih finanËnih naložb

v 000 EUR DolgoroËna posojila DolgoroËna posojila drugim

DolgoroËno nevplaËani vpoklicani kapital

Skupaj dolgoroËna posojila

0 0 0 0

16 -3 0 13

0 0 0 0

16 -3 0 13

16 -3 0 13

0 0

0 0

0 0

0 0

0 0

0 0

16 13

0 0

16 13

16 13

DolgoroËna posojila družbam v skupini KOSMATA VREDNOST Stanje 31.12.2006 Prenosi Prevrednotovanje Stanje 31.12.2007 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31.12.2006 Stanje 31.12.2007 »ISTA VREDNOST Stanje 31.12.2006 KonËno stanje dolgoroËnih terjatev

SKUPAJ DFN

DolgoroËno finanËno naložbo sestavlja terjatev iz naslova stanovanjskega posojila. Odobreno je bilo po obrestni meri TOM + 3 %. KratkoroËni del je izkazan med kratkoroËnimi finanËnimi naložbami. 2.4.4. DOLGORO»NE POSLOVNE TERJATVE Preglednica gibanja dolgoroËnih poslovnih terjatev Postavk a

v 000 EUR

2007

2006

2 0

2 0

-2

0

0

2

ZaËetno stanje dolgoroËnih terjatev Novo oblikovane terjatve OdplaËila terjatev KonËno stanje dolgoroËnih terjatev

2.4.5. ODLOÆENE TERJATVE ZA DAVEK Preglednica gibanja odloženih terjatev za davek Postavk a ZaËetno stanje terjatev za odloæene davke

v 000 EUR 2007 2006 491

361

Sprememba terjatev od prevrednotenja VP na pošteno vrednost

0

0

Sprememba terjatev za rezervacije za odpravnine

-8

11

Druge spremembe

59

119

542

491

KonËno stanje terjatev za odložene davke

2.4.6. ZALOGE Zaloge po vrstah so razvidne v bilanci stanja. Postavka B/II/3 proizvodi in trgovsko blago je razËlenjena na: - gotove izdelke 4.112 tisoË EUR - trgovsko blago 984 tisoË EUR Ob koncu leta je družba primerjala knjigovodsko vrednost s Ëisto iztržljivo vrednostjo zalog. Iz tega naslova je odpravila slabitev v višini 36 tisoË EUR.

2.4.7. KRATKORO»NE FINAN»NE NALOÆBE KratkoroËne finanËne naložbe predstavlja kratkoroËno posojilo, dano družbi Sava, d.d., v višini 1.013 tisoË EUR po 3,2-odstotno obrestni meri, depozit pri Gorenjski banki v višini 208 tisoË EUR po obrestni meri od 3 do 3,8 odstotka na letni ravni, ter del dolgoroËnega posojila, ki zapade v letu 2008. 2.4.8. KRATKORO»NE POSLOVNE TERJATVE Družba ima terjatve zavarovane pri Slovenski izvozni družbi v višini 50,4 odstotka skupnih prihodkov od prodaje. Nezavarovane so terjatve do Poslovne skupine Sava na obmoËju Slovenije in terjatve do podjetij, s katerimi se izvajajo medsebojne kompenzacije. Preglednica kratkoroËnih poslovnih terjatev po zapadlosti na dan 31. 12. 2007 v 000 EUR 31. 12. 2007 SKUPAJ

Dospelo

Nedospelo

IV ) KratkoroËne poslovne terjatve

19.702

2.719

16.983

1. KratkoroËne poslovne terjatve do družb v skupini

5.953

156

5.797

2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev

12.591

2.563

10.028

3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih

1.158

0

1.158

2.4.9. KAPITAL Kapital se je poveËal za Ëisti poslovni izid obraËunskega obdobja v višini 2.214 tisoË EUR. Družba je po ZGD namenila 191 tisoË EUR dobiËka za kritje izgube iz preteklih let, ter 101 tisoË EUR za oblikovanje zakonskih rezerv. Preostali dobiËek je ostal nerazporejen.

41


2.4.10. REZERVACIJE IN DOLGORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE Ob koncu leta 2007 je bil narejen preraËun potrebnih rezervacij za zaposlenega glede na novo število zaposlenih. V ta namen je družba dodatno oblikovala 182 tisoË EUR rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade. V tekoËem letu je družba oblikovala tudi dodatne rezervacije v višini 600 tisoË evrov za tožbo za domnevno povzroËeno škodo. Skupni znesek oblikovanih rezervacij iz naslova tožbe znaša 1.200 tisoË evrov, kar predstavlja 30 odstotkov toženega zneska. Družba ocenjuje, da ni odgovorna za nastalo škodo, vendar je oblikovala rezervacijo ob predpostavki, da bo tožeËa stranka predložila nove dokaze, zaradi katerih bi ji sodišËe lahko delno ugodilo. Zmanjšanje rezervacij predstavljajo izplaËila odpravnin in jubilejnih nagrad ter znesek amortizacije osnovnih sredstev tekoËega leta, ki so bila sofinancirana. Preglednica gibanja rezervacij in dolgoroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitev v 000 EUR Postavka Stanje dolgoroËnih rezervacij 31.12.2006 Novo oblikovane rezervacije »rpanje rezervacij Stanje dolgoroËnih rezer vacij 31.12.2007

Rezer vacije za pokojnine in podobne obveznosti

Druge rezerevacije

DolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

604

38

2.172

182

600

0

782

-59

-4

-5

-68

1.200

33

2.4.13. KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve predstavljajo razmejene obresti posojil in kratkoroËno odložene prihodke. 2.4.14. OCENJEVANJE PO©TENIH VREDNOSTI

Dana in prejeta posojila Poštena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost priËakovanih denarnih tokov iz glavnice in obresti. Pri tem je efektivna obrestna mera enaka pogodbeni obrestni meri, ki je spremenljiva.

Preglednica gibanja dolgoroËnih finanËnih obveznosti

KratkoroËne terjatve in obveznosti Za terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, krajšim od enega leta, predpostavljamo, da njihova nominalna vrednost izraža pošteno vrednost. Poštene vrednosti finanËnih instrumentov 31/12/2007

v 000 EUR

Postavka

2007

Stanje posojil 31.12.2006

1.106

Najem novih posojil v letu 2007

0

OdplaËila posojil v letu 2007

0

Prenos na kratkoroËni del

-513

Stanje posojil 31.12. 2007

593

v 000 EUR 31/12/2006

Knjigovodska vrednost

Poštena vrednost

Knjigovodska vrednost

Poštena vrednost

Vrednostni papirji, na razpolago za prodajo

0

0

0

0

DolgoroËne terjatve

0

0

2

2

KratkoroËne terjatve

19.702

19.702

15.759

15.759

Dana posojila

1.224

1.224

1.964

1.964

Denar in denarni ustrezniki

1.172

1.172

118

118

DolgoroËna posojila

593

593

1.106

1.106

KratkoroËna posojila

6.556

6.556

7.775

7.775

KratkoroËne poslovne obveznosti

12.440

12.440

8.783

8.783

2.886

2.4.11. DOLGORO»NE OBVEZNOSTI Družba na dan 31. 12. 2007 izkazuje dolgoroËno obveznost do domaËe banke v višini 400 tisoË EUR in obveznost do EKO Sklada v višini 193 tisoË EUR. Obrestna mera za banËni kredit je EURIBOR +0,65 %, za ostali pa 4 %. Kredit je zavarovan z menicami in banËno garancijo. BanËni kredit zapade leta 2010, kredit EKO Sklada pa leta 2009.

42

KratkoroËno obveznost predstavlja tudi dolgoroËni del posojil v višini 513 tisoË EUR, ki zapadejo v letu 2008. Od vseh obveznosti do dobaviteljev izven poslovne skupine je pribliæno 16,3 odstotka že dospelih v plaËilo.

Skupaj

1.530

1.653

2.4.12. KRATKORO»NE OBVEZNOSTI KratkoroËne finanËne obveznosti predstavlja posojilo v višini 6.043 tisoË EUR, dobljeno od domaËe banke. Obrestna mera znaša LIBOR + 0,8 % . Posojilo je zavarovano z menicami.


2.4.15. »ISTI PRIHODKI OD PRODAJE

v 000 EUR

JAN-DEC 2007

JAN-DEC 2006

»isti prihodki od prodaje izdelkov

91.035

80.514

»isti prihodki od prodaje storitev

2.140

1.709

0

0

3.561

2.160

96.736

84.383

»isti prihodki od najemnin »isti prihodki od prodaje trgovskega blaga Skupaj Ëisti prihodki od prodaje

Delež izvoza v Ëistih prihodkih od prodaje je 73,8 odstotka, najveËji kupci so iz naslednjih držav: NemËija, ©vica, Anglija, Poljska, Luksemburg, »eška, Ciper, Italija in ©panija. 2.4.16. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI) Drugi poslovni prihodki v višini 510 tisoË EUR v veËji meri predstavljajo pridobljena nepovratna sredstva iz strukturnih skladov (sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj) za izvedbo projekta “PoveËanje konkurenËne sposobnosti izdelkov na osnovi multifunkcionalnih polimernih materialov”. 2.4.17. STRO©KI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH

v 000 EUR

2007

2006

83.399

72.394

Stroπki prodajanja

5.728

5.412

Stroπki sploπnih dejavnosti

5.027

4.452

94.154

82.258

Proizvajalni stroπki prodanih proizvodov

SKUPAJ

2.4.18. STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV Preglednica stroškov blaga, materiala in storitev po vrstah stroškov:

2.4.19. STRO©KI DELA Stroški dela so se v primerjavi z lanskim letom v povpreËju poveËali za 12,3 odstotka. Stroški dela vkljuËujejo tudi rezervacije za dodatna izplaËila v skladu z individualnimi pogodbami v bruto znesku 592 tisoË EUR. Družba med stroški dela izkazuje obraËunane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini 221 tisoË EUR. PlaËanih premij pa je bilo 220 tisoË EUR. 2.4.20. ODPISI VREDNOSTI Stroški odpisov vrednosti v višini 3.620 tisoË EUR so za 17 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju. PoveËanje predstavlja višji znesek amortizacije, oblikovanje popravkov terjatev ter prevrednotovalnih odhodkov pri opredmetenih osnovnih sredstvih. 2.4.21. DRUGI POSLOVNI ODHODKI Drugi poslovni odhodki v višini 952 tisoË EUR v pretežni meri vkljuËujejo rezervacijo za tožbo in rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade ter plaËane prispevke za mestno zemljišËe. 2.4.22. FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL FinanËni prihodki iz posojil v višini 243 tisoË EUR so v primerjavi s tistimi v prejšnjem letu višji za 6,6 odstotka in v pretežni meri vkljuËujejo zaraËunane obresti od posojil, danih družbam v skupini, ter teËajne razlike danih depozitov banki. 2.4.23. FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev v višini 111 tisoË EUR vkljuËujejo v pretežni meri teËajne razlike do kupcev in dobaviteljev. 2.4.24. FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti v višini 320 tisoË EUR predstavljajo odhodke za obresti od prejetih posojil.

v 000 EUR 2007 Nabavna vrednost prodanega blaga

2006

7.750

5.619

51.037

44.256

Stroški transportnih storitev

2.674

2.733

Stroški storitev vzdrževanja

2.630

1.507

Stroški najemnin

Stroški materiala

3.519

2.583

Nadomestila stroškov delavcev

491

401

Stroški plaËilnega prometa, banËnih storitev in zavarovalnih premij

322

402

Stroški intelektualnih in osebnih storitev

748

569

Stroški sejmov, reklame in reprezentance Stroški drugih storitev SKUPAJ

652

611

3.473

3.279

73.296

61.960

2.4.25. FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI FinanËne odhodke iz poslovnih obveznosti v višini 283 tisoË EUR predstavljajo teËajne razlike terjatev in dolgov. 2.4.26. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB V letu 2007 je družba dosegla poslovni izid pred davki v višini 2.830 tisoË EUR. IzraËunana davËna obveznost znaša 667 tisoË EUR. Efektivna davËna stopnja brez upoštevanja odloženih davkov znaša 23,56 odstotka. Omenjena davËna stopnja je za 4,6 odstotne toËke višja od dosežene v prejšnjem letu. Efektivna davËna stopnja z upoštevanjem odloženih davkov pa znaša 21,8 odstotka in je za 8,8 odstotnih toËk višja od tiste v letu 2006. Terjatev za odloženi davek v višini 51 tisoË EUR je oblikovana od dolgoroËnih rezervacij.

43


Primerjava med dejansko in izraËunano davËno stopnjo

v 000 EUR 2007 Stopnja

DobiËek pred davki Davek od dobiËk a z uporabo uradne stopnje

23%

Vpliv davËnih stopenj v drugih državah (+)(-) Zneski, ki negativno vplivajo na davËno osnovo - znesek iz naslova poveËanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov - znesek iz naslova zmanjšanja odhodkov na raven davËno prizanih odhodkov - znesek odhodkov za katere je bil odtegnjen davek - morebitno ostali zneski, ki vplivajo na poveËanje davËne osnove UËinek poveËane davËne stopnje na posebne dobiËke Zneski, ki pozitivno vplivajo na davËno osnovo(+)(-) - znesek iz naslova zmanjšanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov - znesek iz naslova poveËanja odhodkov na raven davËno priznanih odhodkov - morebitni ostali zneski, ki vplivajo na zmanjšanje osnove (npr. Znesek dohodkov za katere je že bil odtegnjen davek) DavËne olajšave - uporabljene, ki vplivajo na zmanjšanje davËne obveznosti

2006 Znesek 2.830 651

25%

Znesek 2.140 535

0 894 0 885 0 9

0 1.272 4 1.265 0 3

0 136 136 0 0

0 114 114 0 0

689

1.673

0

0

0 0

0 0

- preostale za korišËenje v naslednjih letih DavËna izguba - uporabljena, ki vpliva na zmanjšanje davËne obveznosti - nastala v tekoËem letu - preostala za korišËenje v naslednjih letih Prilagoditev za pretekla leta ODMERJENI DAVEK TEKO»EGA LETA PoveËanje/zmanjšanje odloženega davk a DAVEK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

Stopnja

0

0

667 -51 616

406 -129 277

2.5. DRUGA RAZKRITJA 2.5.1. MOÆNE OBVEZNOSTI 31/12/2007 v tisoË EUR Hipoteke

Dana jamstva

v 000 EUR

Struktura 31/12/2006 2007 v tisoË EUR 0

897

0

100.0%

921

Struktura INDEKS 2006 2007/2006

100.0%

0

0.0%

0

0.0%

Ostalo

0

0.0%

0

0.0%

897

100.0%

921

100.0%

97

97

2.5.2. VPLIV DOGODKOV PO DNEVU BILANCE STANJA NA RA»UNOVODSKE IZKAZE Pomembni dogodki, nastali po dnevu bilance stanja, so razkriti v poslovnem poroËilu v toËki 4. Ti dogodki niso take narave, da bi vplivali na stanje sredstev in obveznosti, ki so izkazani v raËunovodskih izkazih za leto 2007, ali na predpostavko o Ëasovni neomejenosti delovanja družbe.

44

v 000 EUR

Znesek kapitala

0.0%

Možne obveznosti po tožbah

SKUPAJ

2.5.3. PRERA»UN KAPITALA S POMO»JO CEN ÆIVLJENSKIH POTREB©»IN

KAPITAL ......preraËunan za ÆP

24.879

% rasti

IzraËunan uËinek

5,60%

1.393

Zmanjπan uËinek 821

2.5.4. POVEZANE STRANKE Povezane stranke vkljuËujejo odvisne in pridružene družbe, Ëlane nadzornega sveta ter Ëlane uprave in njihove ožje družinske Ëlane. ODNOSI MED DRUÆBAMI V POSLOVNI SKUPINI SAVA Poslovni odnosi med Savatech, d.o.o., in obvladujoËo družbo Sava, d.d., se nanašajo na: • opravljene storitve finanËno raËunovodske službe, nabavne službe, logistike, telefonske centrale, Plant inženiringa, vzdrževanja in projektov, storitve sveta delavcev, stroškov energije ter stroške telefonije glede na porabo. • finanËno poslovanje v zvezi z upravljanjem danih in prejetih posojil.


Poslovni odnosi med Savatech, d.o.o., in njenimi sestrskimi družbami pa se nanašajo na: • prodajo surovin in izdelkov, storitve finanËno raËunovodske službe, nabave, logistike, kadrovske službe, Plant inženiringa, sindikata in sveta delavcev. Posli med povezanimi strankami se opravljajo po enakih pogojih, kakršni veljajo v obiËajnem premišljenem poslovanju. ODNOSI S FIZI»NIMI OSEBAMI

Podatki o skupinah oseb Skupni bruto prejemki Ëlanov poslovodstva so v letu 2007 znašali 300 tisoË evrov. Navedeni znesek je sestavljen iz bruto prejemkov od plaË, bruto prejemkov od bonusov ter drugih prejemkov. Bruto prejemki zaposlenih po individualnih pogodbah o zaposlitvi so v letu 2007 znašali 2.090 tisoË evrov. Prejemki so sestavljeni iz bruto prejemkov od plaË, bruto prejemkov od bonusov in drugih prejemkov. Terjatve iz naslova danih posojil do drugih zaposlenih po individualnih pogodbah znašajo 13 tisoË evrov. Obrestna mera za posojilo znaša TOM +3 odstotke, zapadlost zadnjega obroka pa je v letu 2014.

2.5.5. RAZKRITJE POSLOV Z IZBRANIM REVIZORJEM Strošek revizije raËunovodskih izkazov družbe za leto 2007 po pogodbi s KPMG Slovenija, d.o.o., znaša 17 tisoË EUR, strošek drugih storitev pa 2 tisoË EUR.

45


2.6. IZJAVA POSLOVODSTVA Poslovodstvo potrjuje raËunovodske izkaze družbe Savatech, za leto 2007, konËano na dan 31. decembra 2007, sestavljene v skladu s SRS 2006. Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi raËunovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske usmeritve, da so bile raËunovodske ocene izdelane po naËelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poroËilo predstavlja resniËno in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2007.

Datum: 12. 2. 2008

Direktorica Vesna »adež

46

Direktor Dušan Kveder

Poslovodstvo je odgovorno tudi za ustrezno vodenje raËunovodstva, za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo raËunovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napaËne navedbe zaradi prevare ali napake, ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so raËunovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi raËunovodskimi standardi.


2.7. REVIZORJEVO PORO»ILO

47


KDO JE KDO V DRUÆBI SAVATECH, d.o.o. SAVATECH poslovodstvo Dušan Kveder, direktor Tel.: (04) 206 52 74, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: dusan.kveder@sava.si Vesna »adež, direktorica Tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: vesna.cadez@sava.si

Delavska direktorica M ira Rjavec Tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: mira.rjavec@sava.si

PROGRAMI

POSLOVNI SERVISI

Program Elastomeri − Zmesi Ilija Dimitrievski, tel.: (04) 206 53 48, faks: (04) 206 64 36 E-naslov: ilija.dimitrievski@sava.si

FinanËno raËunovodski sektor Vesna »adež, tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: vesna.cadez@sava.si

Program Transportni trakovi Tomaž PerËiË, tel.: (04) 206 64 71, faks: (04) 206 64 11 E-naslov: tomaz.percic@sava.si

Sektor za kakovost in zanesljivost Jože VodiËar, tel.: (04) 206 52 85, faks: (04) 206 64 36 E-naslov: joze.vodicar@sava.si

Program Profili Boπtjan Novak, tel.: (04) 206 51 56, faks: (04) 206 54 75 E-naslov: bostjan.novak@sava.si

Plant inženiring (PI) Peter Krelj, tel.: (04) 206 61 25, faks: (04) 206 64 06 E-naslov: peter.krelj@sava.si

Program Ofsetna guma (Print) Voja JevtiÊ, tel.: (04) 206 62 16, faks: (04) 206 64 00 E-naslov: voja.jevtic@sava.si

Logistika Marija Dolenc, tel.: (04) 206 57 07, faks: (04) 206 64 19 E-naslov: marija.dolenc@sava.si

Program Izdelki za zašËito okolja in reševanje (Eko) Samo Janc, tel.: (04) 206 63 85, faks: (04) 206 63 90 E-naslov: samo.janc@sava.si

Nabava Marko Rozman, tel.: (04) 206 58 54, faks: (04) 206 64 22 E-naslov: marko.rozman@sava.si

Program Velo Igor Hafnar, tel.: (04) 206 58 56, faks: (04) 206 64 24 E-naslov: igor.hafnar@sava.si

Kadri M ira Rjavec, tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: mira.rjavec@sava.si

48


PREDSTAVNI©TVA Predstavništvo Savatech, d.o.o., Trst Niko Golemac, tel.: +39 040 252 81 40, faks: +39 040 252 90 63 E-naslov: niko.golemac@sava.si Predstavništvo Savatech, d.o.o., Moskva Branimir AndjeliÊ, tel.: +7 495 981 63 02, faks: +7 495 981 63 03 E-naslov: branimir.andjelic@savatech.ru

ZUNANJETRGOVINSKA MREÆA Sava Trade Vertriebsgeselschaft G.m.b.H., München Zlatko Smrdel, tel.: +49 89 544 14 30, faks: +49 89 532 89 51 E-naslov: zlatko.smrdel@sava-trade.de Sava Trade, s.r.o., Praha Milan Vik, tel.: +420 22 494 19 66, faks: +420 22 494 25 59 E-naslov: milan.vik@savatrade.cz Sava Trade, Sp.z.o.o., Warszawa Jaka Slavinec, tel.: +48 22 721 01 86, faks: +48 22 721 13 62 E-naslov: jaka.slavinec@savatrade.com.pl Savatech Trade, Ltd., London Boštjan Podjed, tel.: +44 1883 621 106, faks: +44 1883 621 107 E-naslov: bostjan.podjed@savatech.co.uk Sava Trade Inc., Port Orange Tony ©imunac, tel.: +1 386 760 07 06, faks: +1 386 760 87 54 E-naslov: savatrade@bellsouth.net

49


Realizacija: Savatech, d. o. o., urednik: Atina MiklavËiË , lektor: Alojzij Boc, oblikovanje: Nimbus, foto: arhiv Savatech, Tomaž Sedej, photos.com, stockxpert.com, tisk: tiskarna Format


Škofjeloška cesta 6, 4000 Kranj, Slovenija Tel: +386 (0)4 206 60 80, +386 (0)4 206 61 49 Faks: +386 (0)4 206 64 60 e-pošta: savatech@sava.si http://www.savatech.si

Letno poročilo 2007  

Letno poročilo 2007

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you