DOGODEK MESECA
»Na Ptujskem polju se je ohranilo več tipov tradicionalnih Od kod prihaja kurent? Ptujsko polje je klasično šemsko ozemlje Slove maskirnih nije; tu se je ohranilo več tipov tradicionalnih likov kot kjer maskirnih likov in skupin kot kjerkoli v Evropi. Najbolj znana maska je kurent ali korant. Kurent je koli v Evrooblečen v ovčje kože, ovešen z zvonci, ima rogove pi. Najbolj in dolg rdeč jezik. Nosi ježevko in zbira robce, ki znana maska mu jih dajo dekleta in ženske. Njegova naloga je, da s hrupom zvoncev in poskakovanjem odganja je kurent ali zimo ter priklicuje pomlad, plodnost in novo ži korent.« zakoreninjeno v človekovi naravi, mora človek včasih skriti svoj jaz in se spremeniti v nekaj drugega. Tako je šemljenje prisotno skoraj povsod po svetu,« je povedal predstavnik etnografskega društva Kurent Aleš Ivančič.
vljenje. Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik iz 18. stoletja, je besedo kurent/korant povezal z besedo kurba, vendar je veliko bolj verjetna povezava z grško besedo kourantes/koribantes, ki pomeni mitske spremljevalce frigijske boginje, velike matere bogov Kibele (na Kreti znane kot Rea). Tudi zanje je namreč značilno, da s plesom/ cepetanjem in povzročanjem hrupa priklicujejo pomlad, povezani pa so tudi z iniciacijskim obre dom mladeničev v može. Druga etimološka razla ga povezuje kurenta z baltskim Kurkejem; imela naj bi skupni koren kur-, ki pomeni ustvarjanje, nekatere skupne značilnosti pa kažejo na indoe vropsko božanstvo, iz katerega naj bi izvirala oba. Kurentom podobne maske poznajo tudi drugje po Sloveniji in Evropi. Kurent je znan kot bog veselja in vina ter izga njalec zime, v literaturi pa se pojavlja tudi kot družbenomoralni kritik, ki ozavešča narod, ali celo nacionalni arhetip. Takšnega je ustvaril Ivan Cankar. Pri njem in njegovih naslednikih ima orfejske poteze (s čarobno pesmijo gosli prebuja narod), kar kaže na močno identifikacijo piscev s tem mitološkim likom. Vendar »literarni« ku rent razen očitnega nima kaj prida skupnega s pustnim likom.
Kdo so kurenti?
Nekoč so bili kurenti le neporočeni fantje, potem se je šega demokratizirala, tako da se v kurente preoblačijo tudi poročeni moški, ženske in otroci. Ta »demokratizacija« se je začela pri poročenih moških, veljala pa je ena omejitev: poročen moški je, tako Aleš Ivančič, »lahko plesal samo v domači vasi, na nogah pa ni smel imeti nogavic«. Kdor si nadene kurentovo opravo, pade po Niku Kuretu pod nerazložljiv vpliv, ki ga prisili k ska kanju tudi proti njegovi lastni volji. »Grozljiva«, magična moč naj bi se skrivala v kurentovi kapi, zato je izguba kape veljala za veliko sramoto za vsakega kurenta. »Številni domačini s Ptujskega
polja pričajo, da, ko si kurent, si kurent in vse ostalo je pozabljeno, takrat nisi več navaden človek, ampak si nekaj več,« še pravi Aleš Ivančič. Prav tako velja tudi: »Kdor je kurent od malih nog, je vedno kurent.«
Dogodki Festivala umetnosti in dediščine Največja pustno-etno grafska prireditev v Sloveniji se je pričela, ko je župan Mestne občine Ptuj predal oblast 13. ptujskemu princu karne vala. Sledila je povorka tradicionalnih pustnih likov s Ptuja in preostale Slovenije ter pustnih li kov z vseh celin sveta.
Poleg Korantove svat be velja med dogodki izpostaviti tudi igrani lutkovni muzikal Kurent (na sporedu še 20. fe bruarja), prvo dramsko delo pesnika in pisatelja Aleša Štegra. Kurent je igrani lutkovni muzikal, v katerem avtor skozi lik kurenta otrokom na sim patičen način predstavi Festival se bo zaključil s aktualno tematiko segre tradicionalnim Pokopom vanja ozračja. Predstava pusta (21. 2. 2012), princ je nastala v koprodukciji karnevala pa bo po enaj Mestnega gledališča Ptuj stih dneh oblast vrnil in Lutkovnega gledališča županu Ptuja. Maribor. Kurentovanje se je Ex tempore 2012 (do otvorilo s spektaklom 24. 2.) je na kurentovanje Korantova svatba. vezan s temo Kurent in Korantova svatba prek de kozmos, slikarjem pa je vetih tradicionalnih pu prepuščena tudi vsa svo stnih likov pripoveduje o boda. Mestna občina Ptuj naravi, prvinskosti in bo bo izbrala štipendista, žanskem in je nadaljeva ki bo vse leto prejemal nje prireditev iz prejšnjih štipendijo za nemoteno let, Živalskega karnevala ustvarjanje. (2010) in Karnevalskih zgodb (2011).
KARNEVALFEST 52. mednarodna pustna in karnevalska povorka (19. 2.) bo osrednji dogo dek Festivala umetnosti in dediščine. Poudarek bo na karnevalskih sku pinah, ki se naslanjajo na etnografsko dediščino. Na povorki se bodo v svojih polnih opravah predstavili dosedanji princi ptujskega karne vala, etnografske pustne skupine iz DravskoPtujskega polja, pihalne godbe pobratenih mest, osnovne šole ter domače in tuje karnevalske sku pine. Na koncu pa bodo izbrali najlepšo in najbolj domiselno karnevalsko skupino. Na Ptujskem gradu se boste danes, 18. februarja ob 17. uri lahko pridružili prvi Pustni svatbi, dejan ski poroki mladega para, kjer bodo prisotni ma skirani svatje. Po starih običajih je pustna sobota namreč zadnji dan, ko so se ljudje še poročali, saj je nato nastopil postni čas.