Page 1

01


3

LAHKO POZABITE

Z NOVIMI SODELAVCI, VSEBINAMI IN PROGRAMSKO SHEMO.

NA MARS,

ŠE VEDNO NA FREKVENCI 95.9 MHZ. TUDI NA WWW.ZIVLJENJENADOTIK.SI

AMPAK MARŠ NE BO POZABIL

NA VAS! Evropska prestolnica kulture MARIBOR2012 v gibljivi sliki

LIFETOUCH IN MARŠ

+ NA ISTI FREKVENCI!

V SODELOVANJU ZA SKUPNO PLATFORMO NEODVISNE PRODUKCIJE MARGINALNIH IN ALTERNATIVNIH DRUŽBENIH SKUPIN, USTVARJALCEV ALI AKTIVISTOV.

Mrežimo in združujemo potenciale.

Smo tam, kjer vas ni. Prenašamo aktualne dogodke Evropske prestolnice kulture MARIBOR2012.

ilustracija JERNEJ ŽUMER

Skozi zgodbe, reportaže in obraze, portrete, dok(umentarce) na ex, predavanja, branja. Raziskujemo nove izrazne možnosti, širimo digitalne horizonte. Iščemo drugačne poglede in perspektive.

www.zivljenjenadotik.si


UVODNIK

UV O Kurentu in zimi Aleš Čar

K

OD

NI

K

Življenje na dotik Samo nekaj dni je bilo potrebnih, da smo stražo iz snega tam

onec januarja nas je dosegel leden zrak iz Rusije. Na vetru je v teh dneh, ko zaključujemo številko in se pi­ šejo ti uvodni stavki, občutiti kar –40 stopinj. Leto 1991, prelaz nedaleč stran, kjer koli že ste, tri čete tan­ kov in dve četi transporterjev med snegom, ki ne pada. Veter ga nosi dobesedno vzporedno s tlemi, odnaša ga nekam na ono stran, v zmedo raznih grbov, zastav in himen, ki rastejo in poganjajo na vseh koncih. Zdi se, kot da so nemogoči po­ goji idealni za rast anorganske simbolne materije, ki se bo v naslednjih letih dodobra napojila s krvjo. Človeško telo je gledališki oder. Prostor mimikrije, preoblek in vlog. Vse, kar vstopi vanj, spremeni svojo naravo. Vsaka stvar že ob vstopu dobi tisoč in eno variacijo, interpretacijo in pomen. Kako človeško. Diaprojektor v možganih nikoli ne spi. Z vehementnim zanosom lepi male in večje smisle po embalažah. Celo na tako osnovne in preproste stvari, kot je mraz. Celo na tako kratki razdalji, kot je med kožo in kostmi. Ostrina se že v prvem koraku začne obračati v topo bolečino in se nedefinirano razlivati skozi meso. Bolečina se stopnju­ je in nadgrajuje proti, ja, toploti, začenja dobesedno greti, z vsakim korakom bolj, dokler se v svoji skrajni legi, kot se to običajno dogaja, ne obrne v svoje nasprotje in zažari. Iz le­ denega brezna v ocean toplote. Iluzija zadostuje. Ni več po­ membno, da je žareča otrplost prva mala smrt, predhodnica starejše in večje sestre. Da smo tik pred tem, da se razlijemo v neslišnost. Pomembno je le to, da ne vidimo več lastne paralize, ne zaznavamo več svojega lastnega prehajanja v odsot­nosti. Ključno je, da na tej točki izgine strah. Ždeli smo v ogromnem šotoru, objeti z ledenim oklepom. Vsi. Do včeraj pivski bratje in soborci. Ni jasno, kdaj, ni ja­ sno, kako so se meje, te abstrakcije, iz katerih je poganjala anorganska kičasta materija raznih grbov in zastav, konkre­ tizirale in se iz snega tam zunaj preselile med nas v šotor. Jasno, najprej je bil strah, ki je z lahkoto obračal in krivil resničnost. Z vsakim sunkom je bil bolj neviden. Kot mraz v mesu. Tisoč in ena preobleka, tisoč in ena mimikrija. Po­ stal je del nas. Izsesal nam je življenje kot vampir, postal je del naših misli, čustev, zagona, motiva in zaznavanja, po­ vedano z besedami Claudia Magrisa. V nekem trenutku je imel preobleko prizadetosti, v drugem sovraštva, v tretjem naslade, v četrtem agresije, vsaka nova preobleka pa je bolj dišala po krvi. Občutek je bil, v skladu z našo človeško majh­ nostjo, olajšanje. Strah se je na svoji skrajni točki, kot mraz v toploto, spremenil v herojski pogum, odločnost, kričavost in vehemenco. Izguba občutka za realnost je mimobežna kolateralna škoda, ki za človeka ne predstavlja posebnega problema. Nekaj ponovitev in že je dejstvo.

zunaj preselili v šotor in začeli stražiti drug drugega. Med po­ steljami so se zarisale konkretne, smrtno nevarne meje. Kje smo? V polarnem mrazu, v ruski zimi, vendar s Kuren­ tom ob sebi. Z božanstvom veselja, vina, z izganjalcem zime. Mogoče bo Kurent odprl v sebi celo kakšno novejšo pomen­ sko plast, recimo nanos literarne mitologije (Cankar) in se bo spremenil v družbenomoralnega kritika. V nekoga, ki oza­ vešča vse te naše male vojne in vse te naše male oaze miru, če uporabimo besede našega naslednjega sopotnika,Tomaža Pandurja. Vojna in mir v gledališču. Vojna in mir v resnič­ nosti. Na obeh odrih boste lahko Kurenta z nekaj malega fan­ tazije uvideli tudi kot slugo, ki brez zvoncev, kričavosti, brez plesa in veselja riše svojo nemo prisotnost iz prizora v prizor. Mogoče boste v njegovi tišini zaslišali besede, da lastna drža, da lastno mnenje, da argumentiran dialog v teh čudnih ča­ sih vsesplošne krize in razbitega kompasa, ki menda spet vse bolj dišijo po iracionalnosti, ni najhujša stvar, ki se človeku lahko zgodi. Da navidezen mir na ekranih pod svojo pre­ obleko iz nasmeška prinaša več brutalnosti in krvi, kot bi si sploh lahko mislili. Da polikani nasmeški pod tisoč in eno preobleko ponovno vlačijo abstraktne meje v naše šotore in zarisujejo med nas konkretne meje. Da je igra vseh proti vsem v miru morda najbolj brutalna oblika vojne. Da izgub­ ljamo izpred oči preprosto dejstvo, da igro v miru, če je to še mir, postavljamo sami in da so seštevki naših individualnih dometov in dosegov meje našega skupnega obzorja in sveta. Morda je treba z Borisom Groysom ugotoviti, da je dandanes prav vse potrata denarja, časa in sredstev in da gre samo za odločitev, na kak način in za kaj bomo trošili. V tem smislu je prijetno verjeti v iluzijo, da bomo šli neko lepo, sočno, toplo pomladansko nedeljo na referendum proti ukinitvi samo­ stojnega resorja za kulturo. Prijetno je ohraniti iluzijo, da ne bomo neki majhni in marginalizirani skupini, ki nikomur nič ne odvzema, dokončno zaprli vrata pred nosom z gromo­ glasnim in črednim ne. Da ne bomo kupili mej, ki se v teh dneh iz abstraktnih, zunanjih dimenzij selijo v naše šotore, hiše, med naše postelje. Prijetno je verjeti v iluzijo, da bomo na pomladno sončno nedeljo obkrožili na listku nekaj, kar bo simboliziralo dvig splošne kulture ravni, kar bo morda celo dejansko dvignilo splošno kultiviranost, dialoškost in stopnjo udobja v našem skupnem prostoru, v kakršnihkoli dimenzijah že to razumete. Mesto, država, regija, Evropa, planet, vesolje. Prijetno je ohraniti iluzijo, pa čeprav za ceno, da vas preprostost razglasi za nore, da roke tisto sončno ne­ deljo ne bo zatresel strah. Da strah ne bo dobil priložnosti za tisoč in eno mimikrijo, izpod katere bodo lezli mali mono­ logi, ki zapirajo horizonte, ožijo svetove in manjšajo udobje našega skupnega sveta. Karkoli to že je.


4 5

KA

NAPOVEDNIK

ZA

lo

E vropska prestolnica kulture

DR. DANIJEL REBOLJ

Ven iz škatle

UVODNIK KAZALO MESEC V OBJEKTIVU

MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture

MESEC V ŠTEVILKAH

Vetrinjska ulica 30 2000 Maribor

PERSPEKTIVE & REFLEKSIJE IZBRANI CITATI

www.maribor2012.eu epk@maribor2012.eu twitter: @maribor2012 facebook: Maribor2012

03 04 06 07 08 09

GLAZERJEVI NAGRAJENCI V BESEDI IN SLIKI KARPO GODINA, MARKO NABERŠNIK

Vznemirljive osebnosti v dvojnem intervjuju

SOFISTICIRANI ROBOTI NA FESTIVALU KIBLIX

Edicija Življenje na dotik (ŽnD); prva izdaja, letnik I., številka 1; brezplačna publikacija

foto MARKO KUMER – MURČ

OB

RA

Z

DOGODEK MESECA

ODGOVORNI UREDNIK

Aleš Čar

IZVRŠNI UREDNICI

NAJBOLJ PISANO KURENTOVANJE DOSLEJ

Ana Schnabl, Dijana Matković OBLIKOVALEC VIZUALNE PODOBE

10

Katja Pirc

MAPIRANJE MARIBORA

SVETOVALEC ZA VSEBINE

Zdravko Duša

VSEBINSKI PREGLED

Aleš Čar, Ana Schnabl, Dijana Matkovič, Rok Klemenčič, Alma Čauševič, dr. Samo Rugelj LEKTURA

Andraž Jež, Danilo Počkar KOREKTOR

Danilo Počkar, uredniški odbor IZDAJATELJ

UMco d.d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana dr. Samo Rugelj, direktor LETO IN KRAJ IZIDA: 2012, Maribor

OBRAZ MESECA TOMAŽ PANDUR, GLEDALIŠKI REŽISER

ŽIVE LEGENDE

Ana Schnabl

DR. JERNEJA FERLEŽ

»Mariborska preteklost je tesno povezana z Nemci«

13

BORIS GROYS

Nobenih očetov, nobenih sinov, nobene drame, vsi srečni

14

iN

TE R

Tanja Petrič

UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR

V

15

ju

Nedokončana modernizacija

M

2232-514X

foto POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR

MEDNARODNI IDENTIFIKATOR ISSN

22

Ana Schnabl

Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture Edicijo v celoti financira Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture

20

Dijana Matković, Aleš Čar

NOSILEC AVTORSKIH PRAVIC

NAKLADA: 70.000 izvodov

CA

Druga Odisejeva vrnitev

INTERVJU MESECA

POMOČ PRI IZVEDBENEM OBLIKOVANJU

UREDNIŠKI ODBOR

SE

Zulejka Javeršek

Rok Klemenčič

Alma Čaušević

ME

foto ALJOŠA REBOLJ

a

18

Aleksandra Kostič

OD

ES

18

Tjaša Razdevšek

g EC

17

Tanja Petrič

Do

ek M

16

ES

a

EC foto NATALIA NIKITIN


KAZALO

PERSPEKTIVE & REFLEKSIJE URBANE BRAZDE NOVA RABA PROSTOROV

Karolina Babič

TEATER BERTOLT BRECHT IN ARTURO UI

26

Ustavljivi vzponi Ana Schnabl

JANEZ JANŠA

Zid objokovanja

G

LITERATURA

foto MATJAŽ TANČIČ

28

SAMO ŠALAMON

30

Ana Schnabl

»Fajn bo po dolgem času spet igrati v mariboru« Jernej Ključevšek

V RITMU KLUBA 2012

32

MAX KLUB JAZZ FESTIVAL

32

FESTINE

33

SLOVENIJA/EVROPA

33

Tjaša Razdevšek

Miroslav Akrapovič

Darja Koter

Darja Koter

MADŽARSKA KNJIŽEVNOST V MARIBORU, EVROPSKI PRESTOLNICI KULTURE

S BA

2CELLOS

35

42

DUBRAVKA UGREŠIĆ

45

THOMAS HYLLAND ERIKSEN

47

JAGNA POGAČNIK

49

PÉTER ESTERHÁZY

51

PÉTER NÁDAS

52

Spektakularna figa

Zakaj so geji tako odvratni? Iz Zagreba, naklepno 6

la

GLASBA

34

VÁCLAV HAVEL

Konferenca o sovraštvu – odlomki

35

Hlapljiva svoboda

Stanje stvari, 4. del

Jutka Rudaš

AMOS OZ

Kandidat za nobelovca v Mariboru

36

ODMEV

36

Kaj še ostane pohojenim?

36

STANKA HRASTELJ

56

ANDREJ NIKOLAIDIS

57

Andrej Koritnik

LITERARNI VEČER Z JOŽETOM SNOJEM BORIS PAHOR

Pričevalec stoletja, glasnik resnice in marsikogaršnja slaba vest Staša Pavlović

Od

B foto TOMO KRIŽNAR

OD BLIZU TOMO KRIŽNAR

Oči sudana Maja Weiss

KAJ NAM PRINAŠA ACTA? Žan Lebe

foto ŽIGA BRDNIK

li

STRIP

Zdravko Duša

Pismo iz Ulcinja

Svoboda govora ali poziv k terorizmu?

55

Stanka Hrastelj

NAPOVEDNIK

DOGODKOV EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE 16. februar - 15. marec 2012

54

zu 38 40

GENERALNI POKROVITELJI EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE


6 7 1.

DEČEK Z LUČJO: SVEČANA OTVORITEV EPK V MARIBORU.

2.

PREDSTAVA ČRNE MASKE MARIJA KOGOJA V SNG. DIRIGENT: UROŠ LAJOVIC, REŽISER: JANEZ BURGER, KOSTUMOGRAFIJA: ALAN HRANITELJ.

3.

ZADNJA TISKOVNA KONFERENCA PRED URADNO OTVORITVIJO EPK.

4.

VRATA JE ODPRLA INFO TOČKA MARIBOR 2012, KI BO ZAŽIVELA V SKLOPU EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE (EPK) POD OKRILJEM ZAVODA MARIBOR 2012.

5.

EDEN IZMED SVETLOBNIH NAPISOV ZNOTRAJ PROJEKTA SEVERNI SIJ.

6.

OTVORITEV PARKA SKULPTUR UM OB PEDAGOŠKI FAKULTETI. NA FOTOGRAFIJI AVTORICA DRAGICA ČADEŽ PRED SVOJO SKULPTURO POSLEDNJI DOTIK.

7.

PTUJČANI SO NA SLAVNOSTNI OTVORITVI EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE Z ODLIČNIM GLASBENO-GLEDALIŠKIM SPEKTAKLOM POUDARILI, DA STA EPK IN KURENTOVANJE S FESTIVALOM UMETNOSTI IN DEDIŠČINE POMEMBNA ZA VSO SLOVENIJO.

1

2

foto MEDIASPEED

foto MEDIASPEED

3

M ES

ec V

foto MARKO PIGAC MP PRODUKCIJA foto MEDIASPEED

4

5

O

bj

EK

TI vu

foto MEDIASPEED

foto MEDIASPEED

6


8

7 foto MP PRODUKCIJA

foto MEDIASPEED

8.

NA OTVORITVENEM DNEVU EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE 2012 JE NOVO MESTO PREDSTAVILO POETIČNO GLASBENO-PLESNO PRAVLJICO ZA OTROKE SNEGULJČICA.

9.

ZAČETEK EPK V PARTNERSKEM MESTU SLOVENJ GRADEC.

9

10. SLOVESNA OTVORITVE EPK V MURSKI SOBOTI. 11. VSTOP VELENJA V PROGRAM EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE. 12. AVTORSKI PROJEKT UMETNIŠKE VODJE IN DIRIGENTKE KARMINE ŠILEC PLACEBO.

109 foto MEDIASPEED

foto ALEŠ GJERKEŠ

13. OTVORITEV HIŠE ARHITEKTURE.

foto CARMINA SLOVENICA

11

foto MP PRODUKCIJA

12 14. OTVORITEV RAZ:UM HIŠE ZNANOSTI CENTRA EKSPERIMENTOV. 15. V MEDIJSKEM SREDIŠČU ZAVODA MARIBOR 2012 – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, V HOTELU CITY V MARIBORU, JE POTEKALA PREDSTAVITEV PROJEKTOV EX-GARAŽA IN DIGITAL DELIGHT. NA FOTOGRAFIJI: MIHA HORVAT IZ FUNDACIJE SONDA, DIGITAL DELIGHT IN ŽAN LEBE IZ DRUŠTVA HEDONISTIČNIH KREATIVCEV. 16. KULTURNE AMBASADE SO ODPRLE VRATA.

13 foto MEDIASPEED

foto MP PRODUKCIJA

17. V MEDIJSKEM SREDIŠČU V HOTELU CITY SO BORUT PELKO, KOORDINATOR PARTNERSKIH MEST ZAVODA MARIBOR 2012 – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE ZA PARTNERSKA MESTA, IN PREDSTAVNIKI PARTNERSKIH MEST PREDSTAVILI PROGRAM DOGAJANJA V PARTNERSKIH MESTIH V LETU 2012.

14 foto MP PRODUKCIJA

15

17

16 foto MP PRODUKCIJA

foto MP PRODUKCIJA


8 9

MESEC V ŠTEVILKAH

me

SE

C v

ŠT

ev

foto MARKO PIGAC

12000

obiskovalcev otvo­ ritvene slovesnosti Evropske prestolnice kulture v Mariboru (med njimi 1 oseba, ki je ob govoru predsed­ nika države vzklikala »Janša, Janša«).

IL KA

H

2

ovadbi programskih vsebin. Januarja je bil ovaden Zavod evropske prestolnice kulture je številka, ki v odstot­ Maribor 2012, ker naj bi stripi o Violah širili kih označuje porast obiskovalcev Maribora nestrpnost, pa tudi kolumnist Življenja v prvih treh tednih na dotik, črnogorski januarja glede na pisatelj Andrej Nikola­ lansko leto. idis, ker naj bi s svojo kolumno pozival k terorizmu.

14,2 156

20089

ogledov ima na spletu peti del serije Hišnik Maribora z igralcem Aljošo Ternovškom, ki nastaja v okviru EPK in ga režijsko podpisuje Matjaž Latin, scenaristične zasluge pa gredo Roku Vilčniku. Januarja je ekipa sicer posnela že deveti del priljubljene spletne serije.

200

odstotkov je porast poslušanosti radia MARŠ, odkar ima vtičnik na spletni strani ŽnD.

je skupno število pri­ zorišč EPK dogodkov v Mariboru in partner­ skih mestih.

273

akreditiranih novi­ narjev za otvoritvene dogodke EPK. Od tega je bilo domačih 185, tujih pa 88.

281

je število besedil, ki so bila leta 2011 objavlje­ na v rubriki Perspekti­ ve in refleksije (www.zivljenjenadotik.si), avtorji, ki jih pišejo, pa prihajajo iz 17 držav.

538

e-poštnih sporočil si je ekipa ustvarjal­ cev časopisa, ki ga ravno držite v rokah, medsebojno poslala v minulem mesecu.

7491

podpisnikov peticije proti ukinitvi ministr­ stva za kulturo. Pod­ pisniki (oz. društva in organizacije, iz katerih izhajajo) so se kasneje združili v Koordina­ cijski odbor kulture Slovenije.

65

je število kilometrov, ki so jih na hladno soboto, 28. januarja, prevozili udeleženci kolesarske parade med Gradcem in Mariborom. Z dogodkom, ki ga je v sodelovanju z avstrij­ skimi kolegi izvedla Mariborska kolesarska mreža, so uspešno razblinili predsodke o nezdružljivosti kolesarjenja in zime ter hkrati opozorili na pomembnost izgradnje Jantarne kolesarske poti, ki povezuje mesti.

4848

klikov je zabeležila stran www.zivljenjenadotik.si 23. janurja 2012.

3000

domnevno ukradenih koles, ki so jih našli v delavnici Igorja Kenka. O mariborskem Kanad­ čanu s prav posebno življenjsko filozofijo govori tudi roman v stripu, ki je v sodelo­ vanju z EPK izšel pri Cankarjevi založbi.

170

foto LAGERHOLC (detajl)

je število kurentu podobnih likov v kulturološki verigi, ki se razteza od Grčije v alpski in mediteranski svet.

400

poslušalcev je letos spremljalo TEDx Maribor 2012, kjer je 16 ustvarjalcev in strokovnjakov (vsak je imel na voljo 18. mi­ nut) držalo občinstvo v napetosti kar 12 ur.

&


RE

»S poglabljanjem evropske krize pa se lahko kaj kmalu zgodi, da bodo »Si lahko predstavljate, norveško zadovoljstvo zada se je nedavno na oglas, menjala drugačna čustva. v katerem so iskali skla- Kot najbogatejši otrok iz diščnika, ki bi za plačo v razširjene evropske druvišini 250 evrov po deset žine je postala Norveška v ur na dan delal globoko v zadnjem času pravi mag­ vlažni kleti, javilo 79 Ma- net za priseljence, ki ne džarov, ki so vsi veseli in privablja samo beguncev radi delajo? Polovica jih iz tretjega sveta in druima univerzitetno diplo- žinskih članov migranmo, tretjina več jezikov- tov, ki so se tu že naselili nih izpitov, opravljenih v preteklosti, ampak tudi na najvišji ravni, in vsi bi na tisoče Evropejcev.« z velikim veseljem zaThomas Hylland Eriksen, Oslo sedli to odlično delovno Severnjaška dvojna merila mesto.« P&R, 2. januar 2012

EK

Tibor Keresztury, Debrecen – Budimpešta Moja ljuba domovina 21 P&R, 27. januar 2012

PE RS PE

KT

iv

e

& FL

SI

JE

»Kulturna politika Ministrstva za kulturo je razpečevanje, razdelitev denarja med obstoječimi »Odkar so standardi ustvarjalci. Na področju fizične lepote postali uprizoritvene umetnosti jasni in splošno sprejeti, (izvzemimo institucije) je lahko vsak, če le hoče, se dogaja prav poseben lep. To masovno 'bjutififenomen; skoraj vsak, kacijo' bi lahko spodkopal zgolj faktor dolgčasa. ki se prijavi na razpis, dobi denar, ni tako težko Morda je prav to razlog, zaradi katerega se ženske dobiti nekaj sredstev za v zadnjem času toliko po- prijavljen projekt, prosvečajo svojim zadnjicam. blem je v višini sredstev. Namreč, vsak dobi po V New Yorku na primer malo, tako se nihče ne ženske najraje nosijo more pritoževati, da ni pajkice. V elastičnih, na dobil svoje porcije, a prav telo prilepljenjih pajkita strategija doprinaša k cah (ki spominjajo na potapljaška oblačila) lepa povprečnosti produkcij, ki so realizirane.« zadnjica pritegne veliko več pozornosti od lepega Katja Legin, Ljubljana obraza.« Me kultura utruja? Dubravka Ugrešić, Amsterdam Sanje Doriana Graya P&R, 15. januar 2012

P&R, 10. januar 2012

»Če torej celo ljudje, ki stojijo na različnih straneh političnega spektra, kot na primer Hessel in Fukuyama, trdijo, da je demokracija danes res v krizi, potem bi zares veljalo znova postaviti vprašanje, ali ni ravno leto 2011 bilo odločilno leto, v katerem je končno postavljeno pravo vprašanje o pravi težavi? Če je tako, potem bo leto 2012 odločilno za to, da se končno dojame samo na prvi pogled paradoksalna trditev, ki jo je dal Alain Badiou, ko je rekel, da pravi sovražnik dandanes ni kapitalizem, ampak (označevalec) 'demokracija'.« Srečko Horvat, Zagreb Angel Zgodovine – »2011« P&R, 20. januar 2012

»Malokdo od teh, ki se gibljejo na tenkem, dvosmiselnem in nevarnem terenu, ki ga zaznamujejo zavest resnične krivice, sposobnost posploševanja in zavest o 'drugačnosti', je sposoben od prvega trenutka zaslutiti prisotnost kukavičjih jajc kolektivnega sovraštva, ki se lahko v ta teren polagajo ali pa jih je nekdo že položil.« Vaclav Havel, Praga Konferenca o sovraštvu P&R, oba dela objavljena 12. in 13. januarja 2012

P&R Izbrani citati iz Perspektiv in refleksij objavljenih v januarju 2012 na www.zivljenjenadotik.si


g Do OD

ek M ES

a

EC

Najbolj pisano kurentovanje doslej ZULEJKA JAVERŠEK foto LAGERHOLC

Letošnji Festival umetnosti in dediščine (ArtFest in EtnoFest) je najbolj pisan, najbolj hrupen in sploh najmogočnejši doslej. Do konca prireditve se bo po pričakovanjih zbralo kar 20.000 udeležencev iz osemnajstih držav z vsega sveta, v občinstvu pa pričakujejo najmanj 200.000 ljudi. To bo za ta festival prelomno leto, saj bo pridobilo izrazito mednarodni značaj. Pričelo se je s Korantovim skokom 2. februarja, osrednji dogodki pa se bodo zvrstili med 11. in 21. februarjem.

Pust in kurentovanje

Ljudje so se šemili že od nekdaj; najstarejša znana maska je stara približno 9000 let, slikarije ma­ skiranih ljudi pa so še starejše. Maske najdemo povsod po svetu, pravzaprav so prav maske tisto, kar je skupno vsem kulturam sveta, v Moči tradicije piše Aleš Gačnik, etnolog in docent za kulturno dediščino in turizem na Fakulteti za turistične študije Turistica. Tradicionalne maske so se upo­ rabljale obredno in so resne, praviloma grde in strašljive, ne smešne kot danes karnevalske maske.

Norčije, strašenje in pretepi

Po Niku Kuretu, znanem slovenskem etnologu in avtorju enciklopedičnega dela Praznično leto Slovencev, vse najstarejše šeme nosijo zvonce ali drugače povzročajo hrup in nosijo rogovje ali vejevje. Po vsej Sloveniji pustne šeme hodijo od hiše do hiše; po izročilu prinašajo srečo, zato jim norčij ne smeš zameriti, treba jih je celo obdariti. Včasih so jim podarjali žganje in jajca, ki so jih maškare prodale in denar zapile. Nekoč je bil pust tudi čas pretepov, včasih celo s smrtnim izidom. »Znano je tudi, da so se ljudje velikokrat našemili v pokojne ljudi in prišli ‘strašit’ na domačije. Za­ maskiran človek je stresal srd nad živimi, domače je mazal s sajami, pepelom ter strogo molčal ali pa govoril besede z nerazumljivim strašljivim glasom. Ni bil vsak ‘pokojnik’ hudoben in stra­ šen, včasih je lahko bil dober in je prinesel le blagoslov v družino. Pustna obredja so bila nekoč polna groze, danes pa je drugače. Tem običajem se je uprlo tudi krščanstvo, ki je menilo, da gre za razuzdanost in poganstvo. Ker pa je šemljenje


DOGODEK MESECA

»Na Ptujskem polju se je ohranilo več tipov tradicionalnih Od kod prihaja kurent? Ptujsko polje je klasično šemsko ozemlje Slove­ maskirnih nije; tu se je ohranilo več tipov tradicionalnih likov kot kjer maskirnih likov in skupin kot kjerkoli v Evropi. Najbolj znana maska je kurent ali korant. Kurent je koli v Evrooblečen v ovčje kože, ovešen z zvonci, ima rogove pi. Najbolj in dolg rdeč jezik. Nosi ježevko in zbira robce, ki znana maska mu jih dajo dekleta in ženske. Njegova naloga je, da s hrupom zvoncev in poskakovanjem odganja je kurent ali zimo ter priklicuje pomlad, plodnost in novo ži­ korent.« zakoreninjeno v človekovi naravi, mora človek včasih skriti svoj jaz in se spremeniti v nekaj drugega. Tako je šemljenje prisotno skoraj povsod po svetu,« je povedal predstavnik etnografskega društva Kurent Aleš Ivančič.

vljenje. Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik iz 18. stoletja, je besedo kurent/korant povezal z besedo kurba, vendar je veliko bolj verjetna povezava z grško besedo kourantes/koribantes, ki pomeni mitske spremljevalce frigijske boginje, velike matere bogov Kibele (na Kreti znane kot Rea). Tudi zanje je namreč značilno, da s plesom/ cepetanjem in povzročanjem hrupa priklicujejo pomlad, povezani pa so tudi z iniciacijskim obre­ dom mladeničev v može. Druga etimološka razla­ ga povezuje kurenta z baltskim Kurkejem; imela naj bi skupni koren kur-, ki pomeni ustvarjanje, nekatere skupne značilnosti pa kažejo na indoe­ vropsko božanstvo, iz katerega naj bi izvirala oba. Kurentom podobne maske poznajo tudi drugje po Sloveniji in Evropi. Kurent je znan kot bog veselja in vina ter izga­ njalec zime, v literaturi pa se pojavlja tudi kot družbenomoralni kritik, ki ozavešča narod, ali celo nacionalni arhetip. Takšnega je ustvaril Ivan Cankar. Pri njem in njegovih naslednikih ima orfejske poteze (s čarobno pesmijo gosli prebuja narod), kar kaže na močno identifikacijo piscev s tem mitološkim likom. Vendar »literarni« ku­ rent razen očitnega nima kaj prida skupnega s pustnim likom.

Kdo so kurenti?

Nekoč so bili kurenti le neporočeni fantje, potem se je šega demokratizirala, tako da se v kurente preoblačijo tudi poročeni moški, ženske in otroci. Ta »demokratizacija« se je začela pri poročenih moških, veljala pa je ena omejitev: poročen moški je, tako Aleš Ivančič, »lahko plesal samo v domači vasi, na nogah pa ni smel imeti nogavic«. Kdor si nadene kurentovo opravo, pade po Niku Kuretu pod nerazložljiv vpliv, ki ga prisili k ska­ kanju tudi proti njegovi lastni volji. »Grozljiva«, magična moč naj bi se skrivala v kurentovi kapi, zato je izguba kape veljala za veliko sramoto za vsakega kurenta. »Številni domačini s Ptujskega

polja pričajo, da, ko si kurent, si kurent in vse ostalo je pozabljeno, takrat nisi več navaden človek, ampak si nekaj več,« še pravi Aleš Ivančič. Prav tako velja tudi: »Kdor je kurent od malih nog, je vedno kurent.«

Dogodki Festivala umetnosti in dediščine Največja pustno-etno­ grafska prireditev v Sloveniji se je pričela, ko je župan Mestne občine Ptuj predal oblast 13. ptujskemu princu karne­ vala. Sledila je povorka tradicionalnih pustnih likov s Ptuja in preostale Slovenije ter pustnih li­ kov z vseh celin sveta.

Poleg Korantove svat­ be velja med dogodki izpostaviti tudi igrani lutkovni muzikal Kurent (na sporedu še 20. fe­ bruarja), prvo dramsko delo pesnika in pisatelja Aleša Štegra. Kurent je igrani lutkovni muzikal, v katerem avtor skozi lik kurenta otrokom na sim­ patičen način predstavi Festival se bo zaključil s aktualno tematiko segre­ tradicionalnim Pokopom vanja ozračja. Predstava pusta (21. 2. 2012), princ je nastala v koprodukciji karnevala pa bo po enaj­ Mestnega gledališča Ptuj stih dneh oblast vrnil in Lutkovnega gledališča županu Ptuja. Maribor. Kurentovanje se je Ex tempore 2012 (do otvorilo s spektaklom 24. 2.) je na kurentovanje Korantova svatba. vezan s temo Kurent in Korantova svatba prek de­ kozmos, slikarjem pa je vetih tradicionalnih pu­ prepuščena tudi vsa svo­ stnih likov pripoveduje o boda. Mestna občina Ptuj naravi, prvinskosti in bo­ bo izbrala štipendista, žanskem in je nadaljeva­ ki bo vse leto prejemal nje prireditev iz prejšnjih štipendijo za nemoteno let, Živalskega karnevala ustvarjanje. (2010) in Karnevalskih zgodb (2011).

KARNEVALFEST 52. mednarodna pustna in karnevalska povorka (19. 2.) bo osrednji dogo­ dek Festivala umetnosti in dediščine. Poudarek bo na karnevalskih sku­ pinah, ki se naslanjajo na etnografsko dediščino. Na povorki se bodo v svojih polnih opravah predstavili dosedanji princi ptujskega karne­ vala, etnografske pustne skupine iz DravskoPtujskega polja, pihalne godbe pobratenih mest, osnovne šole ter domače in tuje karnevalske sku­ pine. Na koncu pa bodo izbrali najlepšo in najbolj domiselno karnevalsko skupino. Na Ptujskem gradu se boste danes, 18. februarja ob 17. uri lahko pridružili prvi Pustni svatbi, dejan­ ski poroki mladega para, kjer bodo prisotni ma­ skirani svatje. Po starih običajih je pustna sobota namreč zadnji dan, ko so se ljudje še poročali, saj je nato nastopil postni čas.


12 13

Simbol povezovanja Evropejcev DR. ALEŠ GAČNIK, DOCENT ZA KULTURNO DEDIŠČINO IN TURIZEM NA FAKULTETI ZA TURISTIČNE ŠTUDIJE TURISTICA UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Slovenija je z vidika tradicionalnih pustnih mask Evropa v malem, saj se je pri nas ohranila vsa barvitost pustnih likov in skupin, ki jih sicer lahko srečujemo samo v fragmentih na različnih foto OSEBNI ARHIV šemskih lokalitetah v Evropi. Med najstarejše ohranjene tipe mask sodijo tako imenovane živalske maske z rogovi. Kurent ali korant s kravjimi ali stilizira­ nimi rogovi, z nekdaj kratko, danes dolgo dlako kožuha, opasan z zvonci in ježevko v roki, je med vsemi pustnimi maskami v Evropi doživel največ modifikacij, metamorfoz in inovacij lastne tradicije, a kljub vsemu še vedno ostal precej prvinski in mistično komunikativen. V svojih raziskavah sem odkril okoli 170 kurentu podobnih likov v nekakšni kulturološki verigi, ki se razteza vse od Grčije in dežel Balkana v alpski in mediteranski svet. Njemu podobne šeme lahko najdemo tudi na drugih kontinentih, a v manjšem obsegu, kar govori o močni skupni evropski identiteti, ki je eno temeljnih izhodišč vseh evropskih prestolnic kulture. Kurent že nekaj desetletij ni le tradicionalni podeželski pustni lik, temveč se je uveljavil kot regionalni simbol, ki postaja tudi vse pomembnejši vizualni simbol države. V zmožnosti prilagajanja tradicije sodobnemu času tiči kurentova drugačnost in genialnost, saj je navdahnil več umetnikov kot vse druge tradicionalne maske skupaj. Kurent pa izgublja podobo, atribute in pomene tradicionalnih pustnih mask in se spreminja v karnevalsko masko brez obre­ dne vsebine. Ta fenomen je prepoznan pri številnih tovrstnih likih in skupinah v Evropi, kjer smo priča spreminjanju ritualne tradicionalne pustne kulture v zabave polno, a vseh obrednih pomenov očiščeno karnevalsko kulturo.

»Kurent je navdahnil več umetnikov kot vse druge tradicionalne maske skupaj.«

»Začutiš magično moč« INTERVJU Z MARKOM KLINCEM, IZDELOVALCEM KORENTIJ IN KURENTOM.

So vse korentije enake ali ima vsaka svojo posebnost?

Vsaka korentija je posebej narejena, unikatna. Pri izdelavi upoštevamo željo stranke, k edinstvenosti pa prispevajo tudi posebnosti naravnih materialov, ki jih uporabljamo. Dveh povsem enakih korentij pravzaprav ni mogoče narediti.

Katera so stroga določila, ki se jih pri izdelavi korentije držite?

Vedno uporabljamo domače, naravne ma­ teriale. Tudi zato so korentije med sabo tako različne. A kurenti se med seboj prepoznamo ...

Koliko časa traja izdelava posamezne korentije?

Izdelava traja dva cela dneva, približno trideset ur. S korentijo je veliko dela, predvsem pa je težko dobiti lepe mate­ riale. Včasih so si jih fantje sešili sami, na skrivaj, uporabili so le, kar je bilo na voljo doma na kmetiji.

Kje ste se obrti izdelovanja korentij izučili?

Moj oče, korant, je kot tapetnik in sedlar začel poklicno izdelovati korentije tudi za druge. Jaz in moji trije bratje smo mu od otroštva naprej pri tem pomagali, sedaj pa korentije izdeluje že tudi moj sin. To je naša družinska tradicija.

Ste tudi vi kurent?

Sem. Ko se oblečeš v korentijo, začutiš neko magično moč, postaneš močnejši, kar na­ enkrat te nič ne boli. Oprava ima kakšnih trideset do štirideset kilogramov, a ti z njo ni nič težko teči in poskakovati. (ZJ)

MARKO KLINC foto MARKO KUMER – MURČ


MAPIRANJE MARIBORA

MA

PI RA

N je

MA

ri

BO

RA

Žive legende ANA SCHNABL foto MATJAŽ TANČIČ

Fotograf Matjaž Tančič, filmar Marko Kumer - Murč in producentka Rebeka Žvagen se odpravijo v slikovite kraje severovzhodne Slovenije, kjer prisluhnejo šestnajstim izjemnim posameznikom, ki morda niso nikoli stopili pred oči javnosti, a je vsak izmed njih v življenju prehodil razburljivo in nenavadno pot, pogosto v poklicu, ki ne obstaja več. Od 60- do 91-letne (v času snemanja) sogovornike in dve sogovornici so posneli v okolju, ki jih je bistveno zaznamovalo skozi življenje, v pogosto igrivi pripovedi o življenjskih izbirah, padcih in zmagoslavjih, zgodbi  preteklosti za prihodnost. Projekt je nastajal od maja 2011 in se premierno predstavlja na spletni strani evropske prestolnice kulture, ki ga je finančno in produkcijsko podprla. Maribor 2012 je tako bogatejši za zares edinstveno multimedijo s področja dokumentaristike pri nas.

Pod besedno zvezo »žive legende« navadno razumemo osebe, ki so se uveljavile, če ne celo zaslovele, v javni sferi – politike, kulturnike, športnike ipd. Toda vajin projekt predstavlja drugačne ljudi. Kako sta jih našla oziroma iskala? Kako sta se orientirala med množico šta­ jerskih legend?

MARKO Ime Žive legende ima dvojni pomen. Po eni strani res diši po posta­ ranih rock zvezdah (tako se imenuje tudi spremljevalni bend Zorana Pre­ dina pri plati Žarnica za boljši jutri), po drugi strani pa je šlo pri projektu tudi za zbiranje zgodb, nekakšnih ve­ dno aktualnih življenjskih pripovedi iz ust ljudi, ki imajo o čem govoriti. Raziskovalno snemanje sva z Matjažem

HINKO SERNEC – GODEC

JOŽEF LEVOVNIK – ČEVLJAR

opravila že leta 2010. Lovljenje legend pa se je pokazalo za veliko težjo nalo­ go, kot sva sprva mislila. Zato je moral projekt eno leto počakati, da smo se ga lotili z resnejšo raziskavo in predpro­ dukcijo. Bredenja po muzejih, društvih, raznih organizacijah, klubih … se je lo­ tila producentka Rebeka Žvagen in delo je res odlično opravila. Vedeli smo, koga iščemo: predvsem starejše ljudi z izjem­ no zgodbo, presežkarje – legende pač.

živeči časovni stroji, polni znanja in spominov iz preteklosti, ki počasi izginjajo. Res naju je osrečilo, da sva se lahko projekta, ki sva ga sva name­ ravala tako ali tako izpeljati, naredila ob finančni in medijski podpori EPK, saj je to omogočilo razširitev projekta kot širitev tudi ekipe še na Rebeko.

Od kod vajina potreba, želja oziro­ ma motivacija za takšen projekt? Splošni predsodek je, da mlade ge­ neracije ne zanima, kaj se je doga­ jalo pred rojstvom interneta.

MARKO Predvsem zgodbe, pri ka­ terih so tudi sogovorniki pokazali čustva, globok odnos do tega, kar so pripovedovali. Težko je izposta­ viti nekoga, ne da bi imel občutek, da drugim delam krivico. Predvsem sem bil fasciniran nad zgodbami, ki jih prej nisem pogosto srečal.   Ganljivo je videti lovca Maksa Koneč­ nika, ki zelo čustveno pripoveduje, da bi se tudi sam ubil, če bi po po­ moti ustrelil napačnega medveda. Take stvari nekaj povedo o ljudeh. Pa recimo godec, ki se je kot nekaj let star otrok s harmoniko na rami odpravil na tri ure dolgo pot do uči­ telja, da mu je ta pokazal akorde na harmoniki. Zelo me je pritegnilo tudi pismo rudarja Draga Karla Se­ meta, ki je prosil, če lahko dodamo njegovo izjavo, da res ljubi rudarstvo. MATJAŽ Ja, res, po obisku posamezne legende smo še ure po tem debatirali o njihovem fascinantnem življenju, dogodivščinah, zgodbah in energiji. Prav vsak od njih nam je ostal v do­ brem spominu in številne zgodbe znamo že praktično na pamet.

MARKO Že od nekdaj me fascinirajo starejši ljudje. Njihovim besedam iz­ kušnje, na podlagi katerih vlečejo do­ ločene sklepe, dajejo kredibilnost. Oba z Matjažem pa imava tudi neke vrste fetiš na dokumentaristiko, zbiranje člo­ veških zgodb, saj je v tem nekaj pusto­ lovskega. Projekt Žive legende pa je bil izziv tudi povsem iz avtorskega stališča, saj dokumentaristične multimedije (formata avtorskega prepleta fotogra­ fije, filma in glasbe, ki jo je prispeval skladatelj Andraž Jež) v takem obsegu še ni bilo in je zaradi obsežnega produk­ cijskega cikla tudi ni veliko pričakovati. Če naju šteješ za mlada, potem je to kompliment. Midva sva še vedno nekje vmes, saj nisva popolna otroka inter­ neta. Sicer pa mislim, da ta predsodek ne drži, tudi generacije, veliko mlajše od naju, premorejo precej kreativno­ sti in radovednosti, res pa je, da mora­ jo biti stvari narejene tako, da so jim blizu. Najina želja je vsekakor, da bi tudi najstniki prisluhnili legendam. MATJAŽ Kot je že Marko omenil, naju oba fascinirajo stari ljudje in njihove življenjske zgodbe, saj so neke vrste

Kateri dogodek s terena se vama je najbolj vtisnil v spomin, vaju najbolj navdušil, pretresel?

Novinarji radia Maribor iz avdio posnetkov Živih legend pripravljajo niz radijskih oddaj, ki jih poslušalci lahko spremljajo vsak petek med 11. in 12. uro na frekvencah radia Maribor. Isti dan se na spletni strani Življenje na dotik objavi tudi nov del dokumentarne serije Žive legende.


14 15

MAPIRANJE MARIBORA NASLOVNICA »MARBURGERICE«, KI JE V MARIBORU IZHAJALA OD LETA 1862 DO LETA 1945 original UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR OB GRADNJI NOVEGA MOSTU ČEZ DRAVO – ODPRT JE BIL LETA 1913 original POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR

»Mariborska preteklost je povezana z Nemci« POGOVOR S PRODUCENTKO RAZSTAVE »NEMCI IN MARIBOR« DR. JERNEJO FERLEŽ TANJA PETRIČ

Otvoritev 15. marca 2012 ob 11. uri,

bivša Velika kavarna

»Gre za ozaveščanje dejstva, da je mariborska preteklost tesno povezana z Nemci.«

Eden osrednjih marčevskih dogod­ kov Evropske prestolnice kulture bo zagotovo otvoritev razstave »Nemci in Maribor« v razstavišču nekdanje Velike kavarne. Na novo urejen razstavni prostor, ki bo od­ prl vrata v četrtek, 15. marca 2012, ob 11. uri, bo osvetljeval skoraj po­ zabljeno in potlačeno identiteto in vlogo mariborskih Nemcev do kon­ ca druge svetovne vojne. Nemci so bili zaradi demografskih razmerij ter gospodarske in politične moči od časa oblikovanja nacionalnih za­ vesti v 19. stoletju pa vse do konca druge svetovne vojne pomembni akterji razvoja mesta. Razstava bo predstavljala proces oblikovanja dveh nacionalnih skupnosti v Mari­ boru ter osvetljevala prisotnost in vlogo Nemcev v mariborskem poli­ tičnem, kulturnem, gospodarskem in vsakdanjem življenju v različnih časovnih obdobjih in v različnih zgodovinskih kontekstih. O za­ snovi in izpeljavi projekta smo se pogovarjali s producentko razstave, dr. Jernejo Ferlež.

Kako je zasnovana razstava?

Razstava je zasnovana kot predstavitev prisotnosti Nemcev v Mariboru v sto letih – časovni okvir je namreč 1848–1948. V teh sto letih se je zgodilo precej stopnjevanj razmerij med prebivalci mesta in preobratov, povezanih s širšim zgodovinskim kontekstom. V izhodišču poskuša razstava sprožiti razmislek o nacionalni identiteti in njenih učinkih nasploh, v kronološkem pregledu pojasni zgodovinski kontekst in politično dogajanje, nato pa v posa­ mičnih poglobljenih pogledih predstavlja ljudi – posameznike in skupine, tako vplivne kot ano­ nimne, njihov način življenja ter njihova dejanja in ustvarjalnost na različnih področjih.

Kako je Maribor povezan z Nemci?

Pri razstavi ne gre ne za vrednotenje ne za prevre­ dnotenje dela preteklosti, prej za ozaveščanje dej­ stva, da je mariborska preteklost tesno povezana s prisotnostjo Nemcev in da so ti v mestu pustili različne sledi. Bili so meščani tega mesta in so do konca prve svetovne vojne predstavljali večinski in gospodarsko močnejši del njegovega prebi­ valstva. Po prvi svetovni vojni je njihovo število upadalo, postali so manjšina, njihov delež pa se je spet radikalno zmanjšal po drugi svetovni vojni. Močnejše zavedanje nacionalne pripadnosti se na­ sploh začne s časom po revoluciji 1848, šele zadnji desetletji 19. stoletja in leta pred prvo svetovno pa so obdobja, ko občutek nacionalne pripadno­ sti preraste tudi v vse izrazitejše napetosti med pripadniki različnih nacionalnih skupin. Razstava poskuša vseh sto let prikazati uravnote­ ženo, nobeno od obdobij ni posebej izpostavljeno.


MAPIRANJE MARIBORA

»Do konca prve svetovne vojne so Nemci predstavljali večinski in gospodarsko močnejši del prebivalstva Maribora.«

Nedokončana modernizacija Od 10. februarja do 22. aprila 2012, Umetnostna galerija Maribor

KOPALCI OB DRAVI IZ FOTOALBUMA ŠPORTNEGA DRUŠTVA EDELWEISS original POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR

Skozi stoletni časovni lok so nanizana zgodovinska dejstva, ki so nekakšen makrokontekst življenja na mikroravni.

V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled pregledna razstava z naslovom Nedokončana modernizacija, ki prikazuje najpomembnejše arhitekturne projekte in velikopotezne urbanistične ureditve socialistične Jugoslavi­ je oziroma držav naslednic. Razstava, ki bo odprta do 22. aprila, je dolgo pričakovan projekt, ki predstavlja mejnike in vizije (nedokončane) mo­ dernizacije urbanega ustroja socialističnih mest in družbe ter odgovarja na vprašanja o njihovi vlogi in zapuščini v državah nekdanje Jugoslavije. Pregled več kot 40 arhitekturnih podvigov iz obdobja med 1948 in 1980 popelje obiskovalca skozi vse razvpite modernizacije mest, med drugim Novega Beograda, Nove Gorice, rekonstrukcije Skopja itd. Obenem pred­ stavlja največje socialistične arhitekturne ikone, kot so Generalštab JLA v Beogradu, Muzej narodne revolucije v Sarajevu in Spominski dom Kola­ šin v Črni gori, ter izpostavlja glavne protagoniste arhitekturnih prenov: Edvarda Ravnikarja, Nikolo Dobrovića, Ilijo Arnautovića in druge. Na­ men razstave je prevetriti socialistično arhitekturno zapuščino bivše Ju­ goslavije s svežino naboja in (pre)drznosti, ki ga prinaša časovni, politični in socialni odmik od polpreteklega obdobja.

Kakšen material predstavljate? Kdo je so­ deloval pri pripravi razstave?

Pri pripravi razstave so vsebinsko sodelovali šte­ vilni avtorji, strokovnjaki za različna področja – zgodovinarji, etnologinji, arhivarji, muzealci, jezikoslovka, muzikologinja, umetnostna zgo­ dovinarka in drugi. Deloma so sodelovali tudi ljudje, povezani z Nemci, ki so živeli v Mariboru, prispevali so tudi del gradiva za razstavo. Glavnina gradiva pa je iz fondov in zbirk mariborskih mu­ zejev ter zasebnih zbiralcev, iz knjižnic, še zlasti pa iz Pokrajinskega arhiva Maribor.

Tudi razstavni prostor je na nek način »nov«, čeprav gre za nekdanje prostore Ve­ like kavarne. Ali je tudi ta povezan z Nemci?

STANOVANJSKI BLOK FERANTOV VRT, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 1975; ARHITEKT: EDVARD RAVNIKAR foto WOLFGANG THALER

Odločitev za izbiro razstaviščnega prostora je širša – želeli smo odpreti in narediti dostopen markan­ ten, a trenutno neizkoriščen prostor v središču mesta. Mariborčani ga poznajo v različnih vlogah, med drugim tudi kot kavarno, v kateri je potekalo družabno življenje višjih slojev, v nekem obdobju so to bili predvsem Nemci. A prostor je znan tudi v drugih vlogah. Mnogi mlajši ga poznajo le z zunanje strani. Razstave in knjižni sejem, ki se bodo v letu 2012 zvrstili v nekdanji Veliki kavarni, ta prostor odpirajo in ga dajejo na vpogled v novi vlogi. OTROŠKO ZDRAVILIŠČE, KRVAVICE, HRVAŠKA, 1961; ARHITEKT: RIKARD MARASOVIĆ foto WOLFGANG THALER TELEVIZIJSKI STOLP AVALA, BEOGRAD, SRBIJA; ARHITEKTI: UGLJEŠA BOGUNOVIĆ, SLOBODAN JANJIĆ; GRADBENI INŽENIR: MILAN KRSTIĆ foto WOLFGANG THALER


16 17

MAPIRANJE MARIBORA

Danijel Rebolj

E

Ven iz škatle

na osnovnih lastnosti živih bitij je odziv­ nost. Vseh, vključno z enoceličarji. Od­ Rektor univerze zivnost življenja se odraža kot kreativno v Mariboru prilagajanje novim okoliščinam. Težje ko posta­ nejo okoliščine, več inovativnosti je potrebne, da se lahko organizmi prilagodijo in dobro živijo OBJAVLJENO MAPIRANJE MARIBORA še naprej – sicer vrsta slej ko prej izgine. Tako so nastali izjemni izumi narave, fotosinteza, 25. avgust 2011 www.zivljenjenadotik.si spolno razmnoževanje, najrazličnejše oblike mobilnosti (letenje, plazenje, plavanje, tek) in komunikacije (žuželk, kitov, ptic), če naštejemo le nekatere. Vsi ti izumi so omogočili neverjeten razvoj narave, tako posameznih organizmov, kot skupnosti, za katere veljajo podobna pravila glede odzivnosti, kreativnosti in inovativnosti. (Tudi zato bi se veljalo kdaj pa kdaj spomniti, da so nekatere evolucijske poti postale slepe ulice – pomislimo recimo na dinozavre in jih primerjajmo z globalnimi korporacijami.) V zadnjih desetletjih je razvoj managementa privedel do spoznanj, da je pri upravljanju druž­ benih institucij zelo učinkovito, če uporabimo spoznanja o živih sistemih. To velja tako za po­ gled na celoto, kot na oddelek ali posameznika. Ukazovanje, toga hierarhija poveljevanja, kjer informacije tečejo od spodaj navzgor, ukazi pa od zgoraj navzdol (nam je znano?), avtoritativno vodenje brez upoštevanja idej posameznikov ali neformalnih skupin, so bistveno manj učinko­ viti kot dogovarjanje, spodbujanje in skupno is­ kanje rešitev (možgansko viharjenje na primer). S slednjim bomo namreč aktivirali in v skupno dobro uporabili kreativnost posameznikov in skupnosti. Hkrati bodo ljudje v takšnem pod­ jetju veliko bolj zadovoljni, lojalni, pripravljeni se bodo žrtvovati in zavzeti za svoje podjetje, saj se bodo čutili kot njegov del – in tudi podjetje jih bo čutilo kot svoj del. Zakaj je potem podjetij, ki bi poskušala preseči klasičen princip vodenja in pričela delovati po načelih živih sistemov, zelo malo? Pa ne le podjetij, saj povsem ista pravila veljajo tudi za občine, mesta, države? Na prvi pogled je ra­ zlog navidezna učinkovitost sistema, ki deluje kot stroj. Sledijo avtoritarne težnje voditeljev, ki temeljijo na njihovem strahu, nezaupanju, pohlepu, ali vsem trojim skupaj (pri čemer sem mnenja, da so naštete tri lastnosti neločljivo povezane med seboj). In zakaj sistem – stroj ni tako učinkovit, kot je lahko živ sistem (ali podjetje, ki ga upravljamo kot živ sistem)? Ker

se ni sposoben samodejno prilagajati, ker ne uporablja kreativnosti vseh svojih delov, ker ne uporablja modrosti skupnosti in ker ne nudi posameznikom v skupnosti zadovoljstva pri njihovem delu in sodelovanju – soustvarjanju. Vse kar jim lahko nudi so dobre plače (kompen­ zacija). Ali pa niti to ne, temveč zgolj preživetje, ki ima za posledico strah pred izgubo službe. Mesto ima – oziroma naj bi imelo – pri vodenju, za razliko od podjetij, manj konfliktov interesov, saj mu je (bi mu moral biti) edini interes blago­ stanje in dobro počutje prebivalcev. A so mesta v veliki večini še vedno vodena precej birokratsko, kot rečemo, torej po principih klasičnega uprav­ ljanja, z malo ali pa sploh brez aktivne udeležbe meščanov. Na videz je za vodstvo mesta tako enostavneje – ali pa bolj donosno. A na dolgi rok se takšno mesto ne more skladno razvijati, saj ostanejo interesi meščanov preslišani, njihov kreativni potencial pa prepuščen ... čemu že? Še posebej živahno bitje pa je univerza. Je živ sistem s še posebej kreativnimi posamezniki in skupinami. Ki niso kreativni le na svojem strokovnem področju, temveč hočejo, da bo univerza kot sistem dobro delovala, saj se bodo tako tudi kot posamezniki dobro počutili in lažje počeli tisto, kar jih zanima, zaradi česar so postali del univerze. Žal se vse univerze ne vidijo kot takšne. Marsikatera se vidi kot učin­ kovit stroj. Na kratki rok je lahko tak stroj tudi zelo uspešen, vendar mu manjka fleksibilnosti. Manjka pa mu tudi tista posebna atmosfera simbioze in sinergije, ki je tako značilna za dobre univerze. Za tiste, na katerih se tako presneto dobro počutimo. A ustvariti takšno univerzo je dolg proces. Začeti se mora s prepoznanjem kaj smo in kaj želimo postati – predvsem kot skupnost. Potrebujemo torej jasno sliko o poslanstvu in o viziji. Ko to vemo, in ne le vemo, ko lahko v poslanstvo in vizijo tudi verjamemo in se z njima poistoveti­ mo, so na vrsti cilji, strategije itd. Zaupanje je pri tem drug pomemben temelj. Če namreč ne verjamemo, da zastavljeno tudi zmoremo, potem seveda tega ne bomo nikoli zmogli. Sam vidim Univerzo v Mariboru kot živo, inovativno in ustvarjalno akademsko skupnost, ki se odlikuje s svežimi idejami in sposobnostjo njihovega vtkanja v kulturo ožje in širše človeške sku­ pnosti. Sprašujem se, koliko kolegic in kolegov, koliko študentk in študentov, lahko verjame v takšno vizijo? In koliko nas je med njimi takšnih, ki smo za to pripravljeni tudi nekaj storiti? Se aktivno vključiti? Čas bo seveda pokazal, a moj trden občutek je, da moramo ven iz škatle!


MAPIRANJE MARIBORA

Glazerjevi nagrajenci v besedi in sliki TANJA PETRIČ foto BRANIMIR RITONJA

Univerzitetna knjižnica Mb (UKM), ki letos bogati program EPK, pod skupnim imenovalcem RAZ:UM, je 14. februar­ ja 2012 odprla torkov cikel literarnih dogodkov Se beremo, ki skozi branje besedil in enourni pogovor s publiko predstavlja nekdanje Glazerjeve nagra­ jence in prejemnike Glazerjevih listin s področja literarnega ustvarjanja. V nasprotju z običajnimi literarno-pogo­ vornimi večeri, ki potekajo v Glazerjevi dvorani UKM, ti dogodki nimajo mo­ deratorja. Gre za poskus oblikovanja interaktivnega in hkrati zelo osebnega dialoga med poslušalci in vsakokrat­ nim nastopajočim, ki naj bi se vzposta­ vljal spontano in sproščeno. V torek, 14. februarja, se je najprej predstavil pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač. Temu sledijo večeri s pisateljem in novinarjem Zdenkom Kodričem, ki bo 28. februarja 2012, po­ govor z velikim občudovalcem Maribo­ ra, pesnikom in urednikom Andrejem Brvarjem 13. marca 2012, srečanje s pi­ sateljem in dramatikom Tonetom Part­ ljičem 27. marca 2012 ter pogovor in branje z znano mladinsko in otroško pi­ sateljico in kolumnistko Janjo Vidmar, ki bo 10. aprila 2012. Cikel dogodkov bo 24. aprila 2012 zaključilo srečanje z Mit­ jem Čandrom, urednikom, kritikom in esejistom ter programskim direktorjem EPK Maribor.

Z BRANIMIRJEM RITONJO O PORTRETIH MARIBORSKIH UMETNIKOV V sklopu počastitve Glazerjevih nagra­ jencev se v Fotogaleriji Stolp 7. marca 2012 ob 19. uri odpira razstava portretnih fotografij preteklih lavreatov in lavreatk, ki jo je avtorsko zasnoval fotograf Brani­ mir Ritonja. Avtor razstave je nagrajence fotografiral v več let trajajočem in siste­ matično zasnovanem projektu. Ritonjevi portreti se zato izmikajo klišejem portre­ tne fotografije in dokument(ar)nemu, mimetičnemu posnetku človeka ter pri­ povedujejo zgod­bo o delu in življenjski preokupaciji portretiranca.

Portretna fotografija je v dobi medijske inscenacije zelo pomembna – tudi za literate in umetnike, ki sicer ne polnijo rumenega tiska. Vi ste pred objektiv povabili Glazerjeve nagrajence. Ka­ kšen je bil vzgib za to? Že kar nekaj let portretiram tudi ustvar­ jalce s področja kulture, od slikarjev do pisateljev. V času kulturne prestolnice sem želel predstaviti umetnike, ki delu­ jejo ali izhajajo iz Maribora in jim s tem na nek način dati priznanje za njihovo dolgoletno delo in prispevek k temu, da je Maribor danes to, kar je, namreč Evrop­ ska prestolnica kulture. Med številnimi ustvarjalci je bilo zelo težko izbrati tiste, ki so mestu dali neizbrisljiv pečat, zato sem za kriterij izbral dobit­nike Glazerje­ lazerjeve nagrade, ki se podeljujejo od leta vih nagrad in listin.

G

1987, so najvišja priznanja Mestne občine Mari­ bor za življenjsko delo ali za posamične vrhun­ ske dosežke na področju kulture. Nagrada je po­ imenovana po slovenskem »pesniku Pohorja«, literarnem zgodovinarju, uredniku, knjižničarju in Prešernovem nagrajencu Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru. Med nagrajenci prevladujejo ustvar­ jalci z literarnega in glasbenega področja, sledijo jim likovniki in gledališčniki. Med njimi je (le) četrtina žensk. Znameniti Glazerjevi nagrajenci so poleg omenjenih literatov še baritonist Emil Baronik, lutkarica Karolina Godič, pisatelj Drago Jančar, slikar in fotograf Zmago Jeraj, sopranistka Ondina Otta Klasinc in drugi. (ZJ)

Kako je razstava urejena? Ali gre za retrospektivno ali za tematsko po­ stavitev? Razstava je razdeljena na dva dela. Prvi del je posvečen klasičnim portretom vseh živečih dobitnikov Glazerjevih nagrad. Drugi del je bolj avtorski, bolj kreativen in nekonvencionalen. Gre za na prvi pogled naključne fotografije igralcev, glasbenikov, pevcev ...

Na kakšen način so nastajali ti portre­ ti? Kakšen koncept ste zasledovali? Pri portretiranju sem se odločil za dva vzporedna koncepta. Prvi je klasični portret, na katerem je portretiranec po­ snet tako, da ima stik s fotografom in posredno tudi z gledalcem. Na teh por­ tretih sem želel izpostaviti značaj por­ tretiranca in prodreti v njegovo oziroma njeno dušo. Hotel sem prikazati tisti notranji izraz, ki je običajno skrit in ga je moč le redko izpostaviti. Portretiranci so tukaj prikazani z dostojanstvom in vso karizmo, ki jo premorejo. Vzporedno s tem pa sem s klasično filmsko pano­ ramsko kamero posnel na prvi pogled dokumentarne fotografije, ki simulirajo naključen posnetek, narejen na ulici, med sprehodom, v trenutku radosti ali sprostitve. Tak pristop je zahteval dolgotrajnejšo in natančnejšo pripravo. Proučil sem portretirančevo delo, njego­ vo oziroma njeno osebnost in značaj. Za vsakega sem si pripravil scenarij, narisal skice, predvidel način fotografiranja, lokacijo in kup drugih (tehničnih) po­ drobnosti. Pomembno je bilo, da sem z vsakim navezal pristen stik, da mi je zaupal, se odprl in me sprejel. Nekate­ re sem osebno že poznal in je bilo delo z njimi nekoliko lažje, o nekaterih pa sem imel povsem napačno mnenje in predstavo. Vse to je zahtevalo seveda tudi spremembo koncepta in nekate­ re ponovitve snemanja, predvsem pa ogromno časa.


18 19

MAPIRANJE MARIBORA

Vznemirljive osebnosti v dvojnem intervjuju TJAŠA RAZDEVŠEK

foto MILIVOJ KUHAR

V času prestolovanja ČZP Večer v tematskem sklopu Življe­ nja na dotik pripravlja svojevrstne pogovore pred občin­ stvom. Ideja je pronicljiva, predvideni nabor sogovornikov prav tako.

Sofisticirani roboti na festivalu Kiblix

Na različnih, privlačnih mariborskih lokacijah se bo v tem letu tako odvilo dvanajst intimnih, za slog časopisnega inter­ vjuja najžlahtnejših, a hkrati javnih, živih pogovorov, ki so ALEKSANDRA KOSTIČ jih naslovili Večerovi dueli. Gre namreč za dvojni intervju. predsednica KID KIBLA, umetniški vodja KiBele Za pretok energij bosta poskrbela novinarja Večera Melita Forstnerič Hajnšek in Zdenko Kodrič, ki bosta v vlogi izpra­ ševalcev, sogovornika iz domače umetniške in širše kulturne Kiblix je odprtokodni festival, ki povezuje umetnost, srenje pa bosta v tistem večeru odgovarjala na nekoliko dru­ tehnologijo in znanost in se razvija v Kibli že deset let. V gačna, manj splošna, neklišejska vprašanja. V zanimivem so­ čast EPK Maribor 2012 smo koncipirali razširjeno verzijo očenju mnenj in poetik se lahko tako pred slušatelji razkrije­ festivala Kiblix, ki bo obsegala dve razstavi z intenziv­ jo nove plasti človekovega ustvarjalnega delovanja. Ali kakor nim spremljevalnim programom: prva v koprodukciji z pravi Kodrič: »Svojo vlogo bi primerjal s fazenbriferjem. Ta britanskimi partnerji nosi naslov Roboti in avatarji in naprava ugotavlja, ali je tok v napeljavi. Od gostov želim iz­ bo postavljena oktobra. Druga razstava je Sofisticirani vedeti, kje so se učili življenja, kdo jih je na poti ustavljal in nadzor v koprodukciji s Koroško galerijo likovnih umet­ usmerjal in kje je njihov cilj; so ga že dosegli?« nosti v partnerskem mestu Slovenj Gradec v novembru in decembru. Predvideni dvojci s podobnega ustvarjalnega polja, ki bodo predstavljali svojevrsten antipod, bodo iz sveta literature, re­ Roboti in avatarji žije, igre, resne glasbe in baleta ipd. Melita Forstnerič Hajn­ Roboti in avatarji – naši sodelavci in soigralci v prihodnosti – je šek razloži, da je »scenarij zelo variabilen, izbor skrajno ran­ interdisciplinarni projekt v dobi robotov, avatarjev, virtualnih ljiv, intervjuvancem v dvojcih je prepuščenega preveč časa za svetov, teleprisotnosti in prisotnosti v realnem času – v umetno­ odločanje. Mnogih pa še niti obvestili nismo. Izbira bo delno sti, kulturi, interaktivni zabavi in igralnih okoljih. Osredotoča prepuščena sprotni improvizaciji, okostje, ki je narejeno, pa se na raziskovanje razvoja multiplih identitet in virtualno bo sproti nadgrajevano, zrelativizirano ... Izbira je bila in je še mobilnost v vse bolj prepletenih virtualnih in fizičnih domenah provokativna, iščemo zanimive pare in dragocene, vznemir­ ter na vznikajoče metodologije ustvarjalnega sodelovanja in ljive osebnosti, nikakor ne Slovencev leta ali osebnosti leta.« usposabljanja. Projekt vključuje razvoj novih umetniških del treh umetnikov (Louis-Philippa Demersa, Ruairija Glynna in Gosta prvega Michaela Takea Magruderja), izobraževalne delavnice, razprave, Večerovega duela, rezidenčni tabor na Smolniku na Pohorju, spletne raziskave, 16. februarja v tiskane izdaje in ne nazadnje potujočo razstavo, ki se bo po Vinagovi kleti, premieri v FACT v Liverpoolu marca 2012 julija selila v opuščene sta bila režiserja industrijske prostore v Cluj-Napoci in zaključila v Kibli oktobra Karpo Godina in 2012. Projekt Roboti in avatarji se vključuje v evropsko leto Marko Naberšnik. »aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti« 2012. Posnetke pogovorov Razstava obsega 18 umetniških del, od prostorskih namestitev lahko najdete tudi in performansov do virtualnih namestitev umetnikov kot so na spletni strani Louis Philippe Demers, Ruairi Glynn, Michael Takeo Magru­ Življenja na dotik. der in Drew Baker, Erik Fleming in David Steele. Večerovi dueli, v koordinaciji Melite Forstnerič Hajnšek in Zdenka Kodriča, bodo na različnih lokacijah v Mariboru potekali vse leto.


MAPIRANJE MARIBORA BILL VORN, EMMA HOWES AND JONATHAN VILLENEUVE (CA). GRACE STATE MACHINES, 2008 foto BILL VORN

Sofisticirani nadzor

»Po statističnih izračunih je Slovenija glede na število prebivalcev na samem evropskem vrhu na področju interdisciplinarnosti. V slovenskem širšem prostoru se razvija odnos do tega, predvsem s strani univerzitetnih profesorjev, raziskovalcev, študentov – torej izobraževalnih struktur, znanstvenikov in IT-ekspertov v povezavi s tistimi umetniškimi segmenti, ki jih zanima problematika razumevanja sedanjosti in razvoja prihodnosti.«

RICHARD PELL (US). THE CENTER FOR POSTNATURAL HISTORY: SPECIMEN COLLECTION, 2011 Foto KRISTOF VRANCKEN / Z33

Interdisciplinarni projekt Roboti in avatarji bo v Mariboru potekal oktobra.

Razstava Sofisticirani nadzor – Umetnost, znanost in tehnološko nezavedno razkriva tehnološko nezavedno, submedialnost Razstava Sofisticirani sedanjosti, kjer obstaja prostor za mitološke podobe, apokalip­ nadzor bo eden zaključnih tične vizije in utopične sanje. Kako lahko jezik in ideja sodobne vrhuncev EPK, potekala bo postbiološke družbe vplivata na preoblikovanje in rekonfigura­ med 14. 11. in 15. 12 .2012. cijo meja naše realnosti in naše lastne identitete? S pozornostjo, usmerjeno na umetniška dela, ustvarjena s tehnološkimi sred­ stvi 21. stoletja – robotiko, informacijsko tehnologijo, biome­ dicino in nanotehnologijo –, poskuša kustos Dmitrij Bulatov iz kaliningrajskega NCCA skupaj s sodelujočimi umetniki na Relacija znanost-umetnost v Sloveniji razstavi razkriti izvor sodobnega tehnološkega mita: učinko­ Mednarodni festival računalniških umetnosti se je osnoval vitosti, nadzora, tehnološkega razvoja in gospodarske širitve. v Mariboru 1995 in Kibla leta 1996, to so bili in so še vedno centri tovrstnih aktivnosti, ki so pripomogle k prepoznavnosti Namen umetniške strategije je oblikovanje nove člove­ interdisciplinarnih pristopov v zadnjih dveh desetletjih. Ti v kove pravice: pravice do ponovnega izuma in zapisa te­ slovenskem prostoru, ki je nagnjen k enodimenzionalnim meljev tehnološkega mita. Sofisticirani nadzor si zadaja rigidnim sistemom, precej težko napredujejo. V Ljubljani za cilj snovanje žive prihodnosti, prihodnosti, ki nam po­ v tej smeri deluje galerija Kapelica, ki je zaslužna za razvoj deljuje svobodo v nasprotju z brezživljenjsko mehani­ nekaterih slovenskih znanstveno-umetniških del. Iz nabora stično prihodnostjo, ki se gradi brez naše vpletenosti. umetnikov na omenjenih dveh razstavah v okviru Kiblixa pa Sodelujoči umetniki so med drugim Bill Vorn, Stelarc, James je razbrati, kje so evropski in svetovni centri interdisciplinar­ Auger in Jimmy Loizeau, Guy Ben-Ari in Kirsten Hudson, nosti in povezovanja ter da slovenska znanstveno-umetniška Leo Peschta in Tuur Van Balen. produkcija stopa v korak z evropsko. Po statističnih izračunih je Slovenija glede na število prebivalcev na samem evrop­ Tako letošnji Kiblix problematizira dva različna aspekta: skem vrhu na področju interdisciplinarnosti. V slovenskem vpliv znanosti in tehnologije na socialno življenje posame­ širšem prostoru se razvija odnos do tega, predvsem s strani znika ter raziskovalno poglabljanje v skrivnosti znanosti, univerzitetnih profesorjev, raziskovalcev, študentov – torej ki nam narekuje prihodnost. Oboje pa poskuša ponudi­ izobraževalnih struktur, znanstvenikov in IT-ekspertov v ti rešitve za premoščanje nemoči posameznika v sodobni povezavi s tistimi umetniškimi segmenti, ki jih zanima pro­ družbi. Kiblix nagovarja širok nabor ciljnih publik: osnov­ blematika razumevanja sedanjosti in razvoja prihodnosti. nošolsko, srednješolsko, študentsko, univerzitetno, razi­ V letu 2012 bomo nadaljevali z združeno festivalsko platformo skovalno, kulturniško, umetniško, računalniške in IT-eks­ Kiblix-MFRU-Pixelpoint, ki kaže izjemen potencial na obrav­ perte in navdušence, upokojence in aktivno prebivalstvo. navanem področju.


20 21

OBRAZ MESECA

OB

RA

Z

ME

SE

CA

Druga Odisejeva vrnitev »G Tomaž Pandur, gledališki režiser DIJANA MATKOVIĆ, ALEŠ ČAR foto ALJOŠA REBOLJ

ledališki genij« ali »sno­ valec lepih, a praznih po­ dob«. Človek, ki je »dvignil umetnost gledališča na novo raven«, ali oseba, ki »snuje prazne, a lepe predstave za zdolgočasene meščane«. Nedvomno karizmatična oseba, ki jo krasita izjemna inteligenca in izrazit, globoko pomenljiv (nemalokrat pekoč) dar za humor. Za Tomaža Pandurja (rojenega v Ma­ riboru leta 1963) se zdi, kot da mu je bila od samega rojstva pot usojena v dobesednem pomenu te besede. Niti v enem koraku njegove poti ni zaznati dvomov in negotovosti glede osnovne

naravnanosti. Dejstvo, da je v rosnih letih začel s slikarstvom, je izjema, ki potrjuje pravilo, saj je bilo že v gimnaziji vse jasno. Že kot srednješolec je osnoval gledališko skupino Tespisov voz, njegov oče, nekdanji nogometaš Olimpije in Branika, kasneje poslovnež, pa ga je pri tem izdatno podprl. Simbolno in konkretno, finančno. Po končanem študiju dramske režije na AGRFT je Tomaž Pandur takoj vstopil v svet gledališča skozi glavna vrata. Jav­ nost je osupnil že s svojo prvo predstavo, z uprizoritvijo Šeherezade (Slovensko mladinsko gledališče, 1988/89) in takoj postal nekakšen »čudežni deček« gle­ dališča. Sledil je niz uspehov: s komaj šestindvajsetimi leti je postal umetniški vodja SNG Maribor in v naslednjih sed­ mih letih, do odhoda, vsako leto posta­ vil na oder po eno uprizoritev velikih imen in del. V Maribor je drlo vse živo in mrtvo in si ogledovalo razkošne, šo­ kantne in osupljive postavitve. Od Goe­ thejevega Fausta do Dantejeve Božanske komedije. Maribor je postal gledališka meka. Ne samo znotraj državnih mej, ampak veliko širše. V Maribor so priha­ jala slovita imena iz sveta gledališča, z mariborskim gledališčem je osvajal tuje odre in pobiral nagrade. Navdušenje je bilo enoglasno. Tako gledalcev kot kritikov. Tomaž Pandur je bil na vrhu gledališkega sveta. Leta 1996 so sanje prerasle finančne zmožnosti institucije, okolja in še kak­ šnih nevidnih, zelo človeških mej. Z odhodom je širši kulturni prostor ne­ dvomno izgubil, Tomaž Pandur pa je preživel. Svet je postal njegov dom. Srečate ga lahko praktično povsod. V New Yorku, kjer je pisal scenarije za filme, potem v Hamburgu, kjer mu je s predstavo Barocco uspela vrnitev v velikem slogu, pa v Beogradu in Ma­ dridu. Leta 2002 je ustanovil neodvisno gledališko skupino Pandur.Theaters, ki jo vodi skupaj s svojo sestro Livijo Pandur. Ostaja na istih tirnicah, gnan proti genijem, gnan z genialnimi deli. V isti vrsti se znajdejo Dostojevski, Ni­ kola Tesla, Hamlet, Medeja … in končno veliki Tolstoj. Vojna in mir. Prvi poskus simbolne in konkretne vrnitve ima Tomaž Pandur že za sabo. Morda bo slišati nenavadno, vendar je bila več kot uspešna. Kot predsednik programskega sveta Evropske prestolni­


OBRAZ MESECA

ce kulture Maribor 2012 je bil s svojim impulzom nedvomno ključen in to v več smislih. Z njegovim prihodom so se stvari dokončno premaknile iz mr­ tvega teka in se zavrtele z novo močjo, za kar sta bili potrebni moč in pre­ zenca, ki skorajda presegata človeške mere. Hkrati pa je svetovljanstvo To­ maža Pandurja v veliki meri določilo tudi smer premika. In smer je danes, karkoli si že o tem mislimo, jasna, vid­na, prisotna. 13. januarja 2012 je nam­reč postala del naše resničnosti. Drugo vrnitev Tomaža Pandurja po 14-letni odsotnosti pa bomo doživeli v naslednjih dneh. Tokrat Tomaž Pan­ dur prihaja kot režiser, kot ustvarjalec. Tokrat oder ni Maribor, mesto, ki zna biti gostoljubno in hkrati izjemno trdo, temveč oder, kjer je Pandur najmočnej­ ši. Spoprijel se bo še z enim velikim klasičnim delom svetovne literature, z Vojno in mirom Leva Nikolajeviča Tolstoja. Dogodek zaključuje krog, ki ga opisujeta Tomaž Pandur in Maribor. Odisej se vrača na rodno Itako. Naj vam bo všeč ali ne, če ste navdušeni ali ne, Tomaževe vrnitve ne boste mogli spre­ gledati. In tudi če bo kričanje glasnejše od dejstev, ne spreglejte nevidnih odti­ sov, ki ostanejo vedno za njim, vtisnjena nekam v podkožje, globoko v mesto, kamor erozija vode, krvi in časa ne seže.

Uprizoritev Tolstojeve Vojne in miru

Vsa Pandurjeva razkošja

D

ualizem vojne in miru. Črna in bela asketska scenografija. Beli lestenci, bela prosojna za­ vesa, ostalo v črnem. Na prvi pogled manihejski svet, svet dveh radikalnih in popolnoma ločenih polov. Vojna s svojo brutalnostjo, krvavimi časi in iracionalnostjo. In mir s svojo pomiri­ tvijo, menda tudi lahkostjo in smisel­ nostjo. Morda. A na trenutke se zdi, da je v vojni več smisla kot v miru, da je v miru več iracionalnosti kot v vojni, da je v navideznem miru pomiritve več brutalnosti in žeje po krvi kot v vojni. Bog ve, kaj vidi izmišljen lik, vsevedni pripovedovalec in/ali nemi opazovalec dogajanja, ki ima vlogo – kaj drugega kot – sluge. Dvorni norček tokrat molči. Verjetno ne naključno. Sicer ves čas nekako prisoten, enkrat blizu, drugič daleč, prisluhne, postori kakšno ma­ lenkost in izgine. Tudi on v črnem, kot vsi ostali igralci, zaprt v svojo črnino, v svojo prisotno odsotnost, kot bi bil pomirjen s stanjem, kot edina nespre­ menljiva, večno ista in večno enaka en­ titeta. Vse drugo beži, se hkrati sestavlja in razpada, do konca človeško. Tudi, če ne predvsem, edina živa, gibljiva bela točka na črnem ozadju, skoraj balerina, mlada Nataša Rostova (Zrinka Cvitešić), ki bosonoga in že skoraj prosojna od beline vihra med prizori, stanji, med abstraktnim prostorom in na trenut­ ke zelo konkretnim časom. Menda kot želja, volja, zanos, vnos, kot tisoč in en vpis (pomiritve v vojni in vojne v miru). »Tomaž je svojevrsten gledališki mag. Je popolnoma drugačen režiser od osta­ lih, s katerimi sem delala,« pove Milena Zupančič, ki v tej predstavi, kar pou­ darita oba s Tomažem, paradok­­salno sodelujeta šele prvič. Mogoče ni nič manj paradoksalno, da sta se srečala pod streho tujega, skoraj tujega, no, sosednjega teatra, Zagrebškega HNK. »Mednarodne koprodukcije so v času finančne in vsesplošne krize prihodnost gledališča,« pove Tomaž Pandur, ki je že zdavnaj sprejel, da je njegov oder svet, ne lokalna institucija, in doda, da »mora

gledališče kot živ organizem delovati povezovalno«. Tomaž Pandur je seveda mojster med­ narodnih koprodukcij, deluje kot ele­ ment povezovanja različnih teatrov in kot subtilni detektor, ki je sposoben v resonanco spraviti najrazličnejše krea­ tivne silnice. Deluje kot motivator, kot srčni spodbujevalnik, predvsem pa kot »žival«, ki ne zardeva v nelagodju ob besedi »presežek«. Izreka jo z lahkoto, izreka jo pogosto. Morda ga je prav ta brezkompromisna usmerjenost v »pre­ sežek«, razumljen (tudi) v specifičnem »pandurjevskem« smislu, »pregnala« v svet. Iz današnje perspektive se namreč zdi, kot da je tako uspeh kot izgon vpi­ san v njegovo neustavljivo privlačnost do razkošja. V poetiki, v življenju, v inteligenci, v pojavnosti, v artikulaciji in še v čem. Za to je potrebna ne samo brezpogojna vera vase, ne samo sreča, da človek ima oziroma dobi pogoje za uresničenje svojih idej, ampak tudi, če ne predvsem, neka zavidljiva mera brez­ kompromisnosti. Predstavo Vojna in mir je Pandur brez sramu in brez dlake na jeziku, brez tipič­ nega slovenskega nelagodja, ko gre za vprašanje Balkana, umestil v kontekst ranjene regije, v mreže krvi in nedoum­ ljivih dogodkov v 90. letih prejšnjega stoletja. Toda ne na način »družbenega angažmaja«, temveč bolj v smislu oseb­ nega doživetja vsakega posameznega gledalca: »Nikoli nisem privolil v to, da teater drži zrcalo družbi,« je nekoč izja­ vil Pandur. »Teater lahko drži ogledalo samo tvoji duši in nikomur drugemu.« Še več: »Moje gledališke sanje nočejo biti ne koristne, ne poučne, ne realne. Te sanje so preprosto Veličastne.«

Premiera uprizoritve Vojne in miru v SNG Maribor:

21. 2. 2012, ob 19:30

Ponovitev:

22. 2. 2012, ob 19:30


22 23

»A

foto NATALIA NIKITIN

Nobenih očetov, nobenih sinov, nobene drame, vsi srečni Intervju z Borisom Groysom ANA SCHNABL IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL

GREGOR VUGA

mpak opozarjam – odgovori ne bodo dolgi, ker nisem zmožen dolgih odgovorov,« me je opozoril nemški filozof, umetno­ stni kritik, kurator in teoretik medijev Boris Groys. Morda je to najbolj nepo­ sredna informacija o njegovi osebnosti, ki sem jo v najinem izjemno jedrnatem pogovoru lahko prejela. Od Groysove osebnosti k njegovi bio­ grafiji. Torej: rojen je v Berlinu, v Lenin­ gradu (današnjem Sankt Petersburgu) je študiral matematiko in filozofijo ter svojo študijsko pot zaključil v nemškem Münstru, kjer je pridelal svoj doktorat. Trenutno predava ruske in slovanske študije na New York University, aktiven pa je tudi kot raziskovalec na Univerzi v Karlsruheju, natančneje na oddelku za umetnost in medije. Njegovo strokovno področje zajema estetiko, zgodovino umetnosti in teorijo medijev. Groys je član priznane kritiške zadruge Asso­ ciation Internationale des Critiques d'Art, preteklo leto je kuriral tudi ruski paviljon na 54. beneškem bienalu. Potemtakem je vsebina njegovih teoret­ skih razprav očitna. V slovenščini smo lahko najprej prebirali izbrane eseje pod naslovom Teorija sodobne umetnosti, v katerih premišljuje aktualna vprašanja umetnosti. Vstopi z dilemo o umetnosti v totalitarni in kapitalistični družbi, izstopi pa s postsovjetskim postmodernizmom. Nadalje, Celostna umetnina Stalin na novo pregleduje pojav socialističnega realiz­ ma in ga umešča v zgodovino vzhodne, zlasti ruske umetnosti. Nedavno je bila pri Študentski založbi prevedena knjiga Uvod v antifilozofijo, v kateri avtor razre­ zuje osrednjo zaposlitev filozofije, iskanje resnice namreč. Resnice, ki je že davno postala potrošniška dobrina – od tod Groysov pridržek, ko gre za dolge, defini­ tivne odgovore. V okviru projekta Dvanajst bo 9. marca obiskal Maribor in posebej za to prilož­ nost zasnoval izvirni pogled na izbran aspekt prihodnosti.

iN

TE R

V

ju M ES

a

EC


INTERVJU MESECA

V svoji Teoriji sodobne umetnosti ste raz­ vili poglavje z naslovom Fenomenologija medijske iskrenosti. Bi morda lahko di­ agnosticirali trenutni politični govor ali diskurz, kakor zadeva finančno krizo? Finančna kriza je zanimiv kulturni fenomen. Bančnike in borzne posrednike je naredila za zabavne in seksi – nekaj, kar se je zdelo skoraj nemogoče udejanjiti še nekaj let nazaj. Zelo dolgo je bila banka splošno razumljena kot najbolj dolgočasna institucija modernosti. Bančniki – kot najdolgočasnejši ljudje. Vred­ nost delnic – kot najdolgočasnejše možne informacije. To se je nenadoma spremeni­ lo. Ljudje sledijo usodam različnih bank, si zapomnijo njihova imena, razvijajo do njih čustven odnos. In vse zanima borzno po­ sredovanje. Tako je, kakor da bi krvni obtok vsakega posameznega telesa nenadoma pri­ ključili na finančni krogotok. To je neverjeten razvoj dogodkov. Kaj diskurz, ki ga v tem trenutku uporab­ ljam tudi sama in je napolnil javni prostor (kriza, ekonomski kolaps, 99 % proti 1 %, obveznice, Merklozy ipd.), povzroča temu javnemu prostoru? S kakšnim strahom ga navdaja? Kot sem rekel, so bančniki danes postali nova aristokracija – romantični, zli, fascinantni. Obenem pa na noben način niso vključeni v kakršnokoli produktivno dejavnost, izvajajo nenavadne in ezoterične rituale, globalizi­ rani so. Sodobni bankirji (še posebej mlajša generacija) so vedno bolj podobni pesnikom romantike – kot nekdo med Novalisom in Byronom. Ali v njihovi ženski različici – kot nekdo med Bettino von Arnim in Lady Gaga. Kako po vašem mnenju finančna kriza spreminja koncepte kolektivnih identi­ tet? Zakaj so nacionalizmi in različni tipi diskriminacije spremljavalci krize? Kje lahko najdemo zlikovca v krizi? Glavni cilj ljudstev je postal privabljanje in­ vesticij in investitorjev na svoj teritorij. Vse regije in države so postale družice mednarod­ nega kapitala in se naličile v upanju, da bi zanj postale privlačne in zapeljive. Ljudstva se povečini identificirajo s tem ciljem – da bi finančni tokovi tekli k njim in ne k njihovim sosedom. Stari nacionalizmi so bili možati in herojski. Sodobni nacionalizmi bodo ženstve­ ni in privlačni. Danes vse države čakajo na

Umetnost je že postala življenjski slog. Zato je umetnost postala bolj politična – vprašanje kakšen življenjski slog ljudje imajo je politično izjem­ no relevantno vprašanje.

osemenitev s strani finančnih tokov, s ciljem, da bi zrastlo njeno finančno telo.

Sodobni bankirji (še posebej mlajša Ideja socialne države (Sozialstaat) postaja generacija) so neke vrste uvozno-izvozno tržno blago. vedno bolj po­ Kakšen je odnos med kapitalom in aso­ dobni pesnikom cialno državo? romantike – kot Teoretični diskurz zadnjih let se vrti okrog nekdo med Nova­ razlike, tokov želje, kroženja označevalcev in lisom in Byronom. podobno. Z drugimi besedami: vrti se okrog Ali v njihovi trgov, saj so trgi osnovani na razliki (vsakdo ženski različici ustvarja nekaj drugačnega in to izmenjuje), denarja in podobno. Socialna – kot nekdo med pretakanju država nasprotno teži k poenotenju in biro­ Bettino von kratizaciji. Ljudje, ki so odvisni od socialne Arnim in Lady države, povečini niso seksi, niso modni, niso Gaga. spretni z družbenimi omrežji. Tako socialna država v splošnem ni videti »kul«.

Stari naciona­ lizmi so bili možati in hero­ jski. Sodob­ni nacionalizmi bodo ženstveni in privlačni.

Ena od ogroženih vrst v trenutni ekonom­ ski situaciji so umetniki. Sicer bi običajno pričakovali, da bi se umetniške vsebine v takšni situaciji razcvetale, vendar tokrat ni tako. Kaj se dogaja? Kam sta se kritika in premislek usmerila, če to ni umetnost? Umetniki so postali ogrožena vrsta, ker je vsakdo postal umetnik. Tako so poklicni umetniki izgubili svoj privilegiran status (tako kot so zgodnji ljudje, ki so znali brati in pisati, izgubili svoj status). Po drugi strani je umetnost forma materialne produkcije. Tako imamo danes fenomen proletarizacije umetnosti. Vsakdo je umetnik – vendar nih­ če ne more biti umetnik v tradicionalnem, poudarjenem pomenu besede.


24 25

INTERVJU MESECA

Večina argumentov proti instituciji Evrop­ ske prestolnice kulture vsebuje predsodke, da gre za tratenje denarja, časa in dru­ gih sredstev – še posebej v času, kakršen je ta. Bi bili pripravljeni ugovarjati tem predsodkom? Menite, da potrebujemo tako velike institucije, kot je EPK? Vse, kar se dogaja danes, lahko opišemo kot potrato denarja, časa in sredstev. Za to gre v naši kulturi. Zakaj torej ne tudi prestolnica kulture?

Vse kar se doga­ ja danes lahko opišemo kot potra­ to denarja, časa in sredstev. Za to gre v naši kulturi. Zakaj torej ne tudi pre­ stolnica kulture?

Zakaj se zdi, da kultura in umetnost igrata vlogo nujnega zla, ki se ju vedno obravnava kot nekaj drugorazrednega? Kot nekaj, kar je šele sekundarna investicija? Živimo v demokratičnih družbah, v katerih množična potrošnja igra osrednjo vlogo v naši ekonomiji in politiki. Tradicionalno razumljena umetnost in kultura sta razu­ mljeni kot nekaj, kar je narejeno za srečno manjšino – ter tako ekonomsko in socialno irelevantni. Obenem film, popularna glas­ ba ali šport igrajo pomembno vlogo, če so privlačni za množice. Še posebej v ZDA so filmske zvezde in televizijski voditelji zelo prisotni na političnem parketu – pogosto na strani liberalne levice. Aktivni ste kot kurator in umetniški kri­ tik. Kakšna je vaša vokacija za ti poziciji? Zame osebno sta kritika in kuratorstvo naj­ boljša načina, da artikuliram, kar bi rad pove­ dal. Živimo v globaliziranem svetu, v katerem je vsak jezik, vključno z angleščino, provinci­ alen. Samo vizualne umetnosti so sposobne, da nagovarjajo vsakogar in jih lahko vsakdo razume. Vizualni mediji dominirajo – jezik je postal po definiciji nezadosten, ker se utaplja v babilonskem hrupu. Če ima nekdo filozof­ ski temperament in se nagiba k izrekanju univerzalnih sodb, potem je zanj bolje, da se obrne k vizualnim umetnostnim.

Boris Groys bo Maribor obiskal 9. marca (SNG Maribor, Kazinska dvorana) v okviru projekta Dvanajst.

Ljudje, ki so odvisni od so­ cialne države povečini niso seksi, niso modni, niso spretni z družbenimi omrežji. Tako socialna država v splošnem ni videti »kul«.

Kritiški diskurz je pogosto opisan kot sub­ stitut ali dopolnitev samega umetniškega dela, kar pomeni, da ne more preseči sa­ mega materiala. Bi ta pogled popravili? Sodobna umetnost potrebuje teorijo za izho­ dišče. Sodobni umetniki ne morejo preprosto slediti tradiciji. Imeti morajo neko teorijo, ki jim razlaga, kaj morajo storiti. V tem smislu umetniki ne morejo pričeti umetnosti, ne da bi vedeli, kaj počnejo, torej brez teorije. Seveda pa rezultat umetniške prakse ne more biti reduciran na začetni teoretski impulz. V večini primerov ne naredimo točno tega, kar smo načrtovali. Prav tako ne moremo točno predvideti rezultata svoje dejavnosti. V tem smislu je teorija vedno potrebna na začetku dela – na koncu pa dobimo, kar pač dobimo. Bi lahko metodologije, ki ste jih razvili v svojem starejšem delu, kot je denimo Celostna umetnina Stalin, aplicirali na so­ dobnost? Če je umetnost takrat želela postati življenjski slog, kaj je sindrom današnjega časa? Umetnost je že postala življenjski slog. Zato je umetnost postala bolj politična – vpra­ šanje, kakšen življenjski slog ljudje imajo, je politično izjemno relevantno vprašanje. Ko ste iznašli koncept antifilozofije, ste umaknili element kritike in vzpostavili element ukaza kot operativnega orodja antifilozofije. Kako to učinkuje na polo­ žaj misleca, filozofa in ne nazadnje tudi umetnika? Kritika – mislim, kritična teorija – kritizira tradicionalno filozofijo in, če želite, tudi sebe, ker ni dejavna. Ne govorim samo o umiku kritike, pač pa tudi udejanjenju njenega cilja – dejavnosti. Vsaka kritika ima za cilj dejavnost: narediti revolucijo, slediti svojim željam, postati nadčlovek, graditi mreže in rizome in tako dalje. Danes mora vsakdo slediti ukazu ali ga zavreči. Obe izbiri vpli­ vata na posameznikovo življenje, ne pustita stvari nedotaknjenih – drugače od tega, če samo sprejmemo neko resnico, izkusimo nek dokaz in glede tega ne storimo nič. V primeru antifilozofije narediti nič prav tako pomeni storiti nekaj in se soočiti s posledicami. Če je Resnica potrošniški proizvod, ka­ kor vse ostalo, kako se lahko kot subjekti orientiramo ne samo v mišljenju, temveč tudi v življenju? Kot sem dejal, pravo vprašanje ni, kakšna je pravilna orientacija, pač pa, kaj je pravilno dejanje. Tu teorija – ali antifilozofija – nudi nekaj možnosti in predlogov.


NAPOVEDNIK

Pobudniki referenduma marginalizirajo Bolje bi bilo, in odklanjajo dejanske obstoječe oblike če homo­ družine, denimo primere, v katerih otrok seksualnim živi z enim staršem, razširjene družine, parom ne bi posvojene otroke ... Bi to cinično lahko dovolili poroke, imenovali slaba teorija? Kot sem že dejal, ne potrebujemo institucije pač pa ukinili družine kot take. Platon je imel svoje razloge, institucijo ko je predlagal, da bi morali biti otroci spočeti družine kot v anonimnih spolnih odnosih, po čemer bi jih take. nemudoma zasegla in izobrazila država. To bi bil zanimiv postopek, saj bi ukinil zasebno življenje, namesto da bi ga nadzoroval. »Očetje imajo pravico, da kaznujejo svoje sinove.« To je izjava samooklicanega slo­ venskega psihoanalitika Romana Vodeba. Kako bi jo komentirali? Obrnila bi se na trenutni predmet razpra­ Kaj pa sinovi, ki želijo kaznovati svoje očete? ve v Sloveniji: pričakujemo referendum Platonova ideja je najboljša – nobenih očetov, o tako imenovanem družinskem zako­ nobenih sinov, nobene drame, vsi srečni. niku, ki dovoljuje posvojitev bioloških otrok homoseksualnega partnerja. To je povzročilo mnoge manipulacije sloven­ skih »tradicionalistov«. Njihov slogan je »Mati + Oče = Jaz«. Kako bi popravili ali dopolnili ta slogan? Cilj družine ni razmnoževanje človeške vrste. Boris Groys: Ne gre za delanje otrok, pač pa državni nadzor Teorija sodobne umetnosti, izbrani odlomek nad zasebnim življenjem državljanov. Slogan Fenomenologija medijev – fenomenologija seveda zgreši bistvo. Bolje bi bilo, če homo­ medijske iskrenosti seksualnim parom ne bi dovolili poroke, pač Študentska založba, zbirka Koda, 2002 pa ukinili institucijo družine kot take. Od kod izvira potreba po vzdrževanju, ohranjanju in gojenju »tradicije«? Je to povezano z ukazi in imperativi? Ne, seveda ne. Ljudje sledijo tradiciji, če in kadar nimajo pametnejše rešitve – in to ve­ lja za večino primerov. Večinoma delujemo preprosto tako, kot delujejo vsi tisti, ki živijo okrog nas. V odnosu do tega je ukaz vedno ukaz preloma s tradicijo. Je po vašem mnenju homofobnim in dis­ kriminatornim mnenjem in prepričanjem možno nasprotovati z racionalnimi argu­ menti? Zakaj? Mislim, da to ni potrebno. Homoseksual­ cem morajo biti zagotovljene enake pravice kot vsem ostalim in te pravice morajo biti zaščitene z zakoni. Kaj si o tem mislijo dru­ gi, je popolnoma irelevantno, dokler svojih prepričanj ne udejanjijo.

Če nekateri vedno le ponavljajo, kar smo od njih slišali že stokrat, ne nastane vtis, da se pri tem manifestira njihovo skrito mišljenje, temveč zbujajo sum, da mislijo nekaj dru­ gega kot govorijo. Še manj bo vtis iskrenosti nastal, če pred­ stavniki neke institucije ali kulture nenehno kot molilni mlinčki ponavljajo, kar sodi k stalnim in splošno znanim sestavinam njihove identitete. (…) Čakanje na trenutek iskrenosti je torej čakanje na nekaj, kar je tuje in nenavadno sredi znanega, kar odstopa od ustalje­ nega. Medijsko-ontološki sum nam povzroča predvsem bo­ jazen, da je submedijski prostor sestavljen drugače, kot se kaže na površini. Zato bo opazovalec kot iskrena razodetja notranjosti sprejel le tiste znake, ki se razlikujejo od znanih znakov s površine – torej od znakov, ki potrjujejo prvotni sum diskrepance med zunanjim in notranjim. (...) Zamenjava lastnega za tuje napravi vtis iskrenosti le, če prevzame znake, ki jih povezujemo s tem, kar je nizko, vul­ garno, ubožno, neprijetno, kar nas potre. Če se nekdo ozna­ či za svinjo, drugi mislijo: »Človek je sicer svinja, je pa vsaj iskren.« Če pa se nekdo označi za genija, ne bo nihče o njem mislil, da je iskren. Največji vtis tujosti nastane, če prevza­ memo tuje, nevarne znake.«


URBANE BRAZDE

Nova raba prostorov

26 27

KAROLINA BABIČ

vodja projekta Center alternativne in avtonomne produkcije foto VANJA BUČAN

O KULTURNI CENTER PEKARNA, MARIBOR

GRADBENA JAMA MAKS STUDENCI, MARIBOR

Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP)

23.JANUARJA 2012 JE ZDRUŽENJE CAAP Z MESTNO OBČINO MARIBOR PODPISALO PETLETNO NAJEMNO POGODBO ZA DEL ZGRADBE NA GORKEGA 34 V MARIBORU. ZGRADBA STAREGA »KONZUMA« V ŽELEZNIČARSKI KOLONIJI NA TABORU BO TAKO ŠE PRED POLETJEM ZAŽIVELA KOT CENTER ALTERNATIVNE IN AVTONOMNE PRODUKCIJE (CAAP), KAMOR BODO PROSTORSKO UMEŠČENI PROJEKTI PROGRAMSKEGA SKLOPA URBANIH BRAZD.

bstajajo kraji, ki imajo svojo lokacijo, svojo hišno šte­ vilko, ime ulice ali trga, imajo svojo parcelno številko in še posebej, imajo svojega lastnika. To so kraji, ki ne­ komu pripadajo, se vpisujejo v zemljiške knjige, se prodajajo, se obnavljajo ali propadajo. Vendar pa vsi ti podatki ne povedo ničesar o teh krajih, številčne oznake in imena lastnikov ne sporočajo ničesar. Če naj so ti kraji res kaj več od betona, opeke in malte moramo iskati življenje v njih. Francoski antropolog Michel de Certeau je ločil prostore od krajev. Kot kraje je označil tisto fiksno, mrtvo, tisto, kar se zgolj z zidovi in ograjami loči od drugih krajev, tisto, kar ima svoje geografske koordinate, tisto, kar topo ostaja isto in na istem mestu. Medtem pa je prostor živeti kraj, prakticirani kraj. Prostor dobiš, ko kraju dodaš gibanje, življenje. Razlika med prostorom in krajem je takšna kot razlika med človekom in truplom. Pri čemer pa kakršnokoli gibanje po krajih še ne bo dovolj, da ustvariš živete kraje, prostore. Vnaprej določene koordinate in vektorji gibanja, ki jih v mestih predstavljajo glavne ulice in trgi, življenje usmerjajo po utečenih poteh in s tem življenju jemljejo to, kar je živega. Živeti prostor ustvar­ jajo ljudje, ko spontano uhajajo tem utečenim vektorjem poti, ko prečijo stranske ulice, ko se ustavljajo na vogalih, ko sedejo na betonski stebriček na ulici, ko nalivajo mleko izstradanim mačkonom pod smetnjaki, ko zavijejo na kakšno dvorišče zgolj zato, da ga pogledajo, ko se ustavijo na mostu, ko pokle­ petajo na najmanj pričakovanem mestu. Skratka, ko rabijo prostor za nekaj drugega od pričakovanega premikanja po poti od točke do točke. Živeti prostor se ustvari z novo rabo, z drugačno rabo mrtvega kraja. Poleg ulic in trgov po novi rabi kar kličejo tudi prazne in zapu­ ščene zgradbe v mestih, zgradbe, ki svojim lastnikom ne mo­ rejo ponuditi tistega, kar od njih pričakujejo, torej visoke me­ njalne vrednosti, a vendar imajo tisto, kar je za vsako skupnost neprecenljivega, to je neskončen potencial, da so rabljene na nove in nove načine. Te zgradbe kot velikanski Ostržki čakajo na to, da so najdene in oživljene. Toda napak zamišljeno oživljanje teh zgradb je v preteklih dveh desetletjih botrovalo stotinam milijonov, ki so končali kot »investicije v zidove«. Nekateri teh pregrešno dragih zi­ dov pa so celo ostali zgolj mrtvi zidovi. Investicije so bile po­ gosto pogojene s pričakovanji gradbenih velikanov, ki so se pod krinko oživljanja zapuščenih zgradb napajali na državnih dojkah. Tako kot avtoceste so tudi te investicije požirale več­ kratnike realno potrebnih sredstev za tovrstne posege. Hkrati pa vztrajanje pri tem velikopoteznem mišljenju botruje tudi nadaljnjemu zanemarjanju mnogih zgradb, ki zdaj v realno­


URBANE BRAZDE

sti krize ne morejo več računati na milijone javnih sredstev. Princip »vse ali nič« onemogoča oživljanje zapuščenih loka­ cij. Kjer ni milijonov za prestižne obnove, tam tudi ni enega evra za sirkovo metlo. Potem ko je kriza prestregla pogoltno ambiciozne projekte in pahnila načrtovalce velikih zgodb v resignacijo, bi bilo dobro, če bi se ponovno spomnili na dobro staro skromno napotilo »kamen na kamen …«. Medtem ko so zgodbe tipa »milijon na milijon …« pretežno ugodno delovale na zidarje z velikim »Z«, pa lahko morda zgodbe tipa »kamen na kamen …« ugodno delujejo na zidarje z malim »z«, na tiste, ki zidajo življenje skupnosti v lokalnem okolju. Čakajoč velike razpise, čakajoč dobre kupce, čakajoč boljše čase se zdaj zanemarjeni kraji še bolj prepuščajo samim sebi. »Dobri časi« so nas zavedli v mrzlično javno in zasebno obnav­ ljanje zgradb. Perfekcionizem, ki smo mu priča v slovenskih hišah in stanovanjih, jemlje dih. Toliko popolnosti premore­ mo le še redkokje. Popolnost parketa, keramike, lestencev, po­ hištva z mehkim zapiranjem, usklajenih okrasnih predmetov, ogrevanih straniščnih školjk, vzidanih kotličkov, senzornih in daljinskih funkcij. Vse je krasno, brezhibno delujoče, z vi­ sokim sijajem, in predvsem, vedno znova novo. Ljubezen do lastnih domov izkazujemo v šestmestnih cifrah, ljubezen do javnih zgradb pa v osemmestnih. In ko nam kriza odreže ne­ kaj ničel na teh cifrah, ne znamo več živeti. Kakor da bi nam zmanjkalo domišljije, ko nam zmanjka denarja. Ker ne znamo prostorov rabiti za svoja življenja, ampak jih uporabljamo kot razstavišča v spektaklu potrošništva. Nova raba mrtvih krajev, ki želijo postati prostori, zahteva predvsem veliko mero domišljije in sirkovo metlo. Zapuščene zgradbe so pripravljene spremeniti svojo funkcijo, če bodo le upravne enote pripravljene narediti spremembo namembno­ sti. Zapuščeni industrijski objekti lahko postanejo stanovanja, skladišča lahko postanejo delavnice ali predavalnice, trgovine lahko postanejo telovadnice, kleti lahko postanejo trgovinice, zanemarjena dvorišča lahko postanejo igrišča in tako dalje. Neskončen potencial zapuščenih zgradb, še posebej javnih, čaka, da ga lastnik izpusti iz primeža tega čakanja na milijone, ter ga ponudi v rabo za drugačne namene. Na tisoče praznih in zapuščenih zgradb predstavlja mrtve kraje, ki čakajo na živ­ ljenje. Tovrstna nova raba prostorov ne zahteva nujno milijo­ nov javnih sredstev, ampak predvsem majhno, a konstantno investiranje energije in sredstev novih uporabnikov, ki bodo javno lastnino, katere neposredni uporabniki so, razumeli ka­ kor svojo last, ki zahteva njihovo skrb in vzdrževanje. Z mili­ jonskimi javnimi investicijami se nikoli ne ravna tako skrbno, premišljeno in ustvarjalno kot z majhnimi vsakodnevnimi in­ vesticijami v prostore, v katerih živimo ali delamo. A vendar ni zgolj na državi in lokalnih skupnostih, da name­ nijo nepremičnine v javni lasti za novo rabo, temveč je tudi na prebivalcih lokalnih skupnosti, da usmerijo domišljijo, ener­ gijo in napor v te zgradbe, da ustvarijo nove prostore za življe­ nje skupnosti. Na oblasteh je, da prepustijo zapuščeno skup­ no lastnino v rabo skupnosti, in na skupnosti je, da opusti predstave o potratno obnovljenih zidovih z visokim sijajem. Zmagovalce dobimo na obeh straneh. Propadanje zapuščenih zgradb preide v sicer skromno, a vendarle postopno prenovo, skupnost pa dobi v rabo prostore za delo, druženje, bivanje, skratka, prostore za življenje.


28 29

GLASBA

G la

S BA »Zdaj sva srečna in se počutiva izpopolnjeno, saj nama je všeč veliko različnih vrst glasbe in igrava lahko vse. Sedaj lahko izkusiva toliko več: lahko igrava na stadionih in v arenah, pa tudi manjših, bolj in­ timnih kasičnih prizoriščih, vse kombinirava in najini življenji sta zaradi tega bogatejši.«

24. februar v mariborski Dvorani Tabor*

B

2

iti rock zvezdnik v novem tisoč­ letju ne pomeni več samo igrati na dekadentnih festivalih, raz­ bijati kitare, vrteti boke za mikrofo­ nom, nastopati zgoraj brez, biti Mick Jagger ali Robert Plant. Seveda lahko pomeni tudi to, toda rock zvezdništvo se danes meri z drugačnimi merili in se ne nanaša nujno na zvrst glasbe, ki jo skupina igra ali na zvrst instrumen­ tov, ki zasedbo opremlja. Postmoderna je dovolila, da se med rockerje prebi­ jejo tudi glasbeniki, ki so jim domači klasični instrumenti, zlasti godala. Gre za attitude. V to kategorijo sodijo najmanj Apocalyptica, ansambel treh metal čelistov, in nekoliko pozabljena Vanessa Mae, okitena z električno vio­ lino. Navdušenje nad čelom je lanske­ ga januarja znova oživil dvojec 2Cellos, Luka Šulić in Stjepan Hauser, potem ko sta na spletnem portalu YouTube objavila svojo rockersko obarvano pri­ redbo znane skladbe Smooth Criminal Michaela Jacksona. Tisto, kar naštete glasbenike druži, je dejstvo, da si komercialno glasbeno pot utirajo s preigravanjem znanih skladb in komponiranjem priredb. Temu po­ stopku sledita tudi Šulić in Hauser, njun prvi album 2CELLOS je namreč album priredb starejših in novejših pop-rock hitov. Zajema dvojcu ljube komade, kot so Where the Streets Have No Name, Use Somebody in Smells Like Teen Spirit. Po letu od objave pa je njun največji uspeh še vedno Smooth Criminal, število ogledov raste iz dneva v dan. V tem trenutku je kvota ogledov 3,656.783. V pogovorni oddaji Ellen, kamor sta bila povabljena lanskega aprila, je Stjepan povedal, da sta se svo­ jega vrtoglavega uspeha zavedela, ko se je »vrnil s stranišča in se je število klikov na youtubu dvignilo za milijon«.

Cellos

Dinamika klasike v popularni glasbi

ANA SCHNABL

* Vstopnice za koncert 2Cellos so dostopne v Infotočki Maribor, na spletni strani eventim.si in pri pooblaščenih prodajalcih Eventima.


GLASBA

»Sva zelo resno izšolana in študirala sva najbolj zapletene klasične kompo­ zicije in na kričeče najstnike nisva nikoli računala. Tako resnično ne veva, kaj naj si o tem misliva!« Poslušalci so ju vzljubili v hipu, kot pa se za talentirana mladca spodobi, sta osvojila srce marsikaterega mladega dekleta. Tudi to je ne nazadnje dobra rockerska avra. Mariborčan Luka in Istran Stjepan sta se spoznala že v najstniških letih v Zagrebu, kjer sta oba obiskovala tako imenovani MasterClass, skupno pot pa nadaljevala še na zagrebški in dunajski glasbeni akademiji. Svoje izobraževa­ nje sta nadaljevala na London’s Royal Academy of Music in v Manchestru na Royal Northern College of Music. Nekdanja rivala – svoje talente sta po­ gosto soočala na tekmovanjih – sta se za predelavo Jacksonove pesmi in sne­ manje videospota odločila, ko sta se kljub uspehu v Veliki Britaniji soočala s finančnimi zagatami. Leto kasneje so finančni problemi preteklost, prodor na trg popularne glasbe je uspel in pov­ zročil pravcato manijo. Januarja letos je duo namreč nastopil v priljubljeni glas­ beni seriji Glee, ki se ponaša z zajetno bazo gledalcev po vsem svetu. Odločil­ na potrditev glasbene kariere dua 2Cel­ los je turneja z Eltonom Johnom, med katero sta se novembra ustavila tudi na stadionu Stožice. Člana dueta zagotavljata, da se kljub vratolomnemu uspehu ne bosta odrekla igranju v klasičnih orkestrih ali komor­ nih zasedbah. Svojo glasbeno strast bi rada uperila v klasiko in sodobne inter­ pretacije in se, ko bo čas primeren, lo­ tila avtorskega albuma. Na voljo imata vse elemente, ki omogočajo formulo za uspeh: njun glasbeni pristop je postža­ nrski in nagovarja množico poslušalcev, sta mlada, vešča in nadarjena ter – kar ne gre zanemariti, ko govorimo o zvezdni­ štvu – čedna. Koliko ju je zadnje leto izo­ strilo, bosta pokazala na koncertu 24. fe­ bruarja v Lukovem domačem Mariboru.

Intervju 2CELLOS »Skladb, ki se dobro slišijo na čelu, je ogromno.« Zaslovela sta s čelistično priredbo Smooth Criminal Michaela Jackso­ na, ki jo igrata celo v popularni na­ nizanki Glee. Zdi se, da je vajino umetniško ime osnovano na pri­ redbah. Kakšen je vajin odnos do avtorske glasbe? Je priredba lahko že avtorska?

Najin cilj je bil predvsem svetu poka­ zati, kaj je mogoče narediti s čelom, ter obenem do skrajnosti izkoristiti najino mojstrstvo in domišljijo. S priredbo po­ pularnih skladb za čelo sva ta čudoviti inštrument želela približati otrokom in širši publiki. Prirejava samo skladbe, ki jih imava res rada in so primerne za čelo. Čelo tem velikim uspešnicam da neko dodatno razsežnost, rahločutnost ter dinamiko klasike. Trenutno ustvar­ java predvsem priredbe, vendar bova v prihodnosti pričela ustvarjati tudi svojo lastno glasbo.

iz klasične glasbe v rockovsko in pop glasbo! Najboljši primer je Nirvanin Smells Like Teen Spirit: melodija je tiha, nežna, melanholična, kar izvrstno pristoji čelu, in potem pridemo do re­ frena, kjer je ogromen, kontrasten pre­ hod med piano in fortissimo. Na rock in pop koncertih se tega nikoli ne sliši in zato je to ljudjem nekaj novega in za­ nimivega. Poleg tega so najine priredbe narejene le za dva inštrumenta, zelo preproste, neposredne, minimalistične, brez nepotrebnih dodatnih učinkov ali cenenih spremljav. V najinem primeru velja, da je manj več, in ljudem je všeč preprostost in čista energija.

Kako se soočata s tako hitrim, vrto­ glavim vzponom zanimanja za vaju, za vajino glasbo in celo zasebno ži­ vljenje? Je »biti slaven« del vajine ambicije? Nisva pričakovala, da bova postala tako slavna kot kak »boy band«, zato nama je čudno, ko slišiva vse te kričeče najstni­ ce. Sva zelo resno izšolana in študirala sva najbolj zapletene klasične kompozi­ Kdaj lahko pričakujemo album av­ cije in na kričeče najstnike nisva nikoli torske glasbe? računala. Tako resnično ne veva, kaj naj Kdo ve! Ko bova navdahnjena. Trenutno si o tem misliva! obstaja še preveč odličnih skladb, ki bi se dobro slišale na čelu, in škoda bi bilo, Od kod konkretno vajina želja po iz­ če jih ne bi priredila. stopu iz klasičnega okvira, ki ga na­ rekujejo godala? Vajina čela sta posrednika med po­ Kot rečeno, najina glavna želja je bila, pularno in klasično glasbo. Bi lahko da bi imela pri raziskovanju možnosti, trdila, da je prav hibridnost skriv­ ki jih ponuja čelo, več svobode, da bi nost vajinega uspeha? naredila majhno revolucijo. V klasični Če čelo pravilno uporabljamo, lahko glasbi ni mogoče veliko spreminjati, zveni kot karkoli. Kot violina, kot bas, note so zapisane že dvesto let, in dra­ kot človeški glas, kot bobni, kot najbolj stični posegi niso dovoljeni. Zdaj sva divja rock kitara! Njegov razpon je ogro­ srečna in se počutiva izpopolnjeno, men in samo na dveh čelih poskušava saj nama je všeč veliko različnih vrst poustvariti zvok cele glasbene skupine, glasbe in igrava lahko vse. Sedaj lahko včasih celega orkestra. Mislim, da so izkusiva toliko več: lahko igrava na sta­ ljudje presenečeni zaradi vseh teh last­ dionih in v arenah, pa tudi na manjših, nosti, ki jih ima čelo. Na rock koncertih bolj intimnih kasičnih prizoriščih, vse je vse tako glasno, nobene dinamike ni, kombinirava in najini življenji sta zara­ zato poskušava vnesti nekaj dinamike di tega bogatejši.


GLASBA

Fajn bo po dolgem času spet igrati v Mariboru« Samo Šalamon, »med desetimi trenutno najbolj zanimivimi kitaristi na svetu«* JERNEJ KLJUČEVŠEK foto MATJAŽ TANČIČ

Mariborčan Samo Šalamon spada v sam vrh svetovne jazz scene. Po mnenju svetovnih kritikov je eden najbolj zani­ mivih kitaristov in komponistov mlajše generacije. Med drugim ga je enciklope­ dija Penguin Guide to Jazz uvrstila med najboljše komponiste v jazzu na svetu, njegova plošča Ornethology (2003) je bila uvrščena med 1001 najboljšo plo­ ščo v zgodovini jazz glasbe. Pri trinin­ tridesetih je posnel že 12 samostojnih albumov. Kritiki njegovim projektom pripenjajo oznake »impresivno, blešče­ če, sijajno, harmonično, poživljajoče ...«. V njegov zadnji projekt Samo Šala­ mon 2ALTO feat. Loren Stillman, John O’Gallagher & Roberto Dani sta vklju­ čena dva izmed trenutno najbolj iska­ nih jazz saksofonistov na svetu Loren Stillman (altovski & sopranski sakso­ fon, ZDA) in John O’Gallagher (altovski saksofon, ZDA), zasedbo pa zaključuje eden najbolj kreativnih in iskanih bob­ narjev v Evropi, Roberto Dani (Italija).

27. februar ob 20. uri, KLUB 2012 Satchmo

* Revija Guitar Player, 2008

Je glasba univerzalen svetovni jezik ali je vendarle drugače igrati doma?

Doma igramo zelo redko, nazadnje smo v Mariboru igrali mar­ ca 2008 in še nato na Jazz Lentu 2010. Več ali manj nastopam v tujini (Francija, Belgija, Švica, Avstrija, Nemčija, Italija ...), tudi iz finančnih razlogov, saj je zunaj več denarja za jazz kot pri nas. Tako da je »fajn« po dolgem času spet igrati v Maribo­ ru. Drugače pa je vseeno, ali igraš na Japonskem, Kitajskem, v ZDA ali v Mariboru, glasba je glasba.

Zopet ste zbrali zasedbo vrhunskih glasbenih moj­ strov. Najbrž je lažje, ker tudi sami spadate med zve­ neča imena jazza. No, tega ne vem, recimo (smeh), ampak nekako sledim svoji poti. V tej zasedbi sta trenutno dva izmed najboljših sakso­ fonistov na svetu, iz New Yorka, Loren Stillman in John O’Gallagher, in eden boljših evropskih bobnarjev Roberto Dani, tako da bo super band.

Gre za nadaljevanje zgodbe zasedb brez bas kitare.

Od 2008 igram brez basa, kar je nekoliko drugačen koncept. V klasičnem jazzovskem okolju je prisoten kontrabas ali nek basovski instrument. Nadgradnja te zgodbe je, da imamo zdaj namesto enega dva saksofona, kitaro in bobne.

Kako, če sploh, nadomeščate bas kitaro v zasedbi?

Včasih jo nadomeščam z basovskimi linijam in akordi, kar zahteva čisto drugačno igranje kitare, včasih tudi ni treba na­ domeščati in je tako več prostora za druge zvočne slike. Rezul­ tati so, sodeč po odzivih kritikov iz ZDA, Evrope in Slovenije, zelo pozitivni. Vsi menijo, da gre za zelo inovativen jazz, nekaj novega v svetu jazza.


GLASBA

Menda najprej izberete zasedbo in šele nato skladate za projekt. Verjetno dobro poznate glasbenike, s kate­ rimi nastopate. Ali nam boste predstavili samo nove kompozicije, napisane posebej za ta projekt? Predstavili bomo deset mojih novih kompozicij, ki so napisa­ ne izključno za to zasedbo, za oba saksofonista in bobnarja, ki je eden največjih mojstrov na tem instrumentu, in njemu ved­no prepustim proste roke pri igranju. En saksofonist igra bolj »agresivno«, če se smem tako izraziti, drugi malo manj in je bolj liričen, in glede na slog igranja vidim, kje dati komu svoj izrazni prostor.

Koliko improvizacije lahko pričakujemo?

Moje kompozicije so navadno zelo izpisane, ampak vedno je prostor za improvizacijo. Obstaja tema in potem pride impro­ vizacija, lahko pa se skladba začne z improvizacijo in potem pride tema, nekateri komadi pa so čisto izpisani, samo kom­ pozicija v klasičnem smislu. Vedno pa poskušam vsem glas­ benikom nameniti dovolj prostora, da se izrazijo, ali s soli ali z improvizacijo.

pač pa o življenju. Kaj vi svetujete svojim učencem?

Vlatko Stefanovski je zelo tehničen kitarist in verjetno precej vadi tehniko, da igra, kot igra. Zdi se mi, da je vaja zelo po­ membna. Poleg tega poučevanja v glasbeni šoli vsak dan va­ dim najmanj dve uri, so pa bila obdobja, ko sem dnevno vadil tudi pet, šest ali sedem ur. Tehnika ni glasba, je pa potrebna za Rajši igrate po izrisanih kompozicijah ali rajši dobro igranje oz. ti pomaga zaigrati, kar želiš zaigrati. Torej, improvizirate? vaja je nujna, vendar vaja ne pomeni samo igranje tehničnih Čeprav imam zelo rad improvizacijo, je pri mojih projektih na vaj, je tudi transkribiranje solov, poslušanje glasbe … prvem mestu vedno kompozicija in je to nek okvir, znotraj ka­ terega delujemo. Od kod kliše, da imajo kitaristi največji ego in najglas­

Ena glavnih značilnosti jazza je improvizacija.

Ne nujno več, npr. pri sebi zadnja leta veliko črpam iz klasične glasbe (Bartok, Messiaen, Stravinsky …). Zadnja leta je jazz po­ stal zelo širok in ni več tako tradicionalen. Mogoče je takšno dojemanje pri nas, v ZDA pa od zgodnjih 90-ih 20. stoletja ali še prej ni več tako. Tako v jazzu najdemo distortion kitaro, kot jo je uporabljal Hendrix. Meje se pač zelo brišejo.

Kako se distortion kitara vklaplja v jazz?

Tudi to ni več novost, že od zgodnjih 90-ih ali poznih 80-ih 20. stoletja v jazzu ni več omejitev – od skoraj metalskih vložkov, s tem je začel John Zorn in drugi, do izpisanih klasičnih pasaž. Tudi sam poslušam širok nabor glasbe.

neje navite ojačevalce?

To je pogosto res. Po drugi strani imam v svojem projektu de­ set kompozicij, imel pa bom samo tri kitarske sole. To pomeni, da mi zadnjih nekaj let ni več pomembno biti v ospredju. Ve­ čina kitaristov ima težavo, da želijo v vsakem komadu poka­ zati vse svoje znanje in hitrost, ko pa enkrat dozoriš, to ni več potrebno. V ospredju je potem kompozicija, glasba. Tisti, ki so takšni egi, pač niso zreli.

Ali so stvari, ki jih lahko poveste s kitaro, a ne z be­ sedami?

Definitivno. Z instrumentom lahko narediš nekatere stvari, ki jih z glasom ne moreš. Izražanje emocij preko glasbe je sicer pogosto umetniško prenapihnjeno. Je pa mogoče neko občut­ je izraziti z glasbo, npr. jezo ali žalost se da hitro izraziti v ko­ V Mariboru deluje glasbena šola Sama Šalamona Takt madu. Lahko je inspiracija za nek komad.

Ars (www.taktars.si).

Smo kitarska glasbena šola oz. poučujemo strunska glasbila, torej kitaro in bas kitaro. Poučujemo od malčkov do najstarej­ ših. Znanje, ki sem ga pridobil, želim prenesti tudi na nade­ budne. Čeprav sem jazz glasbenik, poučujem vse, od začetnih akordov do metalske kitare, rockovske kitare, bluesa ..., odvis­ no od želja udeležencev.

Ni poudarek samo na jazzu?

Ne, sicer imamo učence, ki se učijo jazz, vendar je potrebna širina. Npr. 13-letni učenec ne more začeti z jazzom, ampak mora najprej preigrati vse v zvezi s kitaro, Hendrixa, Led Zep­pelin, Deep Purple ..., če želi igrati metal, pa AC/DC, Iron Maiden ... Šele nato lahko začne z improvizacijo.

Vlatko Stefanovski je nekoč dejal svojim študentom, naj ne vadijo preveč, saj na kitari ne moreš govoriti o notah,

Kje je meja med jazzom in popom?

Obstaja velika meja. Pop je komercialna glasba, jazz, ki ga de­ lam jaz, to ni. Obstaja pa seveda komercialni jazz. Norah Jo­ nes ali Diana Krall sta jazz-pop, Michael Bublé je že čisti pop, čeprav ima primesi jazza. Takoj slišiš, kaj je komercialni jazz in kaj je pravi jazz. Komercialni jazz je namenjen prodaji. Ne preživljam se s prodajo CD-jev, pač pa od poučevanja kitare in z igranjem svoje glasbe, glasbo delam, ker želim nekaj povedati, sledim neki svoji smernici. Dolgo časa sem se preživljal samo z glasbo, ampak če želiš preživeti kot jazz glasbenik, moraš igra­ ti vse: na jam sessionih, po hotelih, igraš jazz standarde, kar mi zadnjih nekaj let ni več zanimivo. Igral sem v pop bandih, reggae projektih ... Na neki stopnji, ko mi tega ni treba ali no­ čem več delati, rajši poučujem in igram jazz, ki ga igram rad. Ko se začneš enkrat prodajati, trpi gasba. Pop glasba so klišeji. Ko delaš pop, razmišljaš, kako ga boš prodal.


32 33

GLASBA

V ritmu Kluba 2012

Max klub Jazz Festival

TJAŠA RAZDEVŠEK

MIROSLAV AKRAPOVIĆ

svetovalec za neklasično glasbo pri EPK

Raznolikemu glasbenemu dogajanju leta kulture se pridružuje tudi Klub 2012, alternativni klubski poligon za izvajalce jazza, rocka in bluesa ter ostalih glasbenih zvrsti, ki bo obenem deloval kot osrednja družabna točka za srečevanje organizatorjev, ustvar­ jalcev z obiskovalci, snovalcev EPK z meščani itd. Klub 2012, vzpostavljen znotraj evropske prestol­ nice kulture, omogoča zanimivejše in trajnejše oblikovanje slovenske in širše klubske scene. Osre­ dnji prostor dogajanja bo v kultnem mariborskem jazz klubu Satchmo, a se bo Klub 2012 glede na specifike posameznih dogodkov odvijal tudi na drugih lokacijah v mestu. S Klubom 2012 se glasbenim sladokuscem obetajo ne le odlični koncerti, ki bodo navdušili tudi zah­ tevnejše glasbeno občinstvo, temveč tudi dodatna možnost vzpostavitve analitične ter še kakovo­ stnejše kulturno-družabne scene. Klub 2012 bo izvajalsko, programsko in organizacijsko utripal ves čas trajanja EPK. Stalnica so raznoliki jazzovski jam sessioni v živo, bero koncertnega dogajanja pa začinjajo tudi med­ narodni mojstri ritmov in melodij. V petek, 24. februarja, ob 20. uri, lahko v mariborski dvorani Tabor tako prisluhnete svetovni glasbeni senzaciji 2Cellos, v ponedeljek, 27. februarja (prav tako ob 20. uri), pa v Satchmu prisluhnite koncertu Sama Šala­ mona z Loren Stillman, Johnom O'Gallagherjem in Robertom Danijem. Poleg tega, da v ritmu EPK Maribor 2012 pri­ sluhnete vrhunskemu glasbenemu dogajanju, se lahko v klubski lounge coni vedno prepustite še lastnemu navdihu.

KLUB 2012 se bo na različnih mariborskih prizoriščih odvijal vse do 19. decembra.

»Koncerti ve­ likih kalibrov so le češnje na torti. Torta pa je pripravljena iz sestavin, ki jih ponuja … tudi Max Klub Jazz Festival.« MAX KLUB JAZZ FESTIVAL bo potekal med 7. in 23. marcem na različnih lokacijah v Velenju.

»Zasnova in tudi cilj projekta Max Klub Jazz Festival je raziskati in pridobiti informacije o domači in tuji jazz produkciji ter na podlagi tega oblikovati bogat in raznolik program z odličnimi izvajalci.« Marko Kolšek, organizator Max Klub Jazz Festivala Zgornje besede razkrivajo celotno idejno in vsebinsko vodilo jazzovskega festivala v Velenju, ki se bo v sklopu EPK 2012 Velenje (Velenje kot partner­ sko mesto EPK 2012 Maribor) odvijal med 7. in 23. marcem. Toda vpogled v sam letošnji program Max Klub Jazz Festivala kot tudi v njegovo celotno zgodovino nam v teh prvih korakih celoletne prireditve evropske prestolnice kulture ponuja tudi odgovore za vse glasbeno-kulturniške dušebrižnike, ki pojem glasbene ponudbe in programa vidijo le v tujih gostovanjih. Očitek, da EPK 2012 ne ponuja zvenečih, velikih in popularnih tujih glasbenih imen ali skupin, je namreč le metanje polen pod noge ustvarjalcem programa kot tudi nam članom posadke EPK 2012, ki smo slednje programe razvili. Moje osebno mnenje je, da reprezentativno predstavljanje naše glasbene kulture v sklopu projekta EPK 2012 nista pogostitev in izvedba koncertov tujih izvajalcev velikih in malih kalibrov, ki so bolj ali manj naravnani v komercialne namene, temveč prav projekti, kot je Max Klub Jazz Festival, ki ponuja ne le vrhunske domače izvajalce na področju jazza, temveč jih postavlja v simbiotično pozicijo sodelovanja s prav tako priznanimi tuji­ mi glasbeniki. Popolnoma se strinjam, da so prej omenjeni komercialni koncerti velikih in malih glasbenih kalibrov potrebni za razvoj splošne kulture obiskovanja koncertov. Navsezadnje bi tovrstni nastopi izkoristili čas dogajanja EPK 2012 in tako Maribor kot tudi partnerska mesta locirali na evropski karti vsakoletne koncertne ponudbe, ki bi seveda decentralizirala primat glavnega mesta Ljubljane. Toda, to so le, kot bi rekli s frazemom, češnje na torti. Torta pa je pripravljena iz sestavin, ki jih ponuja tudi ... Max Klub Jazz Festival. Slednji bo letos še posebej, kot sem poprej omenil v simbiotičnem jazzov­ skem sodelovanju, ponujal nekaj presežkov. Otvoritev Festivala 7. marca bo pripadla Robertu Jukiču in njegovemu projektu Operation Charlie. Gre za slovensko-italijansko člansko nave­ zavo, ki se vrača k jazzovskim koreninam, seveda v povsem novi glasbeni preobleki, primerni za današnji čas in prostor. Nadaljevanje bo pripadlo kultnemu Dougu Johnsonu in njegovem kvartetu, ki bo v sestavi Doug Johnson – klavir, Edward Perez – bass, Harry Tanschek – bobni in Jure Pukl – saksofon. Lanskoletni nastop Douga Johnsona & The Grace Kelly Quartet na jazz festivalu v Montrealu je izvrstna popotnica za njihov velenjski nastop. V tovrstnem ritmu, ki bo sabo nosil ne le uživalsko glasbeno noto, temveč tudi prepotreben izobraževalni segment, bomo nadaljevali vse dni jazzovskega dogajanja v Velenju, ki ga bo 23. marca sklenil Mike Sponza Blues Band s Primožem Grašičem. To naj bi bil duh evropske prestolnice kulture in njenih partnerskih mest, ki obiskovalcem ponujajo reflektiranje glasbene kulture kot univerzalnega izročila skozi prizmo naših izvajalcev in njihovega medsebojnega glasbenega dopolnjevanja z gosti iz tujine. V nekaterih primerih je ta delež večji, v drugih manjši, vendar ne moremo mimo dejstva, da se tako ne le krepi naša glasbena, v tem primeru jazzovska samobitnost, temveč se vsekakor tudi popularizira jazz kot zadnji mejnik med klasično in popularno glasbo.


GLASBA

KOMORNI ORKESTER FESTINE foto KLEMEN RAZINGER

KVARTET ACCADEMIA foto VANJA FON

Festine

Slovenija/Evropa

DARJA KOTER

DARJA KOTER

Koncertni cikel FESTINE gradi svoje poslanstvo na orkestralni in vokalno-instrumentalni glasbi, ki na slovenskih odrih ni dovolj prepoznavna. Sestavljajo ga tematsko premišljeni kon­ certni programi, ki potekajo v mesečnih terminih, v Mariboru, Ljubljani in Lendavi v izvedbi slovenskih in gostujočih ume­ tnikov. Njegovo jedro je Komorni orkester Festine, sestavljen iz mladih, akademsko izobraženih glasbenikov, ki ga vodi dirigentka Živa Ploj Peršuh, ob njej pa še umetniške eminence mednarodnega slovesa. V goste privablja večinoma mlade soliste, ki dosegajo vrhunske rezultate, ter virtuoze evropskega formata. Umetniški program je zasnovan na izvajanju novitet slovenskih skladateljev ter na izboru umetnin iz domače in sve­ tovne literature. V jubilejni, peti sezoni, bodo Festine postregle z ambicioznim programom. Obeta se sodelovanje s Simfoniki RTV Slovenija z dirigentom Enom Shaom, kar bo svojevrstna umetniška simbioza med mladimi in izkušenimi interpreti. V goste prihaja Camerata Academica iz Novega Sada, posebej izpostavljamo tudi Festine Brass z Bachom in Nano Forte, ki sodi med najbolj uveljavljene slovenske skladateljice naše dobe. Med gostujočimi umetniki bosta tudi nemški violinist in dirigent Wolfram Christ in slovenska sopranistka Sabina Cvilak, ki postaja eno najbolj cenjenih imen svetovne operne scene. Svežino cikla bodo dopolnile novitete izbranih sloven­ skih skladateljev, kot so Nina Šenk, Matej Bonin, Mihael Paš, Lojze Lebič, Urška Pompe, Neža Žgur in ne nazadnje Nana Forte, katerih dela uspešno odmevajo tudi na evropskih od­ rih. Festine se bodo v letošnji sezoni poklonile tudi nestorju slovenskih dirigentov, Antonu Nanutu. Programski presežek se obeta ob zaključku sezone, ki bo postregel s pri nas redko izvajanim Božičnim oratorijem Johanna Sebastiana Bacha, ki bo v mariborski stolnici zvenel z mladimi slovenskimi pevci.

Slovenija/Evropa – Slovenska komorna glasba in njene evropske vzporednice je glasbeni ciklus v izvedbi komornih skupin štu­ dentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Programska zasnova je bila zaupana eminenci – Tomažu Lorenzu, profesorju in interpretu, ki je pritegnil najboljše, večkrat nagrajene komor­ ne glasbenike in večina med njimi že stopa po trdni umetniški poti. Ciklus intervalnih koncertov se bo odvijal od januarja do maja ter od oktobra do decembra na različnih lokacijah po Mariboru. Opozarja na kakovost slovenske komorne glasbe različnih obdobij in slogovnih usmeritev, in sicer v soočenju z drugimi evropskimi dosežki. Program bo obsegal temeljna in manj znana dela slovenskih skladateljev, večinoma 20. stoletja, ki se v številnih primerih uspešno postavljajo ob bok najbolj­ šim delom mednarodnega formata. Slovenska komorna dela bodo zazvenela ob sočasnih stvaritvah evropskih skladateljev, kar bo svojevrsten umetniški izziv, za občinstvo pa priložnost neposrednih primerjav. Študentje radi posegajo po novejši, drugačni, izvirni literaturi, ki presega stereotipe klasične glas­ be – tako po zasedbi kot glasbeni vsebini. Skupaj z mentorji snujejo programe, s katerimi se bodo izkazali z izvirnostjo in virtuoznim igranjem ter potrjevali svoje nagrade in priznanja. Koncerti ponujajo izjemno raznovrstnost ansambelskih sestavov s širokim spektrom instrumentov (pihalni kvintet, kvartet sa­ ksofonov, baročni kvartet, godalni kvartet, klavirski trio, zasedbe trobil in tolkal ter priložnostne zasedbe). Posebna pozornost bo namenjena samospevu kot eni osrednjih glasbenih oblik glasbe v slovenski literaturi. Z njo so se ovekovečili Benjamin, Gustav in Josip Ipavec, Janko Ravnik, Anton Lajovic, Lucijan Marija Škerjanc, Marijan Lipovšek in številni drugi. Mladi interpreti bodo predstavili tudi najnovejša dela mladih skladateljev, ki predstavljajo temelj bodoči generaciji slovenskih ustvarjalcev. Ciklus bo priložnost za promocijo, primerjavo in vrednotenje slovenske komorne glasbe v odnosu do temeljnih del evropske in svetovne literature. Nagovarja tako poznavalce kot mlade glasbenike in njihove učitelje ter širšo ljubiteljsko javnost.

svetovalka za klasično glasbo pri EPK

Koncertni cikel Festine se je pričel 28. januarja in bo potekal do 15. decembra 2012. Različne lokacije po Mariboru.

»Ciklus Slovenija/Evropa bo priložnost za promocijo, pri­ merjavo in vrednotenje sloven­ ske komorne glasbe v odnosu do temeljnih del evropske in svetovne literature.«

svetovalka za klasično glasbo pri EPK

Cikel Slovenija/Evropa poteka od 17. januarja do 4. decembra 2012. Različne lokacije po Mariboru.


34 35

TEATER

T EA te

R foto PETER UHAN

Ustavljivi vzponi ANA SCHNABL

Ustavljivi vzpon Artura Uija, 18. februar ob 20. uri, SNG Maribor Konec januarja je Cankarjev dom v koprodukciji z EPK Maribor 2012 splavil predstavo v visokem stilu Ustavljivi vzpon Artura Uija. Pred­ stava, ki bo v SNG Maribor na spore­ du še danes, 18. februarja, je osvojila status samozavestnega dela. Ustav­ ljivi vzpon Artura Uija je na vseh re­ zinah korektna gledališka stvaritev. Manieristična režijska praksa Edu­ arda Milerja je ob podpori izkuše­ ne ekipe sodelavcev privedla do ustrezne brechtovske interpretacije Brechtovega dela. To pomeni, da je predstava v vsebinskem smislu hi­ storična, naslanja se na konkreten zgodovinski čas druge svetovne voj­ ne, ki učinkuje kot sežetek vseh voj­ nih ali kriznih časov in v tem smislu presega lastno zgodovino. Nadalje je izrazito brechtovska formalna plat uprizoritve, spletena iz niza potu­ jitev, umeščenih v kostumografijo (Leo Kulaš), scenografijo (Marko Japelj) in celo v videoprojekcije (An­ drej Intihar). Izkušena igralska ekipa je uspešno obvladovala prostornost odra, ki bi pričakovano dramsko na­ petost zlahka razpršil.

L

eto 1941 je bilo leto konsolidacije vojnega stanja. Države so se aktivi­ rale za svobodo, z obveznim vmes­ nim postankom v kršenju vseh načel humanosti. Realizirale so se ideologije, ki so po Evropi in ostalih kontinentih strašile že od vekomaj; naivno bi bilo misliti, da so Židje postali priložnostni krivci za ekonomsko sesutje, vprašanje priseljevanja in preseljevanja pa za tisto obdobje specifična svetovna travma. Ustavljivi vzponi Adolfa Hitlerja, Benita Mussolinija in Josipa Stalina so nudili zavetje prastarim predsodkom. Leto 1941 je bilo leto, ko se je dramatik Bertolt Brecht poslavljal od crkujoče Evrope v eksilu v Helsinkih. V samo treh tednih je napisal dramsko besedilo za Ustavljivi vzpon Artura Uija, ki naj bi v ameriškem prostoru služilo kot didak­ tični pripomoček. Ameriški prostor naj bi obvestilo o tem, da bi bilo Hitlerjev pohod na oblast mogoče minirati, a je kljub temu zopet prevladala zgodovin­ ska kontingenca. Formula Hitlerjeve zmage – kot nam v satiri sporoča Brecht – zadeva izbiro trenutka šibke republike. Brechtova drama tukaj seže še globlje, sporoča namreč, da je politika moralizi­ rajočega poziva, ki se še posebej močno udejanja v tranzitornih časih, množice naredila propustne in servilne. Ljudstvo je pozive sprejemalo kot nujnost, osebo, ki je pozivala, pa kot rešitelja, četudi je ta oseba vladala trdo. Za reforme so se zavzemali zlasti predstavniki tedaj me­ ščanskega srednjega sloja in določen de­ lež proletariata, vsi v skladu z resnico, da je fašizem razredni pojav.

V takšni uravnilovki sodeluje Arturo s svojo ekipo, ki parafrazira Hitlerjeve sodelavce. Njegov najtesnejši pomoč­ nik Ernesto Roma predstavlja Ernsta Röhma, župan se navezuje na Paula von Hindenburga, ki je omogočil Hitlerjevo politično kariero, Emanuele Giri se raz­ kriva kot Hermann Göring, Giuseppe Givola velja za Josepha Goebbelsa. Sa­ tiričnost dela podaljšujejo še nekatere peripetije in kraji drame – cvetačni trust je nadomestek za pruske junkerje, mesto Cicero opominja na avstrijski Anschluss k Nemčiji, v besedilu in kasneje v uprizo­ ritvi pa se kot požig skladišča znajde tudi požar v Reichstagu. Zgodba Artura Uija je postavljena v gang­sterski Chicago, v čas velike ameri­ ške krize, ki zajame tudi cvetačni trust. Da bi si lastniki in upniki trusta opomo­ gli, ga prepustijo razvpitemu gangsterju Arturu Uiju. Ta se je na svoji kriminalni poti dodobra izkazal, si pokoril župana mesta Dogsborougha in si s svojo duše­ brižniško strastjo pridobil zaupanje ljud­ stva, ki rado podpre red za ceno »drob­ nega« nasilja. Toda Arturo Ui se mora svoje pozicije še naučiti, pijani igralec ga uči primerno hoditi, primerno govoriti, primerno žugati in povzdigovati glas. V svojih govorih je moralizirajoče nazo­ ren: »Ja, madona, če bo že vsak počel, kar hoče in kar mu narekuje egoizem ...« Arturo Ui je pobudnik javnega reda in miru, ki seda tja, kjer bi si prej želeli kako kategorijo francoske revolucije več, nekaj humanizma, resnične skrbi in socialnega liberalizma. Arturo Ui je politik-populist, čigar diskurz obvladu­ je ogorčenje, ki v kombinaciji s pravič­ niškim besom kupuje glasove volivcev oziroma podpornikov. Verjetno je ta čas najprimernejši za upri­ zarjanje Brechtovega nekoliko zapostav­ ljenega komada. Trenutno stanje se z dramo ne poklaplja le na ravni proble­ mov korupcije in manipulacij – to navse­ zadnje ni ekskluzivno družbeno dogaja­ nje –, Slovenija ji je blizu po ogorčenju. Ljudje so jezni na državne funkcionarje, na mater Evropo, na mačeho Ameriko in eden na drugega. Resničnost Madžarske bi utegnila postati naša, če besa ne bo nadomestila kolektivna volja do kon­ strukcije. Nadvse očitno je, kaj se zgodi, ko se moč konstrukcije poveri eni ali več izbranim osebam, tako da lahko večina zaspi. Malo spi in malo jamra.


TEATER

Li TE

ra

T

a

UR foto BORUT PETERLIN

Zid objokovanja Slomškov trg, 9. marec od 9.00 do 18.00 Skozi Zidova objokovanja se Janez Janša zno­ va ukvarja z zidovi kot začasnimi konstrukti v javnem prostoru. Izhaja iz političnega ra­ zumevanja zidu kot prostora ločevanja. Zid vedno postavi ena stran, ki se želi ločiti od druge, ne glede na to, ali druga stran privoli v izgradnjo zidu ali ne. Zidova objokovanja sta instalacija, sestavljena iz dveh ledenih zidov, rdečega in črnega, na nekoliko nagnjenem terenu, tako da se voda počasi tali v bazen v obliki mape Slovenije. Drugi del Zidov objokovanja se posveti intim­ nemu performansu joka. Prizorišče joka oziroma solzedajalske akcije so sestavljene iz treh lakrimatorijev: individualnega, v ka­ terem se posameznik poskuša razjokati ob osebnem spominu; kolektivnega, v katerem gledalec izbira med posnetki, ki ga lahko pri­ pravijo do joka ter fiziološkega, kjer se razjoče ob pomoči dražila.

foto BORUT PETERLIN

Madžarska književnost v Mariboru, Evropski prestolnici kulture JUTKA RUDAŠ

koordinatorka in urednica madžarskih književnih refleksij v sklopu Perspektiv in refleksij (Življenje na dotik) PREVEDLA MARJANCA MIHELIČ

V »ponovno odpirajočem se« svetu lahko bolje občutimo pestrost in prepletenost sveta ter raznovrstnost kultur, kot njihov del pa tudi tisočerost jezikov in mentalitet, pred­ vsem skozi književnost. S pomočjo prevodov postane znana širom sveta človeška kulturna in jezikovna večplastnost. Književna dela so deležna v tujem jezikovnokulturnem pro­ storu novih načinov branja, ki začrtujejo drugačna razmerja umetniških vrednot in estetske slojevitosti. V tujem okolju ponavadi lahko živijo besedila, ki znajo vzbuditi misli bral­ ca in kritika in so jih sposobna obdržati v produktivnem gibanju. Zato je pri izbiri prevodnih del pomembna presoja z vidika, za kakšno književnost se zanima sprejemnik kot nosilec estetske kulture, ki zavzema držo estetske refleksi­ je. Pomembni elementi so tudi institucionalna mreža, trg, založniška strategija, velika pa je tudi vloga prevoda, ki je kompleksen pojav: delno jezikovni problem, ki se obenem dotika številnih področij kulture. Od januarja 2012 nosi Maribor naziv Evropske prestolnice kulture, ki jo aktivno oblikuje tudi madžarska književnost. Program EPK Maribor vsebuje štiri programske sklope: četr­ ta se imenuje Življenje na dotik in predstavlja multimedijski prostor refleksij s široko tematiko od dogodkov v okviru pro­ jektov EPK in dogajanja v regiji vse do evropskih kontekstov. Z veseljem lahko sporočimo, da so do sedaj pojavila na splet­ ni strani www.zivljenjenadotik.si besedila 15 madžarskih avtorjev (med njimi so Péter Esterházy, Péter Nádas, Ágnes Heller, László Darvasi, László Végel, Tibor Keresztury, László Garaczi, Endre Kukorelly itd.), in sicer v izvirniku ter v slo­ venskem in angleškem jeziku. Skupaj 54 izjemnih besedil je oblikovalo podobo kulture sedanje madžarske književnosti. Program ŽnD tako poglablja dinamiko prevodne literature in spodbuja medkulturne stike. Sodeč po dosedanjih bralnih navadah se je madžarska knji­ ževnost predstavljala v prevodu slovenskemu bralcu načelo­ ma v samostojnih knjigah, s posameznimi pesmimi oziroma odlomki iz romana, z delnimi prevodi v časopisih oziroma v proznih antologijah, ta spletna stran pa zdaj ponuja možnost in vpogled v univerzum esejistike in drugih publicističnih zvrsti ter tako podaja slovenskemu bralstvu v prevodih Mar­ jance Mihelič, Gabrielle Gaálés in Maje Likar široko kulturno sliko in izrazne smeri madžarske književnosti.


36 37

LITERATURA

Li

foto MEDIASPEED

TE

ra

T

a

UR

foto MICHIEL HENDRYCKS

Kandidat za nobelovca v Mariboru ANDREJ KORITNIK

Pogovor z Amosom Ozom bo potekal ob slovenski izdaji njegovega romana Zgodba o ljubezni in temnini (MK, 2012) in sicer 11. 3. ob 19h v Sinagogi. Pogovor organizirata Izraelsko veleposlaništvo Slovenije in Mladinska knjiga.

Izraelski pisatelj Amos Oz je eno najvidnejših pisateljskih imen, ki jih bo letos gostila Evrop­ ska prestolnica kulture. Drugo marčevsko ne­ deljo prihaja v mariborsko Sinagogo ne le odli­ čen romanopisec, ampak tudi mirovni aktivist, ki je politično dejaven že od šestdesetih let in je strp­no, a odločno sodeloval v prizadevanju za mirovni proces med Izraelci in Palestinci. Oz velja za intelektualno veličino ne samo v Izra­ elu, ampak tudi drugod po svetu. Pogosto ga omenjajo kot resnega kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo. Avtorja priljubljenih in pogosto prevajanih knjig – Moj Mihael, Črna skrinjica, Isto morje – je k nam povabila Mladinska knjiga ob izidu prevoda romana Zgodba o ljubezni in temnini. Srečali se bomo z razmeroma novim delom (iz­ šlo je pred desetimi leti), katerega pisec je tako iskren, da ga težko uvrstimo med izmišljene romane, a je hkrati s svojim slogom in zgradbo zgodbe tako umetelno, da knjigi težko rečemo avtobiografija. Zgodba o ljubezni in temnini je namreč družinska kronika, zgodba o avtorje­ vem otroštvu v Izraelu v burnih 40. in 50. letih 20. stoletja, kamor sta se iz vzhodne Evrope za­ tekla njegova zelo izobražena poliglotska starša, zakonca Klausner. Pisatelj, ki se je pri petnajstih letih preselil v kibuc in tam preživel tri deset­ letja, sproščeno in odkrito spregovori o svojem odraščanju v intelektualnem okolju, v katerem so bile knjige in besede glavne. Ozovo otroštvo v Izraelu pa so zaznamovale tudi zapletene po­ litične okoliščine med Izraelci in Arabci, zato se pogosto dotakne te teme. Bolečina sveta pa ni enaka kakor bolečina srca: Zgodba o ljubezni in temnini na literarni način oživlja temnoto preteklosti ter krutost in ironijo zgodovine, a jo hkrati kot pomiritev in odrešitev ožarjata svet­ loba in humor Ozovega spomina na mladost.

Literarni večer z Jožetom Snojem Letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj, se je rodil v Mariboru leta 1934. Njegovo rojstno me­ sto, letošnja Evropska prestolnica kulture, ga je zato povabilo na pogovor, ki bo potekal v četr­ tek, 23. februarja ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru; vodil ga bo pesnik in publicist Andrej Brvar. Pogovor bo osvetlil Snoja kot plodovitega in vsestranskega književnika, ki je začel svojo lite­ rarno pot leta 1963 s pesniško zbirko Mlin stooki – tej je sledilo še več kot deset del – in jo nadalje­ val z vrsto modernističnih romanov – med njimi nedvomno izstopata s svojo medvojno tematiko Gavženhrib in Fuga v križu. Snoj je tudi avtor pes­ mi in zgodb za otroke in mladino, kot je na pri­ mer povest Avtomoto mravlje ali Pesmi za punčke. Aktiven je kot kritik, esejist in publicist, tu je treba omeniti vsaj študijo Josip Murn in zbirko esejev Med besedo in Bogom. Rojstnemu mestu je Snoj posvetil obširen roman Gospod Pepi leta 2000, v katerem se spominja svojega otroštva v Melju in na Teznem. Slednji bo seveda glavna os, okrog katere se bo sukal pogovor. (AS)

Jože Snoj, rojen Mariborčan, je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zato ga je EPK 2012 povabila na pogovor, ki bo potekal v četrtek, 23. februarja ob 19. uri v Vetrinjskem dvorcu; vodil ga bo pesnik in publicist Andrej Brvar.


LITERATURA

Pričevalec stoletja, glasnik resnice in marsikogaršnja slaba vest

Boris Pahor, pričevalec stoletja, glasnik resnice in marsikogaršnja slaba vest, svojo mladostno ener­gijo prav gotovo črpa iz svoje ustvarjalnosti in iz sveta, ki se je po mnogih preteklih tem­ nicah tudi zanj končno odprl in mu dovolil, da spregovori na glas, da govori vsem nam, ki nas ob največjih prelomnicah sodobne zgodovine ni bilo zraven, smo pa vseeno deležni njihovih posledic.

STAŠA PAVLOVIĆ

Pisatelj, ki ga poznajo vsi, čeprav skoraj nihče ni prebral nobene njegove knjige. Človek, ki je na lastni koži občutil vso težo zgodovine 20. stolet­ ja in za katerega njegov skoraj soimenjak Borut Pahor pravi, da je »velik slovenski intelektualec, ki je videl horizonte naše prihodnosti, še preden je večina slovenskih ljudi videla dan pred seboj«. Vitalen 98-letnik, ki se je kar šestnajstkrat po­ vzpel na Triglav in ki se najbolj veseli tega, da lah­ ko nekatere stvari »javno poudari« in da ga ljudje poslušajo. Tržaški Slovenec, ki je bil mnoga leta namerno preslišan in potisnjen v ozadje, tako s strani Slovencev kot Italijanov. Včasih borec za slovenski knjižni jezik, kasneje borec za pravice zamejcev, ki se je že zelo zgodaj zapisal jeziku. Prijatelj Edvarda Kocbeka ter prejemnik avstrij­ skega in francoskega državnega odlikovanja. Nominiranec za nagrado Saharova in edini Slo­ venec, ki se ga večkrat omenja v kontekstu No­ belove nagrade za književnost. Boris Pahor, ki je svoj prvi tekst objavil pri 23 letih, leta 1936 v reviji Mladika, bo 21. februarja v Lutkovnem gledališču Maribor gost Literarnih postaj. Kljub temu, da širša javnost Borisa Pahorja po­ zna predvsem kot »persono«, intelektualca, za­ vednega Slovenca, o katerem zelo dolgo ni ve­ dela ničesar, zadnja leta pa se mu skorajda ne da izogniti, Pahorjevo pojavljanje v medijih ne sloni zgolj na njegovi impresivni življenjski zgodbi, temveč predvsem na njegovem zavidljivem, ob­ sežnem opusu, ki šteje več kot trideset knjig v slovenščini in mnoge prevode v tuje jezike. Kot nekdo, ki ima za seboj izkušnje zatiranega za­ mejskega človeka, ki je preživel grozote nacistič­ nih taborišč in povojnih obračunavanj na doma­

čih tleh, je ustvaril dela, ki niso le (sicer nekatera bolj, druga manj) literarne mojstrovine, ampak tudi zgodovinski spomeniki. Soočanja z vsemi grozljivimi, krvavimi trenutki prejšnjega stole­ tja, pa tudi s čisto intimnimi preizkušnjami in tragedijami, tvorijo pretresljivo zgodbo človeka, ki je vzravnano preživel marsikaj, kar si v dana­ šnjem času težko predstavljamo. Delom, ki brez­ kompromisno zro v oči preteklosti in v velikem slogu opozarjajo na nekatere okrutne zgodbe, ki bi brez Pahorjevega pričevanja morda ostale preslišane, se v zadnjih letih pridružujejo tudi njegova spominjanja in razmišljanja iz zadnjih let, ki na nek način še ved­no izstavljajo račune preteklosti, hkrati pa vse več prostora puščajo tudi osebnim temam. Če se glede na razmerje med njegovo starostjo in pogostostjo pojavljanja v medijih morda vprašamo, od kod mu energija in koliko je pravzaprav star, naj kot odgovor slu­

Boris Pahor bo nastopil kot drugi gost (prvi je bil Zorko Simčič) sklopa pogovorov z naslovom Literarne postaje in ži kar njegova trditev, ki pravi, da je mlad, »kdor sicer 21. 2. ob 18. uri gleda na prihodnost v imenu ustvarjalnosti«. v Lutkovnem Boris Pahor, pričevalec stoletja, glasnik resnice gledališču Maribor. in marsikogaršnja slaba vest, svojo mladostno energijo prav gotovo črpa iz svoje ustvarjalnosti in iz sveta, ki se je po mnogih preteklih temni­ cah tudi zanj končno odprl in mu dovolil, da spregovori na glas, da govori vsem nam, ki nas ob največjih prelomnicah sodobne zgodovine ni bilo zraven, smo pa vseeno deležni njihovih po­ sledic. Zagotovo pa je prav zdajšnji čas primeren za to, da se zavemo, česa vsega se lahko naučimo od Borisa Pahorja in da se končno – namesto z njegovo vseprisotnostjo in z njegovimi izjavami, ki jim tu in tam spodrsne – začnemo ukvarjati z njegovimi knjigami.


38 39

OD BLIZU

Od

B li

zu

Biografija Toma Križnarja je dolga in razvejana. Kolesaril je po Afriki, dokumentiral vojno in nasilje nad civilnim prebivalstvom v Sudanu ter naposled dva meseca prebil v sudanski ječi. Zahod je osveščal in obveščal o genocidu nad Nubami in skupaj z Majo Weiss posnel dokumentarec Dar Fur – Vojna za vodo, s katerim je skušal razdreti predstavo o tem, da gre v Darfurju zgolj za spopade med Arabci in Afričani. Zavzema se za margino, ki je žrtev večine in njene želje po kapitalu, zato je njegovo delovno mesto lahko vsak kraj našega planeta. Po poklicu je humanitarec, po nazoru humanist terenskega tipa.

Z Majo Weiss ne sodeluje le v spodnjem intervjuju, temveč tudi pri produkciji filma Oči in ušesa boga, ki je bil včeraj, 17. februarja 2012, premierno predvajan v mariborskem Kinu Udarnik. Film so posneli z mini­ aturnimi kamerami opremljeni Afričani, potencialne žrtve iztrebljanja s področij, bogatih z naravnimi viri, ki se nahajajo med obema Sudanoma: Nuba, Abjei, Plavi Nil in Darfur. Film kot rešitev situacije predlaga video nadzor, katerega cilj je povezati ljudi na žrtve­ niku sveta z delom človeštva, ki še ostaja nekoliko občutljiv. Intervju je nastal v dneh, ko je ekipa Studia Arkadena mrzlično zaključevala montažo. Nastal je med sodelavcema, prijateljema in somišljenikoma.

Popotnica dokumentarnim filmom MARINA GUMZI, kreativna producentka na področju filma

V tem trenutku je v produkciji oziro­ ma postprodukciji več kot deset do­ kumentarnih filmov, ki so dobili vse­ binsko in/ali produkcijsko podporo od EPK Maribor 2012 in ki bodo vsak na svoj način povezani z Mariborom in partnerskimi mesti ter njihovimi prebivalci. To je pomembno, saj do­ kumentarni filmski žanr ob nedvo­ mno pomembni vlogi, ki jo zavzema v kontekstu celotne filmske ustvar­ jalnosti, odpira poglavja iz daljne in bližje preteklosti, odkriva nove ali pozabljene zgodbe, drobce in uso­ de ter jih (ponovno) postavlja pred nas. Portreti Draga Jančarja, Jožeta

Tisnikarja in Zlatka Zahoviča, doku­ mentarni filmi o mariborski židovski zgodovini in o zgodovini štajerskih subkulturnih centrov ali pa nova Kri­ žnarjeva filmska avantura so samo nekatera od pomembnih poglavij in tem, ki jih bo mogoče na novo uzreti. Maribor in partnerska mesta bodo v letu 2012 razširili pogled. Skozenj bomo na velikih platnih (za)gledali naša življenja, naša mesta, naše so­ meščane. Mogoče jih bomo videli ne­ koliko jasneje, mogoče jih bomo uzrli celo nekoliko drugače. Da bi bolje ra­ zumeli in da bi jasneje videli naprej.

Oči Sudana MAJA WEISS foto TOMO KRIŽNAR

Zakaj so te najbolj očarali prav Nube v Sudanu in ne Indijanci, Aborigini ali kako drugo pleme staroselcev?

Mislim, da zato, ker med nubskimi ple­ meni bolj kot med drugimi staroselci čutim to, kar doma v Evropi najbolj pogrešam. To je sožitje z najbolj raz­ ličnimi vrstami in oblikami življenja. Svet domorodnih ljudi v gorah Južnega Kor­dofana v Sudanu si je v sorodstvu. Vsa žlahta je žlahtna. Ne samo ljudje, tudi živali in rastline in celo minerali iščejo svoje naravno mesto pod son­ cem in sožitje, sobivanje, simbiozo. Pleme, plemenito vedenje – ne kon­ kurenčni boj, temveč dopolnjevanje in sodelovanje sta smisel prizadevanja za preživetje. Taka kultura je podobna in pomeni skupni imenovalec tudi drugim preživelim ostankom velikih simbi­ otskih kultur, ki so jih naši evropski predniki premagali z našim orožjem za množično ubijanje po vseh kontinentih in iztrebljanja opravičili z znanstveno antropologijo, ki je na vse načine iska­ la dokaze, da so Aborigini, ab origini, originalni ljudje v Avstraliji, Amerikah, Aziji in Afriki divji, barbarski in neprila­ godljivi. Nova antropologija nasprotno danes razisku­j e mitologije ekološko naravnanih staroselskih kultur in celo ugotavlja, da premorejo tabuje, ki tudi nas lahko obvarujejo nadaljnjega po­ glabljanja gospodarskih in socialnih kriz, ki v resnici vse izhajajo iz osnovne duhovne krize.


NAPOVEDNIK

Video-avdionadzor je nekaj takega kot živci, napeljani tudi v slepič, na odpad, na žrtvenik sveta, kjer človeštvo žrtvuje koleteralno škodo in miži in si pokriva ušesa, da ga kriki na pomoč ne bi zmo­ tili v udobju, ki mu ga nudijo stroji in energija nakradenih naravnih virov v staroselski deželah.

Koliko kamer ste pretihotapili v Sudan? Kdaj si postal aktivist in zakaj?

Ko sem odkril, kakšne napačne predstave imajo moji prijatelji, sorodniki in sosedje o ljudeh onkraj morij. Kakšna krivica se jim zato godi – in kako morajo zato, ker mi tako malo znamo in si vse naro­ be predstavljamo, umreti z otroki vred. Pisati in snemati filme sem začel, da bi pokazal, kako to vidim sam. Plemenski starešine pošiljajo dečke v divjino, kjer se morajo naučiti zakonov narave. Po vrnitvi jih vse pleme posluša in se skuša naučiti nekaj novega iz tega, kar se je pokazalo njihovemu članu.

Oči in ušesa boga – od kod naslov?

Med animisti ni ateistov. Vsi verjamejo v transcedentne sile, veliko bogov, oziroma to, kar si mi predstavljamo za Boga. Čuti­ jo pa, da so bogovi zadnje čase nekoliko slepi in gluhi, saj ne vidijo in ne slišijo več velikega trpljenja. Za naše kristjane podobno kot za sudanske muslimane Bog nima nič s cenenimi video kamerami, računalniki, diski za zbiranje podatkov, satelitskimi modemi. Domorodnim lju­ dem pa so moderne telekomunikacije kot mobitel za komuniciranje z nevidno, skrito Dobroto. V staroselskih kulturah je revež sramota za vse; živijo solidarno, ne zavarujejo se v modernih izkoriščeval­ skih zavarovalnicah, pač pa z medsebojno pomočjo, ki se bo obrestovala s slogo, v kateri je moč, s katero so preživeli vse čase. Tudi zdaj, v teh najtežjih časih za vse naravno in vse, kar živi blizu z naravo in njenimi zakoni, še zaupajo, da bodo preživeli, če se bo izvedelo za genocid. Človeštvo jim bo prihitelo na pomoč. Kamere in oprema za prenos prek satelita na internet pomagajo transcedentne­ mu Dobremu začutiti bolečino rakavih transaminaz v telesu človeštva, da lah­ ko ukrepa in spremeni življenjski slog, preden bo prepozno in ga bo rak ubil.

Več kot štiristo. Natančne podatke ima Klemen Mihelič, ki je po vrnitvi iz Dar­ furja lani ustanovil novo človekoljubno organizacijo H.O.P.E., ki zbira prispevke, ne da bi se en sam cent izgubil za plače, letalske karte, potne stroške … Vsak pri­ spevek na bančni račun za video nadzor Sudana ali na drugi račun za vrtalno na­ pravo za iskanje vode se takoj pokaže na spletni strani Hope.si. Donatorji so bili najprej naši prijatelji, nato pa najbolj pogosto šolarji, upokojenci, ljudje, ki jim je mar. Ni politike, ni korporacij. Budno pazimo, da nas ne bi kupili in uporabljali posnetkov »oči in ušes« v škodo tistih, ki jih pošiljajo, ali v korist rokomavhov. Domačini sami posnetke in zdaj že tudi intervjuje pošiljajo prek satelita in spleta, kamor hočejo. Lastnika ni, oziroma je lastnik vse človeštvo.

S Klemnom Miheličem (H.O.P.E.) in Suleimanom Jammousom, darfur­ skim humanitarnim koordinator­ jem, ste naredili – tako z zbiranjem pomoči kot z lobiranjem, predvsem pa s kamerami – izjemno humani­ tarno in medijsko-politič­no delo, ki ga nadaljujete z vso vztrajnostjo. Glede na razmere v Sudanu se bodo trpljenje, vojne in teptanje osnovnih človekovih pravic še dolgo nadalje­ vali. Vam ne bo zmanjkalo moči?

Ne verjamem, da mi bo zmanjkalo moči, saj me navdušujejo in navdihujejo poro­ čila, da s področij ob meji med Čadom in Sudanom v Darfurju ni več poročil o posilstvih, paranju trebuhov noseč­ nic, igranju z nedonošenimi dojenčki vrh bajonetov … in o drugih najhujših grozodejstvih.

Tomo, kot aktivist si optimist. Te kdaj potre brezup? Kako ga premagaš?

Moj oče je po treh letih v Dachauu napisal knjigo z naslovom Ne vdaj se, fant!. S tem naslovom je dal potomcem smero­

kaz. Obup me grabi vsako jutro, ko se prebujam in nočem v ta svet bolečin, žalosti, strahu, ki ga neposredno doži­ vljam ne samo v Afriki in tretjem svetu, temveč tudi pri nas. Obup sem se naučil premagovati tako, da grem takoj na de­ setkilometrski tek čez gozdove v kanjon Save in naprej do izliva Bistrice. Globoko dihajoč sem prisiljen globoko vdihava­ ti in izdihavati in tako oksidiranega in prekrvavljenega in očiščenega vsega smrklja tam med smrekami in srnami me presenetijo najbolj zanimive misli, prebliski, vpogledi. Streniral sem se, da jih sproti snemam z lahkim diktafonom – ker so opravile svojo vlogo ozaveščanja, kje sem in kdo najbrž sem in kam mi je iti, me nato čez dan ne nadlegujejo in lah­ ko delam, dokler zvečer z zadoščenjem ne mrknem. Jokam, zmerjam, boksam, brcam … Vsa čustva si dovolim v stiku z naravnimi elementi, saj so vendarle moja in to je moje življenje. Življenje je – glede na alternativo – darilo, ne glede na vse, kar zaznavaš okoli sebe, darilo, ki se ga spodobi odviti, potipati, povohati. Okusiti. Vsaka malenkost in tudi največji problemi nosijo s seboj darilo, izkušnjo, smisel življenja. Če si pohlepen po izku­ šnjah, ti ne more biti dolgčas in nikoli, v nobeni situaciji, ti ne more biti pretežko. Tistih sedem let na biciklu na poti okoli sveta sem srečal toliko radodarnih rok, toliko prijaznih oči, tolikokrat me je ga­ nila preprosta človeška dobrota, da ne verjamem, da lahko izgubim zaupanje, tudi če me samo še tepete. Med montažo dokumentarnega filma Oči in ušesa boga sem ravnokar užil toliko podpore od tebe, Maja Weiss, tvojega moža Petra Braatza in Svetlane Dramlič, s katero sva začela montirati, medtem ko smo šli s Klemenom in Suleimanom še dvakrat z novo pošiljko tehnike v Sudan, pa od novopečene producentke Žive Ozmec in mojega sina Jana, ki sta ustanovila Ustanovo Tomo Križnar, ki zdaj producira filme. Da ne govorim o vseh, ki so priskočili na pomoč na RTV SLO, Ministrstvu za kulturo, Arkadeni. Ničesar pa ne bi bilo brez donatorjev. Oči in ušesa boga so vaš projekt.


40 41

Kaj nam prinaša Acta? ŽAN LEBE foto ŽIGA BRDNIK

V svetovni javnosti je nedavno razplamtelo nasprotovanje ob podpisu mednarodnega trgovinskega sporazuma, ki med drugim poostruje tudi nadzor nad spletom. Acta ali Anti-Counterfeiting Trade Agreement oziroma Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju že od svojih zametkov buri duhove zagovornikov svobode svetovnega spleta, v zadnjih tednih pa se je zanimanje za problematiko kot požar razširilo po medijskih kanalih in socialnih omrežjih. Njegov nastanek je bil dolgo časa zavit v tajnost visoke stopnje in tako splošna kot strokovna javnost na njegovo vsebino nista imeli veliko vpliva. Še huje – Acta je po mnenju številnih pisana na kožo velikim založbam in korporacijam, saj jim omogoča še bolj surovo obračunavanje s konkurenco. Sam sporazum zaobjema zelo širok nabor različnih panog in določa postopke, s katerimi naj bi se podjetja in države učinkoviteje borili proti ponarejenemu blagu in zlorabi avtorskih pravic. Hkrati postavlja zakonske temelje za sistem nadzora nad svetovnim spletom, ki je tarča glasnih kritik, celo obtožb o protiustavnosti zaradi zlorabe osebnih podatkov in vdora v zasebnost nedolžnih ljudi. Iskra, ki je zanetila požar, je bil podpis omenjenega sporazuma med Evrop­ sko komisijo in 22 od 27 članicami Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija. Podpis je sprožil val kritik po vsem svetu, sledila pa mu je objava videosporočila skupine Anonymous, v kateri ta vsako državo posebej poziva k odstopu od dogovora oziroma preprečitvi njegove izvedbe, v nasprotnem primeru pa grozijo z vdori v državne računalniške sisteme in krajo podatkov. Slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko, ki je v imenu države podpisala pristop k sporazumu, je nekaj dni kasneje objavila javno opravičilo, v katerem se kot državljanka opravičuje svojim sodržavljanom in zatrjuje, da se osebno z njegovo vsebino ne strinja. Svoje mnenje o Acti je na twitterju izrazila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar: »Za vse, ki me sprašujete o sporazumu Acta: ga ne podpiram in sem jezna na SLO, ker ga je podpisala v tajnosti. Tako se to ne dela, vsaka demokracija mora dati možnost, da tudi civilna družba pove svoje mnenje.«

JAKA REPANŠEK foto IZ OSEBNEGA ARHIVA

»Pravo caplja za sodobnimi tehnologijami«

Mednarodni trgovski sporazum Acta je pred dvema tednoma znova zapolnil me­ dije, saj so se v Ljubljani in Mariboru od­ vili protesti kot odziv na nedavni podpis s starni 22 evropskih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Zaradi svojega strokov­ nega jezika je deležen številnih različnih interpretacij, od katerih so nekatere zasto­ pale zelo ekstremna stališča. Je sporazum res tako strog? So spletni izmenjavi dato­ tek šteti dnevi? Bomo s sprejetjem vsi, ki smo v življenju prenesli vsaj eno sumljivo multimedijsko vsebino, kriminalci? Za jasnejše, predvsem pa strokovno stališče smo se obrnili na pravnika Jako Repan­ ška, strokovnjaka za avtorsko pravo, ki nam je postregel z lastnim stališčem o spornem sporazumu ter argumentirano orisal nekatere nejasnosti ...

Kako kot strokovnjak za področje avtorskega prava gledate na trgo­ vski sporazum Acta in ali se vam zdi, da primerno in pravilno obli­ kuje zakonodajni okvir za varovanje avtorskega prava?

Sporazuma v podpisani različici ne pod­ piram in se pridružujem Pobudi za javno razpravo o sporazumu, ki so jo podpisali številni ugledni strokovnjaki s področja avtorskega prava in sodobnih komunika­ cij. Svoje podpore pa ne odklanjam zato, ker bi bil proti zagotavljanju oziroma, pravilneje, iskanju načinov za učinkovito spodbujanje avtorstva, ustvarjalnosti in razvoja »digitalnega gospodarstva« ali ker bi menil, da je internet kot prostor,


ACTA AD ACTA

»Da pravo katerega svoboda ne sme biti caplja za raz­ vprašljiva, nemogoče vsaj de­ vojem sodobnih loma pravno regulirati. Av­ (internetnih) torstvo in ustvarjalni razvoj tehnologij, je je vsekakor treba spodbujati ustreznim pravnim (in go­ jasno, vseeno pa zspodarskim) okoljem. Spora­ se je treba tako zumu Acta nasprotujem zato, občutljivih in ker se zadevne problematike daljnosežnih re­ loteva na napačen in nepri­ form in poskusov meren, mestoma tudi nede­ unifikacije pravil mokratičen način. Četudi je v internetnem besedilo sporazuma milejše okolju lotevati z od (nekdanjega) ameriškega najširšo možno predpisa Sopa, se urejanja razpravo, tudi razmerij in ravnanj v digital­ v okviru med­ nem svetu loteva z avtorsko­ vatli, ki so lastni narodnih organi­ pravnimi avtorskemu pravu v tradicio­ zacij, ki se že več nalnem, Gutenbergovem sve­ desetletij ukvar­ tu. Da pravo caplja za razvo­ jajo s področjem jem sodobnih (internetnih) intelektualne tehnologij, je jasno, vseeno lastnine.« pa se je treba tako občutljivih in daljnosežnih reform in po­ skusov unifikacije pravil v internetnem okolju lotevati z najširšo možno razpravo, tudi v okviru mednarodnih organizacij, ki se že več desetletij ukvarjajo s področ­ jem intelektualne lastnine.

Se vam zdi, da je umeščanje avtor­ skih pravic oziroma intelektualne lastnine med vsakdanje trgovsko blago, kot so oblačila in modni do­ datki, primerno in pravilno? Je in­ telektualno lastnino najbolje varo­ vati na isti način, kot to počnemo na primer pri ponaredkih modne konfekcije? Nikakor. Avtorska dela kot »nematerial­ ne dobrine«, če nekoliko poenostavim, seveda ne gre enačiti s fizičnimi predmeti trgovanja. Mislim pa, da me sprašujete ne­ kaj drugega: ali se lahko področje, ki se ga loteva Acta, rešuje s »trgovinskimi spora­ zumi«, sprejetimi na zaprtih zasedanjih, daleč od zainteresirane javnosti? Nekateri (tudi dobronamerni) zagovorniki takšne­ ga načina sprejemanja sporazuma Acta trdijo, da se trgovinski sporazumi v veliki večini primerov pač sprejemajo za zaprti­ mi vrati, kar pa seveda za Acto, ki bi lahko daljnosežno posegla v temeljna družbe­ nega razmerja in človekove pravice na in­ ternetu, nikakor ne bi smelo veljati. To je tudi eden od ključnih razlogov, zakaj tako veliko ljudi sporazumu nasprotuje.

Se strinjate z gibanjem Anonymo­ us, da zabavljaška industrija z Acto in podobnimi dokumenti dejansko ustvarja neko obliko »vsebinske mafije«, ki kljub zastarelemu pod­ jetniškemu in prodajnemu modelu potrošnikom dejansko vsiljuje svo­ je mnenje in svoj pogled ter posle­ dično utrjuje svoj monopol?

Mislim, da so vseeno uporabili nekoliko pretirano »sopranovsko« terminolo­ gijo, saj Acta neposredno ne postavlja opisanega »zakonodajnega okvirja«. Vsekakor pa je temeljni namen spora­ zuma Acta v zagotavljanju temeljnih pravil »varovanja« velikih »igralcev« na področju tako imenovanih »copyright industries«. Prav to pa dodatno podži­ ga nasprotovanje ljudi po vsem svetu in povzroča tudi oblikovanje mnogih ne­ točnih in zavajajočih informacij o vsebi­ ni sporazuma.

Ali se politiki po vaših analizah sploh seznanjajo z dokumentom, ki ga podpisujejo? So industrijski lobiji že tako močni, da si lahko privoščijo uvedbo legislature, ki po besedah mnogih strokovnjakov ruši in slabi pozicijo ustvarjalcev vsebin ter dejansko dodatno ome­ juje ustvarjalno svobodo?

rate« ali »plagiatorje«. Pa saj v resnici najbrž ni dileme, da večina ljudi ne pod­ pira masovnega piratstva, ki bi vodilo k ustvarjanju dobička za ljudi, ki bi trgovali s tujimi avtorskimi deli. Težava je v tem, da se vseh »nedovoljenih« oblik uporabe avtorskih del med seboj ne sme enačiti, ne normativno in ne s stališča predvide­ nih, kaj šele izrečenih sankcij.

Kaj po vašem mnenju na spletu prevesi tehnico v svoj prid – varova­ nje avtorske lastnine ali varovanje osebnih podatkov?

Oboje je pomembno, a zagotavljanje pravic ene skupine ljudi (avtorjev) ne bi smelo biti odvisno od zagotavljanja pra­ vic vseh ljudi do zasebnosti. Vsak ukrep v življenju, ki ga storimo kot ljudje, mora biti sorazmeren glede na okoliščino ali dogodek, ki ga je izzval ali kateremu je namenjen. To pa še posebej velja za nor­ mativna in druga ravnanja oblasti.

Znašli smo se v situaciji, kjer last­ niki avtorskih pravic dobesedno diktirajo ne samo, kako se bodo multimedijsko vsebine prodajale in tržile, temveč narekujejo celo to, kaj lahko uporabniki z njimi potem sto­ rijo (na primer prepoved spreminja­ nja operacijskih sistemov, »jailbrea­ Ne bi hotel ugibati, koliko politikov, kanja«, remiksanja ...). Kako je to vključenih v potrjevanje sporazuma v mogoče in ali se vam to zdi sporno? postopku pred njegovim podpisom v Tokiu, je sporazum prebralo in ga tudi razumelo. Mislim, da je težava drugje: večina ključnih odločevalcev na dr­ žavni, politični ravni, zelo slabo pozna dejanski pomen in vlogo prava intelek­ tualne lastnine in varstva zasebnosti, zato težko razumejo različne možnosti in potrebe, pa tudi pasti pri reformi tega področja, ki ga skokovit tehnološki, in­ formacijski in socialni razvoj zahteva.

Lastniki avtorskih pravic svoja ravna­ nja utemeljujejo na veljavnih predpisih. Težava je le v tem, da veljavni sistem in normativni okvir prava intelektualne la­ stnine ne ustrezata več niti avtorjem (in imetnikom teh pravic, tudi podjetjem) niti uporabnikom.

Prisvajanje tujega avtorskega dela brez dovoljenja avtorja oziroma imetnika av­ torske pravice je protipravno že glede na obstoječo avtorskopravno zakonodajo in mednarodne sporazume, pri čemer pa ne smemo enačiti takšnega ravna­ nja v zasebne, nekomercialne namene, s tistimi, ki imajo namen ustvarjanja dobička za masovne komercialne »pi­

dodati, da ne kaže vseh »založniških kor­ poracij« in sploh založnikov, producen­ tov in drugih imetnikov avtorskih in so­ rodnih pravic metati v isti koš. Nekateri z deležem, ki jim ostane od avtorskih pra­ vic, komajda preživijo in žal je takšnih primerov v Sloveniji vedno več.

Obstajajo alternative, ki bi lahko predstavljale tretjo pot, kjer bi denar za kulturne vsebine dejansko dobi­ vali avtorji in ne multinacionalne Lahko kopiranje in izmenjavo da­ založniške korporacije? totek na spletu res poistovetimo Edini pravi način je čim širša in čim bolj s krajo? strokovna javna razprava. Je pa pravično


42 43

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

PE

Konferenca o sovraštvu –

RS PE

odlomki

KT

iv

e

&

RE FL EK

SI

JE

Václav Havel Praga P&R, januar 2012 PREVEDLA

ALENKA JENSTERLE DOLEŽAL

Václav Havel, 5. 10. 1936 - 18. 12. 2011, Praga, češki pisatelj, dramatik, filozof in politik. V gledališču Na zabradlí so uvedli njegove prve dramske tekste, med katerimi je najpomembnejša igra Zahradní slavnost (1963). V esejih in pismih iz zapora analizira filozofska vprašanja svobode, moči, morale a tudi transcendence. V obdobju totalitarizma so bili njegovi teksti prepovedani. Bil je tudi eden od začetnikov Charte 77. Za svoja stališča je v zaporu preživel pet let. Kasneje je bil deveti in zadnji predsednik Češkoslovaške in prvi predsednik Češke republike. Ostali objavljeni prispevki avtorja Václava Havla v spletni rubriki Perspektive in refleksije: 13. januar 2012 Konferenca o sovraštvu, 1. del (Oslo, 28. 8. 1990) 12. januar 2012 Konferenca o sovraštvu, 2. del (Oslo, 28. 8. 1990) 11. januar 2012 Konferenca o sovraštvu, 3. del (Oslo, 28. 8. 1990)

1. DEL Razmišljam o ljudeh, ki so me osebno sovražili ali me sovražijo, in se zavedam, da jih povezujejo nekatere lastnosti, ki – seštete in skupaj analizirane – ponujajo določeno, v vsakem primeru zelo splošno razlago izvora njihovega sovraštva. To nikoli niso votli, prazni, pasivni, rav­ nodušni, apatični ljudje. Njihovo sovraštvo se mi zdi vedno izraz velikega in v svoji podstati neuresničenega hrepenenja, nekega trajno ne­ izpolnjenega in pravzaprav nikoli izpolnjivega hotenja, neke obupane ambicije. To je torej notranje vozlišče sil, ki so vseskozi aktivne in ki svojega nosilca vedno k nečemu pritegujejo in ga nekam vlečejo in ki ga, če uporabimo tak izraz, presegajo. V vsakem primeru se mi ne zdi, da bi bilo sovraštvo samo pomanjkanje ljubezni ali humanosti, samo vakuum človeške duše. Nasprotno: z ljubeznijo ima mnogo skupnega, predvsem prav omenjeni sebe presegajoč ele­ ment, povezanost z drugim, odvisnost od njega, naravnost polaganje delov lastne identitete v drugega. Tako kot tisti, ki ljubi, hrepeni po drugem in ne more brez njega, hrepeni tudi tisti, ki sovraži, po osovraženem. In tako kot ljubezen je tudi sovraštvo na koncu koncev pravzaprav hrepenenje po absolutnem, čeprav njegov tragično sprevržen izraz. Človek, ki sovraži, ne pozna nasmeha, temveč samo kremženje. Ni sposoben veselo se šaliti, temveč samo kislo se nasmihati. Ni sposo­ ben prave ironije, saj ni sposoben samoironije; resnično namreč nasmeh pokaže samo, kdor se zna nasmejati samemu sebi. Za tega, ki sovra­ ži, so značilni resen obraz, velika prizadetost, velike besede, kričanje, popolno pomanjkanje


PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

distance do samega sebe in prepoznanja lastne smešnosti. Te njegove lastnosti odkrivajo ne­ kaj zelo označujočega: popolno pomanjkanje takih dispozicij, kot so občutek primernosti, okus, širša perspektiva, sposobnost gibati se in se sploh spraševati, zavest lastne končnosti in sploh končnosti vseh stvari. Še bolj tisti, ki sovraži, ne pozna užitka iz resnične absurdno­ sti, to pomeni absurdnosti lastne eksistence, občutka lastne majhnosti, smešnosti, zatajitve, omejenosti in krivde. Skupni imenovalec vsega tega je seveda tragično, spet metafizično po­ manjkanje smisla za mero: človek, ki sovraži, ne razume mere stvari, mere svojih možnosti, mere svojih pravic, mere svoje lastne ekistence ter mere priznanja in ljubezni, ki ju lahko dobi. Hoče, da bi mu svet pripadal neomejeno, torej da tudi priznanje sveta ne bi imelo meje. Ne razume, da si mora pravico do čudeža lastne eksistence in njeno priznanje pridobiti in zaslu­ žiti s svojimi dejanji, nasprotno to razume kot enkrat za vselej dano, z nikakršnimi merami omejeno in od nikogar problematizirano. Misli si torej, da ima zastonj vstopnico za kamorko­ li in torej tudi v nebesa. Če si kdo dovoli v to vstop­nico podvomiti, ga jemlje kot sovražnika, ki ga po krivem obtožuje. Če tako razume svojo pravico do eksistence in priznanja, potem se mora seveda stalno na nekoga jeziti, da iz te njegove pravice ne izhaja taista neomejena vsota posledic, ki bi morala.

Sovraštvo je eno samo – ni razlike med individualnim in kolektivnim sovraštvom: kdor sovraži posa­ meznika, je vedno tudi zmožen podleči skupin­ skemu sovraštvu ali ga celo širiti. Rekel bi celo, da je skupinsko sovraštvo – pa naj bo to religiozno, ideološko doktri­ narno, socialno, nacionalno ali katerokoli drugo 2. DEL Sovraštvo je eno samo – ni razlike med – nekakšen lijak, individualnim in kolektivnim sovraštvom: kdor ki vase vsesa vse, sovraži posameznika, je vedno zmožen podleči ki so nagnjeni k tudi skupinskemu sovraštvu ali ga celo širiti. individualnemu Rekel bi celo, da je skupinsko sovraštvo – pa sovraštvu. To naj bo to religiozno, ideološko doktrinarno, pomeni: najbolj socialno, nacionalno ali katerokoli drugo – ne­ resničen pro­ kakšen lijak, ki vase vsesa vse, ki so nagnjeni k stor in nekakšen individualnemu sovraštvu. To pomeni: najbolj človeški potencial resničen prostor in nekakšen človeški potencial vseh skupinskih vseh skupinskih sovraštev oblikuje taka skupi­ sovraštev obli­ na ljudi, ki so sposobni sovražiti posameznike. kuje taka skupina A ne samo to: kolektivno sovraštvo, ki se ljudi, ki so sposob­ ga udeležujejo, ga širijo in poglabljajo ljudje, ki ni sovražiti posa­ so sposobni sovražiti, ima tudi posebno mag­ meznike. netsko privlačnost, ki je sposobna v svoj lijak povleči tudi številne druge ljudi, za katere se prvotno ni zdelo, da so sposobni sovražiti. To so moralno majhni in šibki ter sebični ljudje, duhovno leni, ki niso sposobni samostojnega

mišljenja in zato hitro podležejo sugestivnim vplivom tistih, ki sovražijo. Privlačnost kolektivnega sovraštva – ki je neskončno bolj nevarno kot sovraštvo med posamezniki – raste iz nekaterih njegovih vid­ nih prednosti: 1. Kolektivno sovraštvo rešuje ljudi pred samoto, zapuščenostjo ter občutki šibkosti, nemoči in anonimnosti, s čimer jim pomaga zoperstaviti se njihovemu kompleksu nezados­ tne vrednosti in neuspeha. Ponuja jim namreč povezanost, iz njih oblikuje posebno bratstvo, osnovano na zelo preprostem načinu povezu­ jočega razumevanja: sodelovanje pri tem se ne pogojuje z nikakršnimi zahtevami, pogoje za sprejem je zelo preprosto izpolniti, nikomur se ni treba bati, da mu pri sprejemnem izpitu ne bo uspelo: kaj je namreč enostavneje kot deliti skupen objekt odpora in sprejeti skupno »ide­ ologijo zamere«, zaradi katere je treba do tega objekta vzpostaviti odpor? Reči na primer, da so za vse nesreče sveta – in predvsem za obup vsake prizadete duše – krivi Nemci, Arabci, črnci, Vietnamci, Madžari, Čehi, Romi in Židi, je tako enostavno in razumljivo in vedno je mogoče najti dovoljšnjo množico Vietnamcev, Madžarov, Čehov, Romov in Židov, s katerih početjem je mogoče idejo, da so oni krivi za vse, ilustrirati. 2. Osnovnemu občutku podcenjenosti, ki se po mojem mnenju skriva v vseh, ki so sposobni sovraštva, ponuja skupnost ljudi, ki sovražijo, še eno veliko ugodnost: lahko se med seboj vzajemno prepričujejo o lastni vrednosti: lahko tekmujejo, kdo bo bolj sovražil izbrano skupino ljudi, ki je kriva za njihovo prizade­ tost; lahko gojijo kult simbolov in ritualov, ki vrednost sovražne skupnosti samo dvigajo. Enotnost kroja, uniforme, znaka, zastave ali ljubljene pesmi zbližuje udeležence, potrjuje jih med seboj v njihovi lastni identiteti ter množi, krepi in povečuje v njihovih očeh la­ stno vrednost. 3. Medtem ko je individualna agresija vedno nevarna, saj obuja v življenje strašilo individualne odgovornosti, družba ljudi, ki sovraži, agresijo nekako »legalizira«: njen sku­ pen izraz potrjuje iluzijo njene legitimnosti ali vsaj daje občutek »kolektivnega kritja«. V skrivališču v skupini, krdelu ali množici si vsak potencialen nasilnež več upa: eden spodbuja drugega, vsi – prav s tem, da jih je več – pa vza­ jemno potrjujejo njeno upravičenost.


44 45

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

4. Princip skupinskega sovraštva bistve­ no olajšuje življenje vsem, ki sovražijo, in tudi vsem, ki niso sposobni samostojnega razmišlja­ nja, saj jim ponuja zelo enostaven in tako rekoč na prvi pogled ali posluh razpoznaven objekt sovraštva kot tudi krivca za lastno prizadetost: proces materializacije splošne nepravičnosti sveta v konkretno osebo, ki jo potem pred­ stavlja in ki jo je zato treba sovražiti, je zares omogočen, če je »krivec«, ki se ponuja, takoj razpoznaven zaradi barve svoje kože, zaradi svojega imena, jezika, ki ga govori, religije, v katero verjame, ali kraja svojega bivanja na zemeljski krogli. Naj navedem vsaj tri primere. Kje se lah­ ko prekomeren občutek vesoljske krivice lahko rodi bolj gotovo in uspešno kot tam, kjer se je zgodila resnična krivica? Najpopolnejši izvor občutka podcenjenosti je, razumljivo, situa­ cija, ko je bil kdo resnično ponižan, prizadet ali prevaran. Najpopolnejše mesto za vznik bolestnega občutka prizadetosti in krivice so seveda okoliščine, ko je bil kdo res prizadet. Kolektivno sovraštvo najpreprosteje črpa svojo verodostojnost in narašča in priteguje posamez­ nike povsod tam, kjer kaka skupina ljudi na tak ali drugačen način v resnici trpi, preprosto v prostorih človeške nesreče. Drug primer: čudež človeškega mišljenja in človeškega razuma je povezan s sposobnostjo posploševanja: brez te velike sposobnosti si le težko predstavljamo zgodovino človeškega duha. Tako ali drugače posplošuje vsak, kdor misli. A sposobnost posploševanja je tudi zelo krhko darilo, s katerim je treba ravnati zelo previdno. Manj pronicljivemu duhu lahko zelo hitro uidejo skrite klice nepravičnosti, ki lahko počivajo prav v dejanju posploševanja. Vsi na­ vadno izjavljamo takšne in drugačne trditve ali izražamo nazore o raznih narodih: vsi včasih govorimo, da so Francozi, Angleži in Rusi takšni ali drugačni; s tem ne mislimo nič hudega, samo s svojimi posplošenimi izjavami bolje spo­ znavamo resničnost. Vendar je prav v tej vrsti posplošitve skrita velika nevarnost: da namreč določeno, v danem primeru etnično definirano skupino ljudi neopazno rešimo individualnih duš in individualne odgovornosti in jo opremi­ mo z nekakšno abstraktno odgovornostjo. Jasno je, da prav to lahko postane odlično izhodišče za kolektivno sovraštvo: posamezniki postanejo a priori slabi ali hudobni že zaradi svojega izvora. Zlo rasizma, ena najhujših hudobij današnjega

sveta, se med drugim opira prav na to vrsto Malokdo od neprevidnosti pri posploševanju. In končno je tretja predstopnja kolektiv­ teh, ki se gib­ nega sovraštva, ki jo tu moram omeniti, nekaj, ljejo na tenkem, kar bi poimenoval kolektivna »drugačnost«. dvosmiselnem Skupen imenovalec nepregledne in krasne in nevarnem barvitosti in skrivnosti življenja je ne samo to, te­renu, ki ga da je vsak človek drugačen in da nihče niko­ zaznamu­ gar ne more popolnoma in resnično razumeti, jejo zavest temveč tudi to, da se razne skupine ljudi med resnične krivi­ seboj razlikujejo tudi kot skupine: s svojimi ce, sposobnost socialnimi navadami in običaji, s svojo tradicijo, posploševanja s svojim temperamentom, svojim načinom in zavest življenja in mišljenjem, s svojo hierarhijo vre­ »drugačnosti«, dnot – in seveda tudi s svojo vero, barvo kože, je sposoben od načinom oblačenja itd. Ta »drugačnost« je v prvega trenutka resnici kolektivna in čisto razumljivo je, da zaslutiti prisot­ skupna »drugačnost« druge skupine lahko nost kukavičjih prebudi v skupini, h kateri spadamo, osupnje­ jajc kolektivnega nost, občutek tujosti, nerazumevanja, celo po­ sovraštva, ki se smeha. Tako kot se mi čudimo drugim, da so lahko v ta teren drugačni, se tudi oni čudijo nam, da smo mi polagajo ali pa jih je nekdo že drugačni od njih.

položil.

Ljudje, ki sovražijo, vsaj tako kot sem jih jaz poznal, so ljudje s trajnim, z neuničljivim in seveda glede na resnično stanje stvari zelo preti­ ranem občutkom prizadetosti. Ti ljudje kot bi ho­ teli biti brezmej­ no spoštovani, občudovani in ljubljeni in kot da bi jih stalno omejevala boleča ugoto­ vitev, da jim dru­ gi niso hvaležni in da so k njim neodpustljivo nepravični ali celo – vsaj tako se mi zdi – da jih ne opazijo.

»Drugačnost« raznih skupin je z ra­ zumevanjem in toleranco seveda mogoče sprejeti kot dejstvo, ki izraža pestrost življe­ nja, mogoče jo je častiti in spoštovati, lahko nas celo zabava, prav tako pa zelo hitro in enostavno postane vir nerazumevanja in odpora enega do drugega. In spet – prostor prihodnjega sovraštva. Malokdo od teh, ki se gibljejo na ten­ kem, dvosmiselnem in nevarnem terenu, ki ga zaznamujejo zavest resnične krivice, sposobnost posploševanja in zavest »dru­ gačnosti«, je sposoben od prvega trenutka zaslutiti prisotnost kukavičjih jajc kolektiv­ nega sovraštva, ki se lahko v ta teren polagajo ali pa jih je nekdo že položil.


PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Spektakularna figa

Dubravka Ugrešić Amsterdam

P&R, v kratkem objavljeno na spletni strani www.zivljenjenadotik.si PREVEDLA

STAŠA PAVLOVIĆ

Dubravka Ugrešić, 1949, Amsterdam, pisateljica in kolumnistka, katere knjige so prevedene v več tujih jezikov, zanje je prejela številne nagrade, med drugim se je ukvarjala tudi z rusko prozo (tako na način teorije kot prevoda) in pisanjem filmskih scenarijev. Med njena najbolj znana dela sodijo Ministrstvo za bolečino, Kultura laži, Forsiranje romana- reke in številni drugi.

Ostali objavljeni prispevki kolumnistke Dubravke Ugrešić v spletni rubriki Perspektive in refleksije: 15. januar 2012 Sanje Doriana Graya 4. december 2011 Usodna privlačnost 20. november 2011 Dušo dajem v najem! 2. november 2011 Nam lahko knjiga reši življenje? 10. oktober 2011 Slabi učenci 20. september 2011 Lakota 5. september 2011 Kako popraviti dežnik? 22. avgust 2011 Strah 22. junij 2011 Cirkus

Pogosto grem nakupovat v amsterdam­ ski trgovski center Oostdorp, ker na poti tja uživam v daljši vožnji s kolesom skozi park. A ni le vožnja s kolesom razlog za moje odhode v Oostdorp. Tam sedem v kafič, obkrožen s sivimi stanovanjskimi zgradbami in trgovinami, in usmerim pogled proti grdi kamniti gmoti, ki simulira skulpturo, vrženo v večno suho fonta­ no. S pogledom krožim po prostoru, ki se brez uspeha napreza, da bi bil videti kot trg. Tako je videti veliko holandskih stanovanjskih naselj, zgrajenih v šestdesetih. Danes so poseljena z emigranti in ostarelimi Nizozemci, ki so bili nekoč verjeli v pravljico o zdravem in funkci­ onalnem socialnem stanovanju in so tu ostali. Človek sčasoma vzljubi lastne napačne izbire, še posebej, če popravljanje teh zahteva prevelik napor. Sedem torej v kafič z deprimirajočim raz­ gledom, odvratno kavo in natakarji, kakršnih ni več niti v Črni gori (Sorry, Črnogorci!). Odličen kafič z razgledom na pomirjujoče jezero je od­ daljen komaj kakšnih sto metrov od tod. Zakaj torej sedam v tega? Zaradi tistih treh, štirih ali petih moških, odvisno pač od raziskovalne sreče. Predstavljam si, da sem tukaj na tajni antropološki nalogi, in od časa do časa se tu oglasim, da bi potrdila svoje rezultate. Moški so moji vrstniki, mogoče kakšno leto mlajši, in moji rojaki (vedno se zdrznem, ko izgovo­ rim to besedo). Vsako dopoldne kot padalci pristanejo iz svojih stanovanj v ta kafič. Moje uho, precizni lovec na vsako nianso v govoru, začuda ostaja gluho, in nisem zmožna določiti, iz katerega kraja so. Mogoče tudi zato, ker so preveč od tam, iz neke bivše jugoslovanske province. Njihova izrazita in trmasta tipologija briše jezikovno-etnične specifičnosti, oni so preprosto sinovi kulture, v kateri so zrasli v takšne, kakršni pač so. Izdajajo jih oblačila in hoja. Oblečeni so v glavnem v kavbojke in kratke usnjene jakne ali pa v smučarske vetrovke. Raje imajo usnje, usnje pa je, če ga nosijo, po vsem sodeč prišlo

iz Turčije. Jakne sežejo do pasu. Ko hodijo, po­ tiskajo trebuhe in boke malce naprej. Takšno držo so usvojili doma kot avtoritarno, moško, »šefovsko«, torej zaželeno. Imajo malce krive noge, prav kot bi ravno stopili iz sedla. To hojo so pobrali iz kavbojskih filmov. Večina ima »noge na o«, skoraj nihče »na x« (kakršne je imel samo John Wayne, peder). Roke imajo zatlačene globoko v žepe vetrovk, ne vedo, kam bi z rokami. Gibljejo se v formacijah, po dva, trije, štirje. Osamljeni primerek vzbuja v opazovalcu nejasen občutek invalidnosti opa­ zovanega objekta. Gibljejo se v formacijah, ker eden drugemu služijo kot podpornik, kot nevidna bergla. In človek z nevidno berglo ni invalid, človek brez bergle pa. Izdajajo jih mimika in geste. Njihovi obrazi so pivniki, ki so vpili obraze moških, s katerimi so rastli, eden se preslikava v drugem. Na njihovih so preslikani obrazi dedkov in oče­ tov, ujcev in stricev, moških iz najbližje okolice, iz vojske, iz kavarn, z delovnih mest, obrazi rojakov, prijateljev, obrazi moških v časopisih, na televiziji, obrazi politikov, generalov, vojakov, morilcev, kriminalcev, tatov, obrazi vseh tistih, ki so jih pripeljali sem, v amsterdamsko naselje Oostorp, kjer se vsak dan spustijo iz svojih soci­ alnih stanovanj kot padalci, da bi s svojimi spili kavo, ker nikogar razen svojih tudi nimajo. To je teren, ki so jim ga dodelili, redko potegnejo do centra mesta, ne želijo dlje, radovednost nikoli ni bila njihova močnejša plat. Zato z razširjeni­ mi nogami sedijo na stolih, z obrazi, ki izdajajo vso pravico do osvojenega teritorija, s telesi, ki sugerirajo, da so tu zapičili svojo zastavo. Tako »historično« vpeti osvobodijo roke iz žepov in živahno gestikulirajo. Nikoli se ne smejejo, se pa pogosto režijo. Režanje je njihova najpo­ gostejša obramba, z režanjem drug drugega prelisičijo, skrivajo trenutni poraz, niso spo­ sobni, niti se niso nikoli naučili, imeti daljših in poglobljenih pogovorov, celo niti s svojimi. Režanje je predah, režanje je radirka, s katero


46 47

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

brišejo izrečeno, tako svoje kot sogovornikovo, z režanjem vse obrnejo na norčevanje. Pogosto spuščajo zvoke – eee-he-hee, heee-eeh-heee – s katerimi drug drugega bodrijo, odobravajo ali si oponirajo, z zvoki se vzajemno trepljajo in tolažijo. Ehee-heee … Vse vedo, vse so od vedno vedeli, ni tre­ ba, da jim kdor koli kaj razloži, oni vse to še predobro vedo. Stavek začnejo s frazo: Vedno sem govoril … Včasih se spomnijo, da o tem ni nobenega dokaza, in omenijo sinove, če jih ima­ jo (Vedno sem govoril svojemu Milanu, sinu, …), ali kakšnega znanca (To sem od prvega dne govoril Perotu …). Govorijo o denarju, politiki in športu. Včasih se zlomijo in si, reže, izmenjajo informacije o strahotah zdravniških pregledov, prostate, rektuma in podobnega. Redko ome­ njajo ženske, če pa jih omenijo, zbadajo drug drugega, kot nedozoreli dečki. Eee-he-hee, hee-eeh-heee. Ne vedo, zakaj so tukaj, ampak vrnili se bodo dol, imajo kakšno hiško, kakšno stanovanje, nekaj zemlje, dovolj bo, da se pre­ živi, Nizozemska jim bo že dala neko majhno penzijo, do tega imajo vso pravico že samo zato, ker so jo počastili s svojo prisotnostjo. Vlečejo pivo iz steklenice, si izmenjujejo, kar so prebrali v časopisih dol, obračajo kosti, Milošević, Tuđman, po preteklosti in sedanjosti, Karadžić, Mladić, po prihodnosti … Kdaj bodo vendar oni dol stopili v Evropo? (Kaj te briga, ti si že v Evropi?!) Oni so prave vojne žrtve, zajebali so še pri izbiri države, tu ne vidijo ne sonca ne lune, Poljaki se tukaj bolje znajdejo od njih (Pa jasno, Poljaki so kot Židje) … Celo Bolgari se bolje znajdejo od njih (Ja, ampak to so bolgarski Turki, tukaj vlada turška mafija, nisi vedel?!). Samo Bolgari lahko vendar pomivajo holandska stranišča, oni tega ne bi niti mrtvi. Oni so tisti, ki so popušili, tukaj žde, ne da bi sami vedeli zakaj, medtem ko tam doli krade­ jo, vse so pokradli, vse so razprodali, tujci so pokupili obalo, prihajajo tja, divjajo, partijajo, onesnažujejo naše morje (Čigavo »naše«, člo­ vek?! Bivše »naše« …). Tujci so se razmnožili kot Cigani, prav jim je, ko pa niso znali ceniti svojih, zdaj pa se drugi slastijo … Eee-heee, ves svet je ponorel, pedri so se razmnožili kot v pravljici, ne veš več, kdo je moški, kdo pa ženska (Niti kdo je Srb, kdo pa Hrvat! Kot mali s Heminih plakatov … Kateri mali?! Tu ga imaš, pred nosom, tam, na Hemi. Mali peder iz Tuzle! Paić! Ni, ampak Pajić! E, ni, ampak je Peić! Saj je vseeno, če bi takega rodil, bi ga zadavil z lastnimi rokami) …

Ti moji trije nesrečni rojaki ne bi slišali za »pedra iz Tuzle«, če se ta ne bi pojavil na glamuroznih plakatih popularne holandske trgovinske verige »Hema«, kjer reklamira push-up modrce. Kdo je Andrej Pejić? Andrej Pejić je rojen v Bosni istega leta, ko je razpad­ la Jugoslavija in ko se je začela samčevsko­ roparska vojna. Andrej Pejić, otrok Srbkinje in Hrvata, izgnanec (v Avstraliji), je izstopil iz mastnega balkanskega mraka kot povsem novo bitje, kot bleščeči samorog, kot božanska lilija, bog in boginja v enem telesu, čudežna metamorfoza, omamna dvospolna lepota, za katero se pulijo najslavnejše modne piste na svetu. Pejić je spektakularna simbolična figa, uperjena proti geografski točki, kjer je rojen, božanska napaka ob kateri zastaja dih, figa bal­ kanskim moškim, a tudi balkanskim ženskam, figa očetom in dedom, materam in babicam. Pejić je simbolična figura, ki v tem trenutku razdira krute odnose med spoloma hitreje in bolj učinkovito od akademskih študij spolov, aktivističnih organizacij in medijskih zagovor­ nikov. Pejić je figa katoličanstvu, pravoslavju in islamu, on je figa balkanskim macho-mu­ čencem in ženskam, ki jim celijo rane. Pejić je nezaželen, in glej, zakonski otrok Balkana, mladenič s prsmi in dekle s penisom (ali še bolj boleče: Hrvatica s penisom in Srb s prsmi v enem telesu!). Pejić je glamurozna luč za več deset tisoč jugoslovanskih otrok, ki so se z vojno raztresli po svetu. Ko potujem, pogosto naletim na njih; na mlado pametno dekle iz Pirota, ki dela znanstveno kariero v Berlinu, lezbijko; na filigransko grajenega mladeniča (sina zadrtega Srba, voznika težkih tovornjakov, in spravljive Hrvatice), ki marljivo študira na Harvardu, homoseksualca; na mladega Banjalučana, re­ ceptorja v hotelu Hilton v Londonu, strastnega bralca Hane Arendt in Slavoja Žižka, poročene­ ga s Tajko; na mnoge, mnoge druge … Ti moji trije ali štirje »kloni« iz kafi­ ča v amsterdamskem nakupovalnem centru Oostdorp (kot tudi številni »kloni« tam dol) pa še naprej težijo o politiki, nakladajo, pijejo svoje dopoldansko pivo, se režijo, potem pa vstanejo, potisnejo boke naprej, se dolgo poslavljajo, spu­ ščajo svoje – eee-he-hee, hee-eeh-heee – da bi z zvoki vrezali svoje ime v ravnodušen betonski prostor, da bi pustili kakršno koli sled o svojem obstoju, potem pa se končno razidejo, čas je za kosilo. Odhajajo, ne da bi dojeli, da so že zdavnaj mrtvi, da je bilo dopoldansko pivo s svojimi le kratek izhod iz groba.


PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Zakaj so geji tako odvratni?

Thomas Hylland Eriksen Oslo P&R, 30. januar 2012 PREVEDLA

ŽIVA MALOVRH

Thomas Hylland Eriksen, 1962, Oslo, profesor socialne antropologije na Univerzi v Oslu. Njegovo polje raziskovanja zajema vprašanja identitete, nacionalizma, globalizacije in identitetne politike. Znaten del Eriksenovega dela se vrti okoli vprašanj popularizacije socialne antropologije, prenosa kulturnega relativizma, kot tudi kritike norveškega nacionalizma v javnih polemikah na Norveškem. Njegova dela so osnova za študij antropologije na večini skandinavskih univerz. Kandidiral je na listi Liberalne stranke, leta 2011 na lokalnih volitvah pa tudi na listi Zelenih v Oslu.

Ostali objavljeni prispevki avtorja Thomasa Hyllanda Eriksena v spletni rubriki Perspektive in refleksije: 2. januar 2012 Severnjaška dvojna merila

Veliko evropskih opazovalcev je ver­ jetno žalostno majalo z glavo zaradi porazne situacije v ameriški politiki, ko so se nekega jutra zbudili in izvedeli, da vodilni republika­ nec za republikansko kandidaturo za predsed­ nika Rick Santorum meni, da je vojna proti homoseksualnosti bolj pomembna kot vojna proti drogam, revščini, rasizmu in terorizmu. Po njegovem mnenju so ljubezenska razmerja med osebami istega spola bolj odvratne in moralno zaskrbljujoče kot kar koli drugega. Eksotično, ni kaj. V zadnjih nekaj desetletjih je bila ho­ moseksualnost pravno normirana v številnih evropskih državah in Slovenija je postala naj­ novejša članica tega homoliberalnega kluba. A homoseksualnost ni kulturno normirana in morda nikoli ne bo. Ko je republika Južna Afrika sprejela zakon, ki je legaliziral istospol­ ne poroke, je bila reakcija v drugih afriških dr­ žavah, da je zahodnjaška dekadenca skorum­ pirala to državo in da se vedejo »ne-afriško«. Sprejetje zakona seveda ni pomenilo, da sta v republiki Južni Afriki izginila homofobija in nasilje do gejev. Celo v državi, kot je Norveška, kjer je istospolna poroka legalizirana (a kjer je bilo prakticiranje homoseksualnosti kaznivo vse do leta 1972), veliko ljudi jemlje odkrito homoseksualne moške kot provokacijo in mediji občasno poročajo o fizičnih napadih na geje, ki se po navadi zgodijo v javnih prostorih v petek ali soboto zvečer. V nekaterih, večini, a ne vseh, islam­ skih državah, je moška homoseksualnost kazniva s smrtjo. (Lezbijke so navadno de­ ležne večje tolerance.) V večini subsaharske Afrike geji tvegajo doživljenjsko kazen, če jih ujamejo. Na drugih področjih, kot na pri­ mer v Skandinaviji ali na Nizozemskem, pa je

situacija skoraj obratna: obrekovanje homosek­ sualnost je tisto, kar je kaznivo, vsaj v teoriji. Pa vendar se prakticiranje homoseksual­ nosti nadaljuje tudi v najbolj homofobičnih državah. Moški prostituti obstajajo celo v arabskem svetu, kjer se imenujejo ksaniti, kar nekateri definirajo kot »tretji spol«. Ksaniti so ženstveni moški, ki v homoseksualnih praksah zavzamejo pasivni položaj. Veliko ljudi je že imelo homoseksual­ ne izkušnje, ne da bi jih definirali kakor koli drugače kot heteroseksualne. Naša vrsta ima očitno izredno mešane občutke o istospolnih razmerjih. Velja splošno prepričanje, da so odvratni, a vendar pritegnejo veliko ljudi. Zakaj bi vsa velika verstva (Santorumova razlaga za njegova bizarna prepričanja je njegova funda­ mentalistična in zelo ameriška interpretacija krščanstva) menila, da je treba homoseksual­ nost kar najstrožje kaznovati, če ne bi bilo de­ janska skušnjava? Ljudje nasprotujejo gejevskim in lez­ bičnim porokam s trditvami, da je zakon sveta zveza med moškim in žensko z izrecnim name­ nom potomstva. Takšno pojmovanje zakona je v mnogih delih sveta zastarelo. Glavni na­ men današnjih zakonov je zadostiti lastnim čustvenim potrebam, kar je mogoče doseči tudi z osebo istega spola. Vloga religije in kaz­ novalnega Boga, ki je bila prej v ospredju, je zdaj umaknjena v ozadje. A tu je nekaj globljega kot zgolj tradicio­ nalni pogledi na poroko in spoštovanje verske dogme: homofobija je dejansko tesno povezana s ksenofobijo. Migracije in kulturna raznolikost sta vodili k oslabitvi in destabilizaciji kulturnih meja, homoseksualnost pa preti mejam spola in s tem jedrnim elementom hegemonistične identitete.


48 49

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Homoseksual­ nost nikoli ne bo večinski pojav. Vedno bo imelo pridih nečesa sprevrženega, alternativnega, izzivalnega, nevarnega. Veliko gejev in lezbijk uživa v možnostih, ki jim jih ponuja outsiderska identiteta. Ker večinoma nimajo otrok, lahko uživajo v svobodnem življenjskem stilu in pogostih izhodih, pa naj bodo v galerije, gledališča, bare ali javna srečanja. Ker jih nosilci konven­ cionalne moral­ nosti pogosto žigosajo, imajo proste roke, da udarjajo nazaj, kolikor hočejo.

Naj povem drugače: oseba v neki družbi ima določene značilnosti. Spol je vedno med prvimi, skupaj s starostjo in morda tudi raso. Vsaka družba ima neko verzijo ideologije spol­ ne komplementarnosti: moški in ženske se v določenih pogledih med seboj razlikujejo in se posledično dopolnjujejo. Ta vidik, ki je prevla­ dujoč v vseh znanih družbah, pomeni, da moški potrebujejo ženske in ženske potrebujejo moške. V poznih sedemdesetih, zlatih časih radi­ kalnega feminizma, so nekatere feministke na Zahodu nosile značke, na katerih je pisalo »žen­ ska potrebuje moškega kot riba potrebuje kolo«. Ideologijo o komplementarnosti je zamenjala ideologija konfrontacije. Istospolna razmerja so naenkrat postala ne samo legitimna, temveč pozitivno prevratniška in kritika statusa quo. Desetletje ali dva zatem je bilo to radikal­ no vprašanje o ustaljenem spolnem redu nad­ grajeno s »queer teorijo« in drugimi podobnimi gibanji. To stališče je poneslo dvom o odnosih med spoloma še dlje s trditvijo, da je delitev moški-ženska fluidna in da spolne identitete nikoli ne morejo biti absolutne. Queer kritika je bila podobna teoriji kulturne hibridnosti, ki se je v istem času razvijala drugje in ki trdi, da se kulture med seboj mešajo na nekontroliran in promiskuiteten način. Miselnost, ki razvije homofobijo, je, z drugimi besedami, tesno povezana z miselnost­ jo, ki razvije ksenofobijo in verski fundamen­ talizem. V vseh treh primerih je ključnega po­ mena strah pred zabrisanimi mejami, nečistočo in okužbo. Seveda, tudi naš lokalno vzgojeni terorist tu na Norveškem, človek za napadi 22. julija lansko leto, je kazal vse tri elemente: hvalil se je s svojo krščansko identiteto (čeprav ni bilo nobenih dokazov, da bi bil pobožen vernik), čutil potrebo, da razpravlja o svoji »stoodstotni heteroseksualnosti«, čeprav ni nobenih poka­ zateljev, ki bi kazalo na drugačna nagnjenja in – seveda – pri srcu so mu svetlolasi in bledi ljudje za razliko od vseh ostalih. Homoseksualnost nikoli ne bo večinski pojav. Vedno bo imela pridih nečesa sprevrže­ nega, alternativnega, izzivalnega, nevarnega. Veliko gejev in lezbijk uživa v možnostih, ki jim jih ponuja outsiderska identiteta. Ker večino­ ma nimajo otrok, lahko uživajo v svobodnem življenjskem stilu in pogostih izhodih, pa naj bodo v galerije, gledališča, bare ali javna sreča­ nja. Ker jih nosilci konvencionalne moralnosti

pogosto žigosajo, imajo proste roke, da udarjajo nazaj, kolikor hočejo. Najbolj odločilen argument proti homo­ seksualnosti je, da ni naravna. Zakaj bi ljudje istega spola med seboj jalovo spolno občevali, če je ves smisel seksa, da se konča z otrokom? No, edina težava pri tem je, da homosek­ s­­ualnost ni nenaravna in zdi se, da nečloveške vrste lahko zadovoljijo svoje čustvene potrebe in zelo uživajo v istospolnih odnosih. Pred nekaj leti je bila v naravoslovnem muzeju v Oslu razstava, posvečena homosek­ sualnemu obnašanju med živalmi. Razstava z naslovom »Proti naravnemu redu?« je pri­ kazovala številne primere homoseksualnih odnosov v živalskem kraljestvu, tako moških kot ženskih. To celo v homoliberalni Norveški ni vseh zabavalo. Jan Aage Torp, binkoštni evangelijski pastor, je trdil, da bi morali, namesto da pove­ ličujemo takšne perverzije, pomagati živalim znebiti se tega prezira vrednega početja. Takratni župan Osla je bil slučajno, po neverjetnem naključju, odkriti homoseksualec, član konservativne stranke (!). Erling Lae je o razstavi pripomnil, da ima g. Torp pred seboj zahtevno nalogo, saj je bila homoseksualnost do zdaj dokumentirana pri 1500 živalskih vr­ stah. Z drugimi besedami, takšna nagnjenja in ravnanja niso niti nenaravna. Sprejetje je neizogibno, poleg tega pa so lahko homofobi pomirjeni z védenjem, da homoseksualnost nikoli ne bo zamenjala heteroseksualnosti. Če bi jo, bi bila takšna kultura, iz razumljivih razlogov, obsojena na izumrtje.


PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Iz Zagreba, naklepno 6 Jagna Pogačnik, 1969, Zagreb, literarna kritičarka in prevajalka. Literarne kritike, eseje in razprave objavlja od leta 1989 v številnih revijah in časopisih ter na hrvaškem radiu. Bila je urednica revij za literaturo »Rijek« in »Zor«, je avtorica dvajsetih spremnih študij za knjige sodobnih hrvaških prozaistov. Od leta 2000 je literarna kritičarka »Jutarnjega lista«. Je urednica zbirke konTEKST, ki jo izdajata EPH in Novi liber, in mentorica na delavnici za pisanje literarnih kritik v Centru kreativnega pisanja. Iz slovenščine je prevedla več kot sto literarnih in strokovnih tekstov, deset radio dram, dvajset knjig sodobnih slovenskih proznih piscev. Ostali objavljeni prispevki avtorice Jagne Pogačnik v spletni rubriki Perspektive in refleksije: 5. julij 2011 Iz Zagreba, naklepno 1 2. september 2011 Iz Zagreba, naklepno 2 28. november 2011 Iz Zagreba, naklepno 3 30. november 2011 Iz Zagreba, naklepno 4 30. december 2011 Iz Zagreba, naklepno 5

Jagna Pogačnik Zagreb P&R, 3. februar 2012 PREVEDLA

ZULEJKA JAVERŠEK

Če bi mi kdo postavil vprašanje, kaj mi­ slim o referendumih, recimo ko sem bila štu­ dentka, pred ... dobro, ni važno koliko leti, bi z vsem srcem odgovorila, da jih brezpogojno podpiram kot obliko izražanja mnenja, klofuto odločitvam neke slučajno izbrane manjšine, glas naroda ... in podobna demagoška sranja. Takrat bi bila še celo z veseljem uvedla referendume vseh vrst – o smiselnosti posameznih preda­ vanj, odpovedi kakemu profesorju ali temu, da s faksa vržejo nekega kretena, ki je zašel v mojo študijsko skupino. Še prej, v gimnazijskih časih, sem bila celo ena pobudnic primitivnega refe­ renduma, s katerim smo z voljo večine ponorelo profesorico psihologije premestili s pouka, kjer je maltretirala učenca, v zavetje knjižnice. Če bi me danes, po ... dobro, ni važno koliko letih, spet vprašali isto, bi bila veliko, veliko bolj skeptična. Medtem sem namreč dojela, kaj pomeni, če ti nekakšna – administrativno gledano – večina določa pravila in predvsem, kako je to videti v državi, kjer živim. Očitno, če mi je to sploh lahko v kakšno tolažbo, tudi v tistih sosednjih. V trenutku, ko pišem ta tekst, recimo še vedno trepetam pred izidom referenduma o vstopu Hrvaške v EU, ki bo potekal čez nekaj dni. Čeprav vse vzporedne ankete kažejo, da bo vse okej, nisem popolnoma mirna, ker mi pred oči vedno pride nekaj pojav, ki sem jih srečala v svojem življenju, ki jim ne bi le prepovedala volilne pravice, temveč bi jih najraje katapultira­ la v sfere, kjer jim ta pravica resnično ne bi bila potrebna. Recimo nekega avtomehanika nekje

na poti proti Splitu (po stari cesti), ki mi je mogoče rešil sklopko, ampak me je stal živcev s svojimi dis­ gresijami o tem, kako bi bilo treba vstop v Hrvaško prepovedati vsem, ki niso belci. Ali tistega nekega politika, kako mu je že ime, ki je javno izjavil, da bi morale ženske manj govoriti pa več rojevati, in tudi tistega drugega, mogoče pa je bil tudi isti, ki meni, da njegove kolegice nikakor ne morejo biti modreci, ampak da so samo za madrace ... Pa očeta neke moje kolegice, ki ima idejo o otoku, urejenem po vzoru Golega otoka, kamor bi za vedno poslal vse geje ... Nekoč bi morda podprla iniciativo, ki me je danes pričakala kot letak v dnevnem časopisu, da je treba podpisati peticijo sindikatov, ki zahteva razpis referenduma, v kolikor se zanj izreče 200.000 volil­ cev v 30 dneh. Danes no way. Do sedaj sem namreč dojela, da takšne iniciative in ideje za referendum na žalost sprožajo v glavnem raznorazne ridikuloz­ ne pojave, ki se upirajo vsem zakonitostim zdrave pameti, celo tisti, kolikor je sploh je med politiki in vršilci izbrane oblasti. Kot vidim, se eden takih primerov pravkar odvija v Sloveniji, za katero povprečen Hrvat, če zanemari tisto pregovorno ljubosumje in pravilo o sosedovi kravi, ki naj le crkne, misli, da je nekoliko bolj urejena, bolj demokratična in konec koncev bolj evropska od njegove domovine. Minilo je šele pol leta, odkar so hrvaški mediji ljubosumno poročali, da je slovenski parlament na tesno, pa vendar izgla­ soval »kontroverzni« družinski zakon, po katerem ima partner/-ka v istospolni zvezi možnost posvojiti otroka svoje/-ga partnerja/-ke. Takrat se je, med drugim, pisalo, da je slovenska zakonodaja »mílje« pred hrvaško in da bo morala Hrvaška, kjer se družina percipira izključno kot zakonsko overjena skupnost moža, žene in otroka, še leta čakati na takšno rešitev, če bo sploh kdaj pripravljena nanjo. Kot primer se je torej takrat navajala pripravljenost Slovenije, da spre­ meni percepcijo in naredi korak proti usklajevanju svojih zakonov z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, medtem ko so bili do istega postopka na Hrvaškem precej skeptični. Navajali so tudi podatek, da v Sloveniji obstaja kakšnih sto istospolnih skupno­ sti, v katerih živijo tudi otroci enega od partnerjev, kar je neki moj kolega komentiral takole – so tudi pri nas, a niso nori, da bi se dali prešteti! No, zahvalju­ joč določenemu gospodu Alešu Primcu – ki sem si ga zapomnila predvsem po odgovoru na vprašanje neke TV novinarke, ki mu je nastavila »zanko« in ga prosila, naj si predstavlja, da se njegov sin nekega dne deklarira kot gej, na kar je s krčem na obrazu odgovoril, da o tem sploh ni razmišljal – ste, dragi sosedje Slovenci, postali tako hrvaški! Ta gospod


50 51

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

vam je namreč omogočil, da se boste počutili je dovolj samo en majhen sprožilec, pa bo postalo nasprotovanje ali celo agresija, podpre katoliška cer­ kev z nekaj premišljenimi anti-LGBT-izjavami ali jih »podkuri« katera od pojav, kot je Mladen Švarc, tragi­ komik iz Nove hrvaške desnice, ki ima na svojem blogu objavljen manifest, v katerem med drugim piše, da »suženjske narode, ranljive in duševno nesamostojne ter politično nesuverene, še posebej ogroža homo-te­ ror, ker se verjame, da popuščanje modnim muham lahko pospeši vstop naroda v družbo večjih in boljših, v resnici pa v bolj pokvarjeno in dekadentnejšo.« Prav v začetku tega leta so aktivisti združenj Kontra in Iskorak napovedali, da bodo v sklopu akcije »Pred zakonom so vsi enaki« zahtevali oceno ustav­ nosti družinskega zakona, ker čeprav je to zajamčeno z Ustavo in mednarodnimi dokumenti, LGBT-osebe pred zakoni v RH niso enake. Istospolni pari nimajo istih pravic kot zakonski ali izvenzakonski partnerji, kar pomeni diskriminacijo na osnovi spolne orien­ tacije, in nimajo možnosti sklepanja zakona, družin­ ski zakon pa ne ureja zaščite družinskega življenja istospolnih parov na enakopraven način glede na heteroseksualne pare. Iz tega je razvidno, da smo na Hrvaškem tam, kjer je bila Slovenija, preden je bil izglasovan novi družinski zakon, a če bodo rezultati referenduma takšni, na kakršne upa njegov iniciator, se bomo morda spet srečali na isti točki. Hrvaška po svojem tipičnem principu malih korakov, Slovenija pa po logiki en korak naprej, dva nazaj. Vendarle smo sosedi, naj nam crkne krava! Če vprašate mene osebno, in ne vidim, zakaj me ne bi, je moje mnenje zelo kratko in jasno. V neki potencialni življenjski situaciji je deklici ali dečku, ki živi z materjo in njeno partnerko, veliko bolje, kot če živi z materjo in njenim partnerjem-zlorabljevalcem in alkoholikom. In veliko bolj varno, za tega istega otroka, če ima zakonsko in pravno zaščito tega od­ nosa. Institucija družine, kakršno si predstavljajo in kakršno edino priznavajo Primc in njegovi somišlje­ niki, je tako in tako že zdavnaj načeta in propadla, za to pa vsekakor niti najmanj niso krivi tisti, ki ljubijo isti spol. Referendum, na katerega morajo slovenski državljani, v samem svojem bistvu ni le v nasprotju z zdravo pametjo, temveč tudi z ustavo, ker posega v zasebnost in svobodo posameznika. Po njem so odprte tudi možnosti za druge, enako trapaste; z referendumom bi se po isti logiki lahko odločalo tudi o pravici do vegetarijanske prehrane v družini ali o uporabi platnenih plenic za novorojenčke. Ideja, da nekakšna, v glavnem ne dovolj informirana in v svoj svet, ki funkcionira po logiki – »nisam ja indoktrinirana večina odloča o privatnem življenju odavde« (»jaz nisem od tukaj«, op. prev.). Od nekoga – ali ni to vse tisto, proti čemur smo se vsi časa do časa jih v tem nevmešavanju, za katero skupaj borili?

Minilo je šele pol tako pomembne in demokratične, ko se boste leta, odkar so neke nedelje, oblečeni v najbolj svečana obla­ hrvaški mediji čila, odpravili na referendum in odgovorili na ljubosumno vprašanje – »Ste za ali proti temu, da v veljavo poročali, da stopi novi družinski zakon, ki ga je 16. junija je slovenski 2011 sprejel parlament?«. Podirati zakon v pavzi Parlament, na med nedeljsko mašo in nedeljskim kosilom, to tesno, pa ven­ mora biti odličen občutek! dar, izglasoval Reakcije, ki jih je izzval gospod, ki se – ra­ »kontroverzni« zen s soimenjaštvom s slavno ljubeznijo velikana družinski zakon, slovenske književnosti, Franceta Prešerna – do po katerem ima sedaj lahko pohvali tudi s tako sodobnim dosež­ partner/ka v kom, kot je razpisovanje referenduma, kažejo istospolni zvezi na to, da je Slovenija, kljub vsemu, mogoče ne možnost posvo­ milje, ampak vsaj korak pred Hrvaško v stop­ jiti otroka svoje/ nji obrambe pravic posameznika in pravice do ga partnerja/ke. lastne izbire. Predpostavimo lahko, da bi bil Takrat se je, med tak zakon na Hrvaškem težko izglasovan v par­ drugim, pisalo, lamentu, saj je ta tematika še vedno precejšen da je sloven­ tabu celo za stranke leve provenience, ki se o ska zakonodaja tem izrekajo precej jecljajoče in sramežljivo, a »milje« pred četudi bi se vse zgodilo enako, bi se ob (proti)re­ hrvaško in da bo ferendumu oglasila le LGBT-združenja in njihovi morala Hrvaška, aktivisti, drugih se to niti ne bi preveč dotikalo. kjer se družina Hrvaška je namreč še vedno precej balkansko percipira homofobna država. V Zagrebu, na primer, bo izključno kot za­ gay-pride potekal brez večjih posledic, kar po­ konsko overjena meni le z verbalnimi obračuni, ker bodo tiste skupnost moža, druge preprečile neverjentno močne policijske žene in otroka, sile, a že v drugem največjem hrvaškem mestu, še leta čakati na Splitu, bodo preštevali razbite glave, poškodbe takšno rešitev, in težke kršitve človekovih pravic. V zadnjih če bo sploh kdaj letih se je na Hrvaškem zgodilo »outanje« nekaj pripravljena oseb iz javnega življenja, napisanih je bilo nekaj nanjo. knjig, ki so imele funkcijo »outanja« ali so se »Institucija brez tega namena lotevale te tematike, odvijajo družine, kakršno se Queer festivali, organizirajo se kampanje, si predstavl­ predstavniki LGBT-združenj obiskujejo pred­ jajo in kakršno sednika Josipovića, vendar so v javnosti vse te edino priznavajo iniciative še vedno percipirane kot marginalne, Primc in njegovi povsem manjšinske in take, ki se nas po tej logiki somišljeniki, je pravzaprav ne tičejo. Na Hrvaškem je, ob vsem tako in tako že trudu aktivistov in združenj, problematika LGBT zdavnaj načeta še vedno nevidna ali vsaj ne dovolj vidna, tako in propadla, za v šolskih učbenikih in programih posameznih to pa vsekakor predmetov kot tudi v zakonski regulativi, in o niti najmanj njej povprečen državljan razmišlja le, ko se sooči niso krivi tisti, ki s kakšno razbito glavo v času trajanja parade. No, ljubijo isti spol. to je le en dan v letu, pomisli takrat in se vrne


PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Hlapljiva svoboda Péter Esterházy Budimpešta Mednarodno priznan pisatelj, esejist, dramatik. Rojen leta 1950 v Budimpešti, od leta 1978 je svoboden književnik. Za svoje delo je prejel doma okoli dvajset nagrad, med drugim tudi najvišjo Kossuthovo nagrado. Številne nagrade je prejel tudi v tujini. Njegova dela označujejo številne poteze postmodernizma (citati, aluzije, referencialnost, metajezik, fragmentarnost, mozaična zgradba ipd.). Proizvodni roman (Termelési-regény), 1979, ironično-satirični dvojni roman, ga je povzdignil na sam vrh sodobne proze. Do zdaj je izšlo na Madžarskem 34 njegovih knjig, prevedene pa so že v 25 jezikov.

P&R, 24. avgust 2011 PREVEDLA

MARJANCA MIHELIČ

V diktaturi se pojavi velika, hudobna po­ šast s kosmatimi rokami in nas oropa svobode. Jasna, povsem pregledna situacija, svoboda »je preč«, lahko poskusimo in jo pridobimo nazaj, če pa to nikakor ni mogoče, rečemo, da bomo ohranili spomin nanjo, ga predali naslednji ge­ neraciji in tako naprej. Tako je v diktaturi položaj svobode gotov, svoboda je vse bolj prestižna in cenjena, imamo občutek, da jo potrebujemo kot grižljaj kruha – paziti moramo samo na to, da nas samopomilovanje (ki pa smo si ga v resnici zaslužili!) obdrži na povodcu. (To slednje v vzho­ dnoevropskih državah ni ravno uspelo …) Če ne živimo v diktaturi, in takšna je naša današnja situacija (življenjepisna pripomba), jemljemo svobodo kot nekaj naravnega, nekaj takega, s čimer se morda niti ni treba ukvarjati, kot tudi z dihanjem na primer ne. Svoboda v Evropi danes ni téma. Vendar naj, če ostanem pri prejšnji primerjavi, povem, da je zrak, in to z več strani, na zapleten način, kdaj komaj vidno in pregledno, pa vendar – občutno ogrožen. Kot da bi cenili varnost višje od svobode. Ne želim biti (prevelik) demagog, saj pomeni varnost ver­ sus svoboda večno (in razumljivo) rvanje, kaj in koliko naj popustimo pri slednji na račun prve (kaj je dovoljeno, kaj naj bo dovoljeno policistu, letališkemu kontrolorju ipd.) – toda dogodki zadnjih let (metaforični 11. september) so nas prestrašili, zato se zdaj bojimo. Naj povem neko staro zgodbo kot primer za to, da se je lahko zgodilo tudi tako, da si že zdavnaj izgubil svobodo, pa tega, in to je najslab­ še, sploh nisi opazil. Zgodba je obrobna, njen zastavek nepomemben, a služi kot dober primer zato, ker kaže občutljivi ustroj svobode. Na svoje prvo delovno mesto, v neki institut za organizi­ ranje in računalniško tehniko, sem prišel leta

1974. Takrat je bilo mogoče ogovoriti ravnatelja ali vodjo oddelka samo s tovarišem: tovariš ravnatelj, tovariš vodja oddelka. Načeloma si lahko rekel tudi gospod, gospod ravnatelj, vendar je to ogovarjanje prikazalo takšno nesorazmerje, provokacijo – da preprosto ni bilo vredno (oziroma si si ga lahko predstavljal kot predmet posebnega tehtanja). Zdaj, ko to opisujem, moram resno pomisliti, ali je bilo res tako, tako neverjetno se zdi. Iz nekega razloga so bili zdravniki izjema, gospod doktor, to je šlo; tovariš doktor ni obstajalo. Vendar meni tovariš ni šel z ust. Pa ne zato, ker bi bil tako izjemen človek, pogumen in izbirčen stilist, ampak zato, ker se mi na to besedo ni bilo treba navaditi, saj smo doma to besedo redko upo­ rabili, tudi v piaristični gimnaziji tovrstni ogovor ni bil preveč pogosto v rabi, matematični oddelek na univerzi je bil bolj ali manj tudi neobremenjen z ideologijo, edino dekana je bilo morda treba prav tako ogovarjati s tovarišem, neznanke x² ne, jaz pa sem se srečeval samo z njimi. Besede gospod si nisem upal uporabljati, besede tovariš nisem hotel, kaj je bilo torej za storiti? – z Leninovimi besedami. Potem sem zvijačno napravil tako, da sem se naučil vse nazive in imena pred besedo tovariš, na primer ravnatelj ipd., zlati pa lastna imena, István, Sepi, Franci – saj to si pa že lahko rekel tajnici, da bi rad govoril z Istvánom Nagyem (namesto s pričako­ vanim tovarišem Nagyem). Prav ponosen sem bil na to, da sem hudobni boljševiški um tako peljal žejnega čez vodo. To, da bi se štiriindvajsetletni, tako rekoč krepak, nadarjen in neodvisen mlad moški lahko obnašal tudi drugače (recimo krepko, nadarjeno in neodvisno), mi ni prišlo niti na pamet (hvala bogu). Prav tako mi ni prišlo na pamet tudi to, da se s tem piflanjem imen v resnici ponižujem. Lahko bi povedal tisoč takšnih zgodb – o tem, kako smo postali vse bolj neobčutljivi in se branili pred ne­ nehnim poniževanjem in zasramovanjem tako, da tega nismo tako razumeli. Nevaren proces. V demokraciji je težje priti v situacijo, ko si popolnoma prepuščen, izročen drugemu na milost in nemilost, vendar smo »delne rezultate« že videli in izkusili. Spet mi pridejo na misel besede večno citiranega Istvána Bibója: »Biti demokrat pomeni toliko, kot ne se bati.« In če bi malce nadaljeval to misel, bi bilo čudno, če ne bi pristal pri francoski revoluciji in pri veliki evropski (izdani) paroli svoboda-enakost-brat­ stvo. Ne pozabimo na tistega mladeniča, ki stoji pri oknu pisarne in gizdavo, zmagovito mrmra pri sebi šefovo lastno ime, medtem ko je pravkar izgubil to, zaradi česar je sploh začel mrmrati …


52 53

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Stanje stvari, 4. del Mednarodno priznan pisatelj, esejist, dramatik. Rojen leta 1942 v Budimpešti, od leta 1969 je svoboden književnik. Za svoje delo je prejel doma okoli dvajset nagrad, med drugim tudi najvišjo Kossuthovo nagrado, ter številne nagrade v tujini, med drugim je za roman Knjiga spominov (Emlékiratok könyve, 1986) prejel leta 1998 najprestižnejšo francosko nagrado za prevodno literaturo (Le Meilleur Livre Étranger. Prav ta knjiga predstavlja pomembno prelomnico v njegovem delu v katerem Nádas artikulira umetniško sporočilo z ustvarjanjem takšnega doživljajskega sveta, v katerem je možno pod določenim kotom razbrati kulturnozgodovinske, filozofske in psihološke pojave polpretekle madžarske zgodovine skozi osebno izkušnjo. Ostali objavljeni prispevki Pétra Nádasa v spletni rubriki Perspektive in refleksije: 12. januar 2012 Stanje stvari, 1. del 21. januar 2012 Stanje stvari, 2. del 6. februar 2012 Stanje stvari, 3. del

Péter Nádas Budimpešta P&R, 15. februar 2012 PREVEDLA

GABRIELLA GAÁL

Tradicija avtokracije ne argumentira, am­ pak apelira na vero v oblikovanje skupnosti, v skupna čustva, predvsem pa inducira skupne afekte, kolektivno histerijo in kolektivno igno­ ranco, njene definicije so samovoljne, nima nagnjenja do diskurza ali dogovora, ne vidi neposredne zveze med dolžnostjo plačevanja davkov in državljanskimi pravicami. Dominacija tradicije nove madžarske avtokracije se bo z vso gotovostjo izkazala za enako gledališko dekoracijo, kot je bila prej dekoracija skrbne države. Rečeno z jezikom psihologije, tudi v tem primeru nimamo opraviti s substanco države, ampak s fasado države. Dvojna uporaba jezika, antikapitalistični, antiglobalistični slogani in neoliberalni ukrepi oziroma ukrepi, ki spomi­ njajo na zgodnji kapitalizem, pod različnimi pravnimi naslovi uvedeni nezakoniti dobički in posebni davki, ad hoc zakonodaja, krivičnost za nazaj veljavnih zakonov, različna jezika za cilje notranje in zunanje politike, selektivno omejevanje svobode tiska in, najhujše, preobli­ kovanje madžarske ustave po etničnem načelu pač kvarijo možnosti države, saj se zdi zmeda, ki jo hoče ministrski predsednik Orbán menda zajeziti, od zunaj preveč nevarna. Toda možnosti modernizirajočega se gospodarstva domnevno kvarijo le do mere, kolikor krepijo madžarsko nacionalno buržoazijo. Kar spet ne bo preveč simpatično v očeh sveta. Toda ne moremo reči, da to nima nobene logike. Okrepitev premožne­ ga meščanstva oziroma madžarske buržoazije je dolgoročno neizogibna. Brez njihove okrepitve

si ni možno predstavljati transformacije druž­ bene strukture. Ministrski predsednik Orbán je v času budimpeških nemirov, gnan od zahteve po razdelitvi denarja EU, sprejel zastopanje ma­ džarske buržoazije, njegova politična deviacija pa se ujema s težavnostjo naloge. Sicer ne mo­ remo reči, da razvitejši svet okoli nas ne pozna logike nacionalnega protekcionizma in njegovih trikov. Pa tudi to bi bilo škoda pozabiti, da se je preoblikovanje tržnega gospodarstva v regiji dejansko zaključilo. Proces transformacije nima več notranjih rezerv, nima več samostojne poli­ tične vleke. Zgodba o uspehu, ki je ne največjim tujim in domačim zmagovalcem ne domačemu taboru oškodovanih in poraženih ni več mo­ goče prodati kot upanje na dokončno zmago ali plodno evropsko integracijo. Razdrobitev državnega premoženja se je končala. Ni več česa deliti, komaj kaj se lahko nekomu vzame in s tem obdari druge. To je možno storiti le s popol­ nim podržavljanjem ali s popolnim izropanjem oseb, ki so jih naredili za grešne kozle, česar pa ne ovira moralna plemenitost, ampak tradicija zahteve po modernizaciji, kajti madžarsko javno mnenje iz enakih razlogov sploh ni sprejelo komunistične vročice podržavljanja. Kar pa ne pomeni, da ne bi živelo s svojimi prednostmi in se kot kadaristični malomeščani ne bi odlično počutili. Strukturne skrbi, ki so se nakopičile v prvih dvajsetih letih transformacije, je vendarle treba rešiti v škodo nekoga. Kar je ministrski predsednik Orbán prevzel nase, ni malo in kaže na nemalo samozavesti. Sorazmerje težav in ovir v preteklem letu je tudi njega prisililo v več improvizacij od možnega, praktično ga je spravilo podse, zavezništvo z veleburžoazijo pod njim poka kot veja, tudi sam je postal telesno težji, nihče pa ne more trditi, da se ne drži kurza svojega epohalnega spoznanja, dvojezičnosti. Madžarska zgodovina bi morala v interesu modernizacije premagati svojo dejansko pri­ kazen, ki jo je v interesu pridobitve in trajnega prakticiranja oblasti priklicala ona sama, ko je poslala drhal na ulico in jo integrirala skupaj z njeno uporabo jezika. V prvi fazi tretjega poskusa madžarske modernizacije oziroma v minulih dvajsetih letih od spremembe sistema je madžarska druž­ ba dobila nemogočo nalogo, naj v klasičnem, marksističnem smislu besede izpelje izvorno kopičenje kapitala, kar je izpolnila, oziroma da naj državno ali zadružno lastnino preigra v roke domačih ali tujih lastnikov − preigrala jo je −, naj


PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

to potem v dobršni meri z nezakonitimi sredstvi povečuje ali pa zaradi strahu pred konkurenco uniči − povečala in uničila jo je, v dobršni meri z nezakonitimi sredstvi − in naj medtem ne ohrani zgolj družbenega miru − težko, toda ohranila ga Orbánov populi­ je −, temveč naj na ravni nacionalnega gospo­ zem se od popu­ darstva in tudi posamično postane konkurenčna lizma Sarkozyja, v okoliščinah globalizacije, naj ne bo poražena Putina ali Berlu­ v tekmi z velikokrat večjim internacionalnim sconija razlikuje kapitalom, ki se naslanja na kolonialne izkušnje kvečjemu v tem, in kolonialne strukture, oziroma naj končno da iz stare evrože zaključi modernizacijo in v tej novi in nav­ pske omare niso dušujoči poziciji zasede enakopravno mesto potegnili istih v Evropski uniji. Do izpolnitve te zahteve je še predalov. So pa v daleč. Ni težko priznati, kakorkoli si to želimo, evropski omari ra­ možnosti je komaj kaj. Ministrski predsednik sno sovraštvo, so­ mora zaradi interesov večje polovice popula­ vraštvo do tujcev cije in domnevno skupnih evropskih vrednot in žensk, homo­ igrati gledališče oziroma skrbno pretipati šibke fobija, precejšnja točke velikih industrijskih družb in unije ter jih mera nekrofilije, spretno izkoristiti, da bi madžarski velekapita­ totemizma, po­ listi, ki so od socialistov presedlali k narodnim ganstva, ki niso konzervativcem, na mednarodnem prizorišču posebnost vzho­ prišli do večjega ali sploh kakršnega koli igrišča. dne regije, temveč Kar z vidika notranje politike ministrskega pred­ skupni proizvod sednika pomeni, da mora z najradikalnejšimi evropskega duha. silami regresije igrati tako igro pretehtavanja, Kar dela mini­ ki bo ustrezala tudi njegovemu regresivnemu strski predsednik kurzu. V nasprotju z narodnimi radikalci na­ Orbán, je seveda mreč narodni konzervativci modernizaciji ne več kot tvegano, nasprotujejo, ampak jo zagovarjajo. Da bi se hitro igra se z ognjem. izognil zmotam, moram na tem mestu pripomni­ Najprej je moral ti, da podporniki najglobljih regresivnih sil in zganiti regresivne njihovih parlamentarnih strank po raziskavah sile, jih poklicati sploh ne izvirajo iz vrst najrevnejših, ampak iz na ulico, da bi jih potem morda lah­ kroga premožnih podjetnikov. V interesu tega, da lahko ohranja kurz ko kanaliziral. dvojnega videnja in dvojne uporabe jezika, jih mora ministrski predsednik Orbán uporabiti, zaobiti, moral bi jih pridobiti, zato mora vreči pred njih verbalne in resnične kosti in v zvezi z narodnoradikalnimi škandali, ki jih ustvarja on sam ali njegovi sodelavci, istočasno z nekim dru­ gim jezikom pomiriti tuje partnerje (kar znotraj svoje evropske strankarske zveze), ki jim sicer demonstrativno ne sme pripadati, mora pa delati z njimi. Morda kurz ministrskega predsednika Orbána v očeh mnogih ni jasen, toda ni možno pozabiti, da je v osmih letih prejšnje leve libe­ ralne vlade pod ministrskim predsedovanjem Ferenca Gyurcsánya število nezaposlenih zraslo na deset odstotkov, tretjina populacije se je po­ greznila v globoko revščino, nekrito zadolževanje

državljanov in zadolženost države sta zrasla do nerešljivih razsežnosti, še več, v levih liberalnih okvirih so si klani prisvojili vsako ustanovo, ki je delovala s pomočjo državnega proračuna ter ki bi danes in jutri morala služiti skupnemu. Dvotretjinska zmaga ministrskemu predsedniku Orbánu ni padla v naročje z neba, ampak jo je zagotovila stranka ministrskega predsednika Gyurcsánya, ko je vztrajala pri ideji šibke države, ki jo je možno izropati. Posamično in dosledno ga je prisilila, da je zapovrstjo izdal tiste, ki jim je prej zaupal kakšno nalogo. Praviloma jih je tudi izdal, ministre in državne sekretarje. Nakar so ga zabodli v hrbet. Kulise skrbne države niso propadle v rokah skrajno desničarske drhali, ne narodnih konzervativcev, ampak socialistov in svobodnih demokratov, kljub temu, da niti ni bilo opozicijske stranke, ki v korupciji ne bi bila zanesljiv partner vladnih strank. Kar v dobesednem prevodu pomeni, da za nekaj izbranih madžarskih kapitalistov in kapitalskih združb, ki se kažejo v različnih stran­ karskih barvah, iz tradicije državnega skrbništva ni možno ustvariti še več gledaliških predstav. Novi bogataši, ki jih raziskava sociologov Tamása Kolosija in Györgya Istvána Tótha imenuje ka­ pitalisti (čeprav so kapitalisti le v madžarskih razmerah), tako niso mogli kaj več pričakovati od liberalcev in socialistov, ki so sebe uslužno uničili. Od ministrskega predsednika Orbána pa. Dokazano je pragmatik oblasti, ni on odvi­ sen od svoje stranke, ampak je njegova stranka odvisna od njega. V taktiki je močen, njegova strategija je sicer karakteristično negotova, toda njegove dejavnosti ne bremenita ne na politični filozofiji utemeljeno prepričanje ne ideologija. Je garač oblasti. Njegov nacionalno obarvani populizem in od duha podeželja plameneča deviacija sta svojevrstno močan barvni madež v Evropi, ki pa ne izstopa, ni posebno očiten. Politične obljube v zadnjih dveh desetletjih tudi drugod niso nič manj spodkopale demokracije


PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

kot na Madžarskem. Kriza madžarske demokra­ cije v Evropi danes ni najnevarnejša. Orbánov populizem se od populizma Sarkozyja, Putina ali Berlusconija razlikuje kvečjemu v tem, da iz stare evropske omare niso potegnili istih pre­ dalov. So pa v evropski omari rasno sovraštvo, sovraštvo do tujcev in žensk, homofobija, pre­ cejšnja mera nekrofilije, totemizma, poganstva, ki niso posebnost vzhodne regije, temveč skupni proizvod evropskega duha. Kar dela ministrski predsednik Orbán, je seveda več kot tvegano, igra se z ognjem. Najprej je moral zganiti regresivne sile, jih poklicati na ulico, da bi jih potem morda lahko kanaliziral. Prepoznanje nevarnosti v Evropski uniji, ki temelji na izkušnji kolonial­ nega prakticiranja oblasti ter administracije in posveča veliko pozornosti delovanju kolonialnih Tržno gospodar­ sistemov, ne deluje samo glede tega edinega, in stvo prenese ne priznajmo, niti ne tako pomembnega vprašanja. samo avtokracijo, V starih velikih demokracijah imajo uspešne ampak celo diktaturo. Liberalci ljudi enostavno za neubranljive per se. Če bi kdo zaradi zloveščih znakov morda in socialisti bi mislil, da je zdaj na Madžarskem napočil čas morali vedeti tudi močne, totalitarne, vsemogočne države, se prav to. To od tržnega gotovo moti, ker se mora zadovoljiti z dolgoča­ gospodarstva ni sno, v bistvu kmečko avtokracijo. Bodite, prosim, lepo in ni dovolj pozorni na čarovnikove roke, kot je to tudi on moralno, a po sam priporočal svojim zaskrbljenim kolegom. izkušnjah sodeč Tradicionalna logika razvoja madžarske družbe tako pač deluje. več kot dvesto let daje prioriteto modernizaciji Le obsedeni zago­ in obstaja upanje, da se proces madžarske mo­ vorniki svobodne dernizacije, skupaj s tvegano politiko narodnih trgovine in skraj­ konzervativcev, uspešno zaključi. Razumem, da no naivne duše si to socialiste in liberalce boli, modernizacijo bi lahko mislijo, da radi imeli za svojo, mene pa boli patološka sle­ bo iz tržnega go­ pota socialistov in liberalcev. Imeli bi utemeljen spodarstva nekoč razlog, da zastopajo madžarsko progresijo, a je kar tako zrasla več volilnih mandatov niso zastopali in je ne demokracija. zastopajo niti tedaj, ko vidijo svoj največji poraz. Ne bo zrasla. Močna demokracija je najmočnejše sredstvo močnega meščanstva za trajno modernizacijo. Na Madžarskem danes sicer obstajajo bogati, veliko je revnih, toda razvoj srednjega razreda se je zataknil že v času prvega Orbánovega mi­ nistrskega predsedovanja, ki je imelo narodno konzervativni značaj in je bilo precej previdne­ je protekcionistično, v času dveh mandatov

54 55 vladavine socialistov in liberalcev pa je že znatno upadel; srednji razred se je skrčil. Kar je z vidika demokracije največja možna nevarnost. Morali bi spoznati. Da bi se lahko trudili okrepiti srednji razred, bi morali prej urediti gospodarjenje dr­ žave. Brez močnega srednjega razreda politična klima postane skrajna in taka trajno ostane. Tržno gospodarstvo prenese ne samo avtokracijo, ampak celo diktaturo. Liberalci in socialisti bi morali vedeti tudi to. To od tržnega gospodarstva ni lepo in ni dovolj moralno, a po izkušnjah sodeč tako pač deluje. Le obsedeni zagovorniki svobodne trgovine in skrajno naivne duše si lahko mislijo, da bo iz tržnega gospo­ darstva nekoč kar tako zrasla demokracija. Ne bo zrasla. To lepo prepričanje se splača gojiti in učiti zgolj na ameriških univerzah, pa tudi tam bo in ostaja šibka ideologija ekspanizonističnih prizadevanj. Če je demokrati ne bodo hoteli, če ne bodo delali zanjo ali če demokratov ni, potem ni demokracije. Na Madžarskem danes obstajajo bogati ljudje, v izobilju obstajajo premožni ljudje, toda z njimi država nima nacionalne buržoazi­ je. Ni se organizirala. Zdaj se organizira. Grdo se organizira. Po raziskavi Tamása Kolosija in Tamása Kellerja se je po spremembi sistema število pripadnikov gornjega srednjega razreda podvojilo, utrditev elite, ki sodi v višjo kategorijo, pa je zahtevala več časa, ta se je v celoti vzposta­ vila šele do leta 2009. Njihovo organiziranje seveda sodi bolj v oblastniški pragmatizem kot pa v demokracijo. Demokracija jih vidno ne zanima, a niti tega niso odkrili, da brez močnega srednjega razreda celo z obilico denarja ne bodo prišli nikamor. Tudi oni so šele v začetnem te­ čaju, niso se še naveličali samih sebe.


STRIP NAPOVEDNIK

NA KOROŠKI ULICI foto KLJUČI MESTA

K

oroška ulica, nekdaj elitni del Maribora, je doživela usodo mnogih mestnih središč: s spremembo pro­ dajnih sistemov je izgubila svojo vlogo. Proizvodnja TOMAŽ RANC, GLAVNI UREDNIK ČASNIKA VEČER, ZDRAVKO DUŠA, AVTOR ZGODBE VIOLENCE, in prodaja v velikih trgovskih centrih sta ustoličila globalne DAMIJAN STEPANČIČ, AVTOR RISB VIOLENCE foto MARKO PIGAC MP PRODUKCIJA prodajne mreže in uničila male proizvajalce in male trgovce, s tem pa deloma tudi kulturo tradicionalnega mesta, ki so mu dajali življenje. Slepe, zaprašene in razbite izložbe, smet­ njaki na pločnikih in razpadajoče fasade, ki jih usmiljeno za silo maskira zmeda načečkanih grafitov, segajo po Koroški prav v najlepši del mariborskega mesta, v srce Glavnega trga; ta z razsežnostjo in seveda s kužnim znamenjem na sredini govori, da je videl lepše in imenitnejše čase. Pavperizacija okolja govori o nemoči mesta in njegovega prebivalca, da bi obdržala tradicionalno mestno vsebino in kulturo, in spušča med nekdaj skrbno vzdrževane mestne kulise strup negoto­ ZDRAVKO DUŠA vosti, malomarnosti, odsotnosti skrbi za videz in civilizirano počutje. Po mestni arteriji se je priplazila džungla, ki z ne­ urejenostjo, razpadanjem prerašča nekdanji red, ga spremi­ nja v urbano divjino. Ulični strip, nastal na pobudo Ključev mesta, da bi artistič­ na intervencija izpolnila mrtvo kuliserijo, ni iskal možnosti v živih poslikavah ali vsebinah, ki bi polepšale in razvedrile turobni pogled. Nasprotno: zgodba, junaki in tip risbe dopol­ njujejo okolje, v katerega jih je umestila zamisel. Med raz­ ličnimi mestnimi kulturami si je strip izbral »džungelsko«, tisto, ki prisega na uveljavljanje brez milosti, tisto, kar osta­ ne, ko iz vzgojenega okolja malih trgovin izženete vsakdanje opravke za normalno življenje in prijetno počutje, ko ukinete vsakdanja srečanja in pet prijaznih besed med cingljanjem trgovinske blagajne in ko vse prekrije samo hladen račun globalnih pretokov. Golo prebivanje, ki je nasilno, violent, in argumentacija, ki je vekanje – ali rjovenje – tistih par be­ sed, s katerimi pove, da je ta prostor vendarle njegov, da je to njegovo mesto. In to deklarira z veliko izjavo na fasadi za­ ustavljene gradnje, poglavja iz časa rušenja in gradnje, ki je obstalo sredi namena, prazna lupina, ne vedoča, kaj bo iz nje naredil čas.

Kaj še ostane pohojenim?

foto KLJUČI MESTA

www.pogledi.si


56 57

ODMEV

Pismo iz Ulcinja STANKA HRASTELJ

Draga ekipa Življenja na dotik,

slovenska pesnica in pisateljica

ko sem pred dvema tednoma po daljšem času iz omare spet jemala kovček, sem bila vesela, da odhajam v nekoliko toplejše kraje, k morju. Ulcinj se mi je zdel kot zagotovilo, da bom lahko misli poslala na pašo, kot čebele, da se napijejo nektarja in letijo naprej. Da bom daleč od Slovenije in njenih debat glede družinskega zakonika, ki mejijo na histerijo. Stran od dežele, ki jo bojda ogroža peščica homoseksualnih parov. In od razmišljanja, ali naj na referendum vseeno podprem zakonik, ko pa se mi ta zdi konservativen ... Letalo je imelo zamudo. Jovanu sem sporočila, da pridem uro kas­ neje in odgovoril je, naj me ne skrbi, ker mu ni težko malo počakati. In v kratkem še sms: Ne jedi ništa, vodim na ručak. (Ničesar ne jej, peljem na kosilo.) Seveda, kosilo je bilo obilno in okusno, za predjed rdeči krap iz Skadarskega jezera, sušen in rahlo dimljen, mariniran v olivnem olju z mediteranskimi začimbami. Dovolj bi bilo ostati že pri tem in pri kozarcu črnogorskega vranca, ampak predjed in kasneje glavna jed sta bila šele uvod v hedonizem, v katerega sem čofnila takoj, ko so se za mano zaprla vrata letališča. Pisateljska rezidenca Plime je čedna, iz kamna zidana hiška na vrhu hribčka, s svetilkami namesto elektrike, s štedilnikom namesto radiatorjev, obdana z oljčnim vrtom in razkošnim pogledom na morje, na mesto, na močvirje ob Šaškem jezeru, na zasnežene albanske gore in makijo, ki se zdi kot meja med civilizacijo in naravo na eni strani, in lastno sobo za ustvarjanje na drugi. Odličen prostor, predvsem za spomladanske in jesenske mesece; zato so mene namestili v udobno in povsem novo stanovanje Pliminega »štaba«. Pod oknom z vej sijejo pomaranče, vidi se morje in rezidenco na Oštri Glavici, vidijo se prastare oljke in neštete kamnite škarpe, ki tvorijo terase zanje. Med sprehodi srečujem ovce in konje, ki se med njimi pasejo, včasih pot prečka krava. Na ulicah najpogosteje slišim pogovore v albanščini in nekajkrat na dan zrak napolni petje z minaretov. Allah akbar. Jovan Nikolaidis je izreden gostitelj. Razkazuje mi mesto, okolico, ponosno pripoveduje o teh krajih in njihovih značilnostih, zna najti restavracije, kjer postrežejo pogačo in črne olive, pripravljene na tradicionalen način, najde kmeta, ki nama natoči vino, zraslo na golem kamnu v Šestanih. Organiziral je literarni nastop, se dogovoril za intervju v časopisu in na televiziji. Nekega dne mi je razkazoval peščeno plažo in kraka Bojane, ki se stekata v morje. Šla sva še na ado Bojano, rečni otok. Z mostu so se lepo videle kalimere, stare ribiške naprave. Jovan je običajno ves čas stresal šale, tokrat je bil zaskrbljen. Ni hotel veliko govoriti, omenil je le, da je črnogorsko ustavno sodišče po več letih razveljavilo odločitev višjega sodišča, na podlagi katere naj bi Andrej, njegov sin, Kusturici plačal dvanajst tisoč evrov zaradi članka Rabljev vajenec. In potem je napol omenil še novo gonjo proti Andreju in da ceni podporo, ki mu jo kljub vsemu izkazujejo mnogi pisatelji in intelektualci. Doma se popoldne zato nisem ukvarjala s svojim delom, ampak sem začela brskati po spletnih časopisih – zdelo se je, da v Srbiji vsi pišejo le še o Andreju Nikolaidisu in o njegovi najnovejši ko-

lumni. Vsak časopis, vsi članki so pisali o njem. No, to ni bilo več pisanje, zadeva je bila sprevržena. Kar sem brala, je bil grob medijski linč. Bom skrajšala zgodbo: Andrej je objavil tekst na srbskem splet­nem portalu. Nekaj dni se ni zgodilo nič, nato pa je, predvsem v rumenih časopisih, izbruhnila panika: črnogorski pisatelj poziva k terorizmu, k uboju političnih in verskih voditeljev Srbije. Članki so kipeli od žalitev, a oglasili so se tudi z nasprotnega brega: ne jemljite posameznih stavkov iz konteksta in jih ne interpretirajte po svoje! V Beogradu je Forum piscev, ustanovljen že v času (in zaradi) Miloševićevega režima, pozval k prekinitvi linča nad Nikolaidisom. Nato so udarili po njih, in prav nič nežno, saj so v Srbiji pred vrati volitve. Sretena Ugričića, direktorja Narodne knjižnice, je prvi mož policije vrgel na cesto. Zakaj? Ker je podpiral atentat na državni vrh. Na to odstavitev srbski PEN niti Srbsko književno društvo nista reagirala. (Ugričić je pred dobrim letom dni zahteval umik svojega romana Neznanemu junaku iz konkurence za Ninovo nagrado, ker se ni strinjal s kriterijem »bolj je srbsko – boljše je«.) Ampak on je pač kolateralna škoda, in z izjavo, da je šel v svoji neprevidnosti predaleč, ni dobil službe nazaj. Čez nekaj dni berem, da je Beograd Podgorici poslal demarš in od predsednika črnogorskega parlamenta Krivokapića zahteval, naj odstavi svojega svetovalca za kulturo, Andreja Nikolaidisa, tega terorističnega pisatelja. No, to se ni zgodilo. Tadić na temo Nikolaidis ali Ugričić ni rekel še ničesar. Kot da se ga v ničemer ne tiče. Slovenci se sicer nekaj malega o tem oglašamo. A kaj bi si mazali roke z Balkanom, ko pa imamo v svetli demokratični evropski državici bolj resne probleme. Pri nas ni teroristov. Še huje, pri nas so »pedri, ki hočejo imeti otroke«. Objemam, Stanka

Na dogajanje v zvezi z Nikolaidisovim primerom so se odzvali tudi pisci Življenja na dotik: »Upravnik knjižnice si je celo drznil pojasnjevati pomen metafore svojega pisateljskega kolega. Kakor da srbski državljani niso dovolj izobraženi, da bi razumeli metafore. Srbija učinkovito obračunava z vsakršno vrsto terorizma, kako potem ne bi tudi z metaforami.« Dragan Velikić, Naši ljudje iz Pjongjanga (objavljeno 23. 1. 2012 – www.zivljenjenadotik.si)

»Plaz nesmiselnih in neutemeljenih obtožb, ki so se zgrnile na Nikolaidisa – vključno z razvpitim bogatim opravljivcem Emirjem Kusturico, ki napoveduje novo tožbo proti Nikolaidisu, tokrat zaradi fiktivnega Boletovega terorizma brez nacionalne oznake, kar je za Kusturico celo delen napredek– kaže, da je realnost resnično nesmiselna, celo nadrealna.« Kruno Lokotar, Množični mori­ lec Tadića, Dodika in patriarha (objavljeno 25. 1. 2012 – www.zivljenjenadotik.si)


ODMEV

Svoboda govora ali poziv k terorizmu?

Intervju z (znova) obsojenim avtorjem Andrejem Nikolaidisom, rednim sodelavcem Življenja na dotik (Persperktive in reflesije) STANKA HRASTELJ

slovenska pesnica in pisateljica Vaša kolumna je dvignila veliko prahu, vendar to ni prva gonja proti vam zaradi pisanja. Katera je bila najhujša? Zagotovo zadnja. Ne zgodi se ti vsak dan, da se celotna politično-medijska mašine­ rija neke države zaroti proti tebi. Navadil sem se raznih sranj zaradi svojega pisanja, ne pa ravno na to, da me na naslovnicah dnevnih časopisov razglašajo za »slabši od Bin Ladna«, »pošast, ki hrepeni po množič­ nih ubojih«, »terorist«, »bosanski gnoj« in nato, kot je to storila kolumnistka Glasa Srpskega, svetujejo, naj z mano naredijo »kot Američani z Bin Ladnom – izolirajo in amputirajo«. Da ne omenjam, da je zaradi mojega pisanja, torej ne zgolj zaradi tega besedila, ampak zaradi mojega celotnega pisanja, Srbija na Črno goro naslovila protestno noto. Kritizi­ rajo moj roman Mimesis (slovenski prevod izšel leta 2007 pri Študentski založbi) in vrsto besedil za časopise. V Mimesisu jih moti stavek »Pravoslavje v Črni gori smrdi do neba«, tega navajajo, poleg njega še opis praznovanja božiča, med katerim pijani ljudje mečejo dinamit med popove prašiče. Torej me že dolgo spremljajo, kajti Mimesis je izšel že leta 2003. Zapisali ste nekaj zelo ostrih in neposre­ dnih stavkov. Številni zunaj Črne gore so javno stopili na vašo stran, npr. Enver Kazaz iz BiH in Forum piscev iz Srbije. Teofil Pančić pa je dodal, da bi vam sam svetoval, da besede omilite. Zakaj tako ostra kolumna? Oglasil se je tudi PEN BiH, pa tudi hrvaški. Številni so izrazili podporo. Pazite, v vsakem mojem besedilu je najti nekaj ostrih in neposrednih stavkov. To je vprašanje stila. Kar pa je sledilo, je vpra­

šanje državnih povračilnih ukrepov in represije. Če jaz napišem: civilizacijski napredek bi bil, če bi delavec Bole rekel pri sebi – dovolj mi je nacionalističnih manipulacij, zdaj razumem, da so narodni in verski konflikti le maska, pod katero elita skriva edini resnični družbeni konflikt, razlike med bogatimi in revnimi, in bi rekel, do­ volj mi je vsega, v zrak bom vrgel tiste, ki mi kradejo – oprostite, to ni poziv k terorizmu, česar me obtožujejo, temveč metafora o medrazrednem boju. Poleg tega sem v kolumni jasno napisal, da je primer fikcija, uporabil sem prav to be­ sedo. Mar smemo pisatelji uporabljati fikcijo? Pri tem v besedilu ne označim kot pozi­ tivno niti civilizacije niti napredka, in tako tudi ne »civilizacijskega napredka«. Nasprotno, ob izdatni ironiji in sarkazmu poudarjam, da civilizacija temelji na na­ silju in hipokriziji. Zelo zgovorno je to, kakšno paniko je povzročila moja fikcija o razredni vstaji delavca, ki ne pusti, da ga še naprej na­ tegujejo z zgodbami o narodni in verski identiteti. Še nekaj je potrebno vedeti: celotna zgodba o terorizmu v dvorani Borik v Banjaluki je, kakor so zdaj stvari prika­ zane, izmišljena. Kaj se je tam zgodilo: našli so orožje. V trenutku se je medijsko kolesje sprožilo, v trenutku so za »poskus atentata« obtoženi verjetni islamski tero­ risti. Govorilo se je o tisoč Irancev, ki so načrtovali izvršitev napada. Manjkalo je le še tristo Špartancev. In kaj se je izkazalo; nikakršnih teroristov ni bilo, oglasil se je le Bole, zaposleni v tej dvorani, in pove­ dal, da je orožje njegovo, da ga tam hrani. Verjetno mu je ostalo iz vojne, ali kaj. V tem so elementi komedije. Od tod moja ironija. Če bi mislil, da je komu tam v re­ snici grozila nevarnost, se s tem ne bi šalil.

Naprej, besedilo govori o posledicah genoci­ da v Srebrenici. Groza, ki se je tam odvijala, opraviči okrepljeno retoriko. Tu se izbrisuje dejstvo: ni škandalozen način, s katerim jaz izražam protest zaradi legitimacije genocida v Srebrenici, temveč je škandalozna sama legitimacija. Oni, ki so izvršili genocid v Srebrenici, zdaj zahtevajo, da se o tem piše v okviru standar­ dov politično korektnega izražanja. Veste kaj, politična korektnost je danes zadnje pribežališče za barabe. Bi bil odziv Srbije drugačen, če bi kolu­ mno napisal Nečrnogorec? Tega ne vem. Dejstvo je, da je bilo sovraštvo kasneje uperjeno proti ljudem iz same Srbi­ je, ki so pogumno podprli mojo pravico do pisanja in razmišljanja. Angelina Jolie, recimo, se zavzema za ukinitev Republike srbske, ker je »ge­ nocidna tvorba«. Obstaja bistvena razlika. Tudi jaz pravim, da je osnovana na genocidu, vendar trdim, da ni nobene možnosti, da bi bila zaradi tega ukinjena. Citiram sebe: »Na trditev, da Republika srbska nima prihodnosti, ker je nastala na genocidu, je treba odgovoriti: povejte to ameriškim Indijancem.« Nato se sklicujem na znamenito misel Wal­ terja Benjamina, da je vsak kulturni spome­ nik obenem tudi spomenik barbarstvu, in dodam, da »civilizacije temeljijo na barbar­ stvu: mir in blaginja v centru pomenita pekel za ljudi z obrobja in zunaj meja civilizacije. Iz tega izhaja, da je civilizacija, z urejeno državo kot enim od vrhunskih dosežkov, popolna instrumentalizacija hipokrizije.« Paradoks je očiten: v kolumni, zaradi katere me toliko napadajo v Republiki srbski in Srbiji, jaz trdim, da se bo Republika srbska ohranila. Spremljali smo lahko verižno reakcijo v Srbiji – minister za notranje zadeve Dačić je zahteval odstavitev direktorja Naro­ dne knjižnice Srbije Sretena Ugričića, in zahtevo komentiral: »To lahko podpira iz zapora, ne pa tudi z mesta direktorja.« Vendar je sam Ugričić kasneje v omilil svoja prvotna stališča. Se bo celotna si­ tuacija razvodenela? Ne vem, kaj se bo nadalje dogajalo. Hodim okoli, čeprav so mi svetovali, naj se izogibam krajev, kjer je veliko ljudi, gneče in podob­ no. Meni je zdaj le slabo zaradi vsega. In utrujen sem.


NAPOVEDNIK

16 15

58 59

četrtek, 16. feb

NA

PO

VE

d

NI

k

LUTKE MINORITI Kurent

februar — marec

Primerno za: otroke nad 7 let Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Lokacija: Mestno gledališče Ptuj Ura: ob 08:30 in ob 11:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj Cena: 13 €, 10 €, 8 €, 2 € (stojišče), 30 % popust za dijake in študente, 20 % popust za upokojence in invalide; 4,5 € cena za skupine

KULTURNE AMBASADE »Man spricht Deutsch«Človek govori nemško: interaktivna razstava Kraj: Maribor Lokacija: II. gimnazija Maribor Ura: ob 14:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Kulturna ambasada Nemčije, Goethe inštitut Prost vstop

FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE – ARTFEST IN ETNOFEST Poli žur

Lokacija: Karnevalska dvorana Ura: od 15:30 do 18:30 Cena: 4 € za odrasle, otroci prost vstop

Pustna pravljica za najmlajše

LITERARNA HIŠA Literarni večer z Davidom Bedračem Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba in JSKD Območna izpostava Maribor Prost vstop

KULTURNE AMBASADE Zbirka Antal-Lusztig Kraj: Maribor Lokacija: Galerija muzeja Narodne osvoboditve Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Kulturna ambasada Madžarske Prost vstop

VEČEROVI DUELI Pogovor z režiserjema Karpom Godino in Markom Naberšnikom Sklop/entiteta: ŽIVLJENJE NA DOTIK Kraj: Maribor Lokacija: Vinagova klet, Arkadna dvorana Ura: od 18:00 do 19:30 Področje: FILM, DOGODKI V MESTU Producent: Časopisna založniška družba Večer Prost vstop

Lokacija: Knjižnica Ivana Potrča Ura: od 17:00 do 18:00 Prost vstop

RAZ:UM: HIŠA ARHITEKTURE Razstava projektov mednarodne delavnice Maribor-jug

Lokacija: Miheličeva galerija Ura: od 18:00 do 20:00 Prost vstop

Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Hiša arhitekture Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE Producent: Univerza v Mariboru Prost vstop

Praznovanje pomlad Kurentanc Kluba ptujskih študentov - ElektroTanc z Valentinom Kanzyanijem

Lokacija: Športna dvorana Campus Ura: ob 20:00 Cena: 9 € za člane Kluba ptujskih študentov, 12 € v predprodaji, 15 € na dan dogodka Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Javne službe Ptuj

ETNOMOBIL Socialno-umetniške delavnice Sklop/entiteta: URBANE BRAZDE Kraj: Maribor Lokacija: Soseska Poljane Ura: od 17:00 do 19:00 Področje: SKUPNOST Producent: FREKVENCA, Socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Program Cinema Feministe Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

petek, 17. feb LUTKE MINORITI Kurent Primerno za: otroke nad 7 let Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Lokacija: Mestno gledališče Ptuj Ura: ob 08:30 in ob 11:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj Cena: 13 €, 10 €, 8 €, 2 € (stojišče), 30 % popust za dijake in študente, 20 % popust za upokojence in invalide; 4,5 € cena za skupine


NAPOVEDNIK

AKTIVIRATI MARIBORSKO FILMSKO SRCE ŽIGA BRDNIK

»Skrajni čas je, da se mestni filmski in kinokulturi postavijo trdnejši temelji. Maribor 2012 naj bo v tem smislu glasnik nujnosti teh temeljev.« Vsebinsko jedro filmskega programa EPK tvori produkcija dokumentarnih filmov, povezanih z Mariborom in partnerskimi mesti. Na produk­ cijsko in vsebinsko pobudo EPK bo v tem letu končanih in premierno prikazanih več kot deset dokumentarnih filmov slovenskih avtorjev, med njimi portreti Draga Jančarja, Jožeta Tisnikarja, Karpa Godine in Zlatka Zahoviča. Pripravlja se tudi Revija slovenskega dokumentarnega filma in projekt Najljubši filmi našega življenja. »Pri projektu Najljubši filmi našega življenja, ki je odgovor na prepoznano potrebo po aktivaciji mariborskega filmskega srca, filmskega očesa in filmske radovednosti, nas bosta zanimala izbor in pripadajoča filmska zgodba slehernega Mariborčana. Izbrani »naj« film bomo kot darilo prikazali na veliki open-air projekciji sredi poletja,« je o eni odmevnejših filmskih akcij v okviru EPK povedala producent­ ka za področje filma pri Javnem zavodu Maribor 2012 – EPK Marina Gumzi. Poleg rednega filmskega programa, ki se skoraj vsakodnevno odvija v kinu Udarnik, je na spore­ du tudi nekaj presežnih posameznih dogodkov: restavrirana verzija Langovega Metropolisa z živo orkestralno spremljavo, premiera tež­ ko pričakovanega filma Marka Naberšnika Šanghaj, in obstoječi mestni filmski festivali (Animateka v Mariboru, Stoptrik, DokMa), »ki bodo z dodatno finančno podporo morda dosegli posamične presežke, s tem pa zastavili smernice za prihodnje edicije«. Marca bo sklepno dejanje večmesečnega izobraževanja European Short Pitch v Mariboru združilo več kot 70 filmskih umetnikov, med njimi mlade evropske avtorje in uveljavljene filmske profesionalce. Enakovredno mesto znotraj filmskega programa ravno z mislijo na leta po 2012 zaseda tudi izobra­ ževanje. Niz vrhunskih delavnic animiranega fil­ ma v Mariboru in partnerskih mestih organizira Zavod Zvviks, pod vodstvom Luksuz produkcije iz Krškega in v izvedbi lokalnih organizatorjev pa se pripravljajo tudi filmske delavnice za mladino in odrasle. »Vladu Škafarju, ki je zastavil projekt mreže filmskih delavnic, je uspelo povezati manj izkušene izvajalce z izkušenejšimi, kar bo na dalj­ ši rok morda okrepilo posamezne iniciative in jih združilo v trdnejšo, bolj organizirano izobraževal­ no dejavnost,« je razložila producentka filmskega programa EPK. »Mednarodni presežki zaradi šibkejših temeljev, ki jih ima tukaj filmska zavest, in relativno majh­ nega proračuna, namenjega za film, niso priorite­ tni cilji. Važneje je, da se Mariborčani začnejo za­ vedati filmske kulture v mestu in da se prepozna nujnost načrtnega reševanja problematike tega področja,« je zaključila naša sogovornica.

FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE – ARTFEST IN ETNOFEST

MOVE TO MARIBOR Program Osvetljeni / Illuminated: Modul Dance - Film 3: »Watching Dance on the Visual Arts Context«

Lokacija: Karnevalska dvorana Ura: od 11:00 do 16:00 Omejen vstop

Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Plesna izba Maribor Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

Gimnazijski ples v maskah

Otvoritev razstav Mednarodnega slikarskega Ex-Tempore Ptuj Karneval 2012 Lokacija: Mestni trg, Galerija Tenzor, Revivis Ura: ob 14:00 Prost vstop

8. likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre Lokacija: Mestno gledališče Ptuj Ura: od 19:00 do 22:00 Prost vstop

Kurentanc Kluba ptujskih študentov - AlterTanc z Magnificom in Lollobrigido

Lokacija: Športna dvorana Campus Ura: ob 20:00 Cena: 9 € za člane Kluba ptujskih študentov, 12 € v predprodaji, 15 € na dan dogodka

Pustni disko večer

Lokacija: Center interesnih dejavnosti Ptuj Ura: ob 22:00 Prost vstop Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Javne službe Ptuj

KULTURNE AMBASADE Dialogi in Jelankor Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor Ura: ob 17:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturna ambasada Madžarske Prost vstop

RADGONA 1991 – OSAMOSVOJITVENA VOJNA V POMURJU premiera dokumentarnega filma Kraj: Murska Sobota Lokacija: Gledališče Park Ura: ob 19:00 Področje: FILM Producent: Zavod Sončnica Prost vstop

USTAVLJIVI VZPON ARTURA UIA Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 20:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Cankarjev dom v sodelovanju z Drama SNG Ljubljana Cena: 16 € predprodaja; 20 € redna prodaja

OČI IN UŠESA BOGA – VIDEONADZOR SUDANA premiera dokumentarnega filma Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 18:00 Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

Okrogla miza

Lokacija: Vetrinjski dvor - Gledališka dvorana Ura: ob 20:00 Prost vstop Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Področje: FILM Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture v sodelovanju z Zavodom Udarnik

sobota, 18. feb LUTKE MINORITI Kurent Primerno za: otroke nad 7 let Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Lokacija: Mestno gledališče Ptuj Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj Cena: 13 €, 10 €, 8 €, 2 € (stojišče), 30 % popust za dijake in študente, 20 % popust za upokojence in invalide; 4,5 € cena za skupine

FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE – ARTFEST IN ETNOFEST Pustna poroka Lokacija: Ptujski grad Ura: od 15:00 do 18:00 Prost vstop

Slovenski humanitarni pustni ples v Grand hotelu Primus Lokacija: Hotel Primus Ura: od 19:00 do 22:00 Cena: 50 €

Veliki karnevalski bal

Lokacija: Karnevalska dvorana Ura: ob 20:00 Cena: 28 € vstopnina z večerjo; 14 € vstopnina za maske (po 23. uri)

KURENTANC Kluba ptujskih študentov - ŠusTanc z Dubiozo kolektiv in Superhiks

Lokacija: Športna dvorana Campus Ura: ob 20:00 Cena: 9 € za člane Kluba ptujskih študentov, 12 € v predprodaji, 15 € na dan dogodka Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Javne službe Ptuj

USTAVLJIVI VZPON ARTURA UIA Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 20:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Cankarjev dom v sodelovanju z Drama SNG Ljubljana Cena: 16 € predprodaja; 20 € redna prodaja

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Filmski maraton: Francoski kino Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali


60 61

NAPOVEDNIK

nedelja, 19. feb FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE – ARTFEST IN ETNOFEST

Pustna delavnica Piceki muzejske delavnice za otroke Lokacija: Ptujski grad Ura: od 10:00 do 14:00 Prost vstop

Mednarodni karnevalfest – 52. Mednarodna pustna povorka in karnevalska povorka Lokacija: Mestni trg Ura: od 13:00 do 20:00 Prost vstop

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Javne službe Ptuj

ponedeljek, 20. feb DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Novo mesto Lokacija: večnamenska dvorana JSKD, Novi trg 5 Ura: od 09:00 do 15:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Prost vstop

FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE – ARTFEST IN ETNOFEST Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev Lokacija: Mestni trg Ura: od 10:00 do 14:00 Prost vstop

Velika otroška maškarada Lokacija: Karnevalska dvorana Ura: od 16:30 do 18:30 Cena: odrasli 4 €, otroci prost vstop Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Javne službe Ptuj

LUTKE MINORITI Kurent

FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE – ARTFEST IN ETNOFEST Pokop pusta in predaja oblasti Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Ptuj Lokacija: Mestni trg Ura: od 17:00 do 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Javne službe Ptuj Prost vstop

LITERARNA HIŠA Harmonije: Koroški kulturni dnevi: predstavitev notnih zbirk Krščanske kulturne zveze

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba in JSKD Območna izpostava Maribor Prost vstop

LITERARNE POSTAJE Literarni večer z gostom Borisom Pahorjem Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Mariborska knjižnica Prost vstop

VOJNA IN MIR premiera

Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Pandur Theatres d.o.o. Cena: 25 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Gospodinja »Potiche«

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

Primerno za: otroke nad 7 let Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj Cena: 5€

KLUB 2012 Live jazz jam session

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Govorilnica »El Mektoub«

sreda, 22. feb

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

torek, 21. feb DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Novo mesto Lokacija: večnamenska dvorana JSKD, Novi trg 5 Ura: od 09:00 do 15:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Prost vstop

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Novo mesto Lokacija: večnamenska dvorana JSKD, Novi trg 5 Ura: od 09:00 do 15:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Prost vstop

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012 Urškina sreda Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Slovenj Gradec Lokacija: Kulturni dom Slovenj Gradec Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: JSKD Prost vstop

LITERARNA HIŠA RRRudolf, Literarni večer z Eduardom Oliveiro Bentulom s Kapverdskih otokov

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba in JSKD Območna izpostava Maribor Prost vstop

VOJNA IN MIR

Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Pandur Theatres d.o.o. Cena: 25 €

KLUB 2012 Live jazz jam session

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

četrtek, 23. feb DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Novo mesto Lokacija: večnamenska dvorana JSKD, Novi trg 5 Ura: od 09:00 do 19:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Prost vstop

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV Predstavitev eksperimentov povezanih s psihologijo Ura: ob 16:00

Dosjeji Ψ: 1. niz kratkih psiholoških predavanj Ura: ob 18:00

Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Prost vstop

LITERARNA HIŠA Harmonije: Celjsko literarno društvo Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba in JSKD Območna izpostava Maribor Prost vstop

KIBLA 2012 MED: Okrogla miza: Drznost posameznika v polju elektronske in elektroakustične glasbe Sklop/entiteta: ŽIVLJENJE NA DOTIK Kraj: Maribor Lokacija: KIBLA Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KID KIBLA Prost vstop


NAPOVEDNIK

nedelja, 26. feb LITERARNI VEČER Z JOŽETOM SNOJEM

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Projekcija filmov Nisi Masa Ura: ob 18:00

KIBLA 2012 MED session: DJ večer z DJ-i: Johann Johannsson (Islandija), Evil Madness (Islandija), Mint (Slovenija) in Ule Nakova (Slovenija) Sklop/entiteta: ŽIVLJENJE NA DOTIK Kraj: Maribor Lokacija: KIBLA Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KID KIBLA Prost vstop

ROZA.KINO Ura: ob 20:00

KLUB 2012 Live jazz jam session

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

petek, 24. feb DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Novo mesto Lokacija: večnamenska dvorana JSKD, Novi trg 5 Ura: od 09:00 do 19:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Le Havre »Le Havre« Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KULTURNE AMBASADE Plesni film: Illuminated Ura: ob 19.30

Ferenc Fehér: Tao Te (plesna predstava) Ura: ob 20:00

Kraj: Maribor Lokacija: II. gimnazija Maribor Področje: PLES Producent: Kulturna ambasada Madžarske, Plesna izba Prost vstop

KLUB 2012 2CELLOS Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Dvorana Tabor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: Arpol d.o.o. Cena: 25 € parter, 23 € tribuna, 20 € klopi, 35 € VIP tribuna

sobota, 25. feb DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Novo mesto Lokacija: večnamenska dvorana JSKD, Novi trg 5 Ura: od 09:00 do 19:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Prost vstop

KULTURNE AMBASADE Lutkovno gledališče Griff: Vitez Janos Kraj: Maribor Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, GLEDALIŠČE Producent: Kulturna ambasada Madžarske Cena: 5 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Projekcija animiranih filmov Ura: ob 18:00

Govorilnica »El Mektoub« Ura: ob 20:00

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Le Havre »Le Havre« Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

ponedeljek, 27. feb KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Projekcija filmov projekta Nisi Masa Ura: ob 18:00

Fokus: Seyyed Reza Mir-Karimi Ura: ob 21:00

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012 Koncert Samo Šalamon 2ALTO feat. Loren Stillman, John O’Gallagher & Roberto Dani (ZDA, ITA, SLO) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Cena: 8 € predprodaja, 10 € na dan dogodka

torek, 28. feb LITERARNA HIŠA Repatriacija: Marjan Šijanec Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Prost vstop

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

METROPOLITANSKA OPERA HD V ŽIVO Verdi: Ernani (prenos opere)

Ura: ob 20:00

Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Kazinska dvorana Ura: ob 19:00 Področje: OPERA Producent: Hiša idej d.o.o. Cena: 18 € – 20 €

KIBLA 2012 MED session: DJ večer z DJ-i: Stefan Betke (Nemčija), Yanoosh (Slovenija) in DJ Kozmonavt (Slovenija) Sklop/entiteta: ŽIVLJENJE NA DOTIK Kraj: Maribor Lokacija: KIBLA Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KID KIBLA Prost vstop

Fokus: Seyyed Reza Mir-Karimi Ura: ob 18:00

Cikel gorniškega filma Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 18:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

MLADI GLASBENIKI MARIBORA (CARPE ARTEM) Kvintet klarinetov Clariart Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: Društvo za komorno glasbo Amadeus Cena: 4 € študentje, upokojenci; 6 € ostali


62 63

NAPOVEDNIK

SE BEREMO (GLAZERJEVI NAGRAJENCI) Gost Glazerjev nagrajenec Zdenko Kodrič Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor – Glazerjeva dvorana Ura: od 19:30 do 20:30 Področje: LITERATURA Producent: Univerza v Mariboru, UKM Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

ORKESTRSKI CIKEL Kremerata Baltica Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: Dvorana Union Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KPC Narodni dom Maribor Cena: 20 €

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

četrtek, 1. mar

sreda, 29. feb

ETNOMOBIL Socialno-umetniške delavnice

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Sklop/entiteta: URBANE BRAZDE Kraj: Maribor Lokacija: Soseska Poljane Ura: od 17:00 do 19:00 Področje: SKUPNOST, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: FREKVENCA, Socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih Prost vstop

Predstavitev Lutke za raziskovanje vpliva okolice na zdravje in počutje in predstavitev raziskovalnih nalog z uporabo Lutke Ura: ob 15:30

Ali napredujemo? Projekt mladi za napredek Maribora Ura: ob 16:30

Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Prost vstop

DIGITALNO NOMADSTVO Kje je meja?: javni posvet o politikah migracij Sklop/entiteta: URBANE BRAZDE Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: od 17:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST, ZNANJE Producent: KUD Anarhiv Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Program Festivalski zmagovalci: Govorilnica »El Mektoub« Ura: ob 18:00

Fokus: Seyyed Reza Mir-Karimi Ura: ob 20:00

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

METROPOLIS Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: FILM Producent: SNG Maribor v sodelovanju z MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Cena: 17 € v predprodaji, 20 € na dan koncerta

OBRAZI NOTRANJE MOČI Ars sacra: otvoritev razstave Valentina Omana, Ecce homo Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Galerija Ars Sacra Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Prost vstop

foto FUNDACIJA MURNAU

METROPOLIS: filmska mojstrovina iz arhiva Digitalno restavrirana kopija nemega filma Metropolis je ena največjih mojstrovin celotne zgodovine filma. Restavracija, ki vključuje od­ lomke, ki so bili desetletja izgubljeni, je brezčasna distopična zgodba o iskanju človečnosti in vstaji zatiranega ljudstva, ki dandanes ni nič manj re­ volucionarna in veličastna, kot je bila ob svojem nastanku leta 1927. Metropolis je delo avstrijsko-ameriškega režiserja Fritza Langa, ki je med prvo svetovno vojno nekaj časa preživel v Ljutomeru, kjer je okreval pri Karlu Grossmanu, avtorju prvega slovenskega filmskega zapisa. V sklopu Evropske prestolnice kulture bo v Mariboru prikazana prenovljena kopija filma, ki jo bo – kot se je to počelo nekoč – z originalno parti­ turo filma Gottfrieda Huppertza v živo spremljal šestdesetčlanski simfonični orkester. Dirigiral mu bo Robert Israel, eden največjih strokovnjakov za spremljavo nemih filmov. Na ogled in v posluh v SNG Maribor in sicer zad­nji dan februarja in še dan kasneje, 1. marca.

NANO UMETNOST Otvoritev stalne prostorske postavitve Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: Kulturni Inkubator – Koroška cesta 18 Ura: ob 18:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Mladinski kulturni center Maribor Prost vstop

LITERARNA HIŠA Koroški kulturni dnevi – Knjižni dar Mohorjeve družbe Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Literarna hiša (Vojašniška ulica 12) Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: JSKD Območna izpostava Maribor Prost vstop

METROPOLIS Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: FILM Producent: SNG Maribor v sodelovanju z MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Cena: 17 € v predprodaji, 20 € na dan koncerta

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Fokus: Seyyed Reza Mir-Karimi Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

foto ROS RIBAS

Plesna predstava GORA OKROG TEBE Veleposlaništvo Kraljevine Španije in Inštitut Ramona Llulla, katerega poslanstvo je mednarodna predstavitev katalonske kulture in jezika, 3. marca predstavljata svetovno premiero plesne predstave La Muntanya al teu voltant (Gora okrog tebe). Gre za stvaritev ene najbolj prepoznavnih španskih sodob­ noplesnih skupin Gelabert Azzopardi, avtonomne organizacije, katere vodja Cesc Gelabert sodi v krog najvplivnejših španskih koreografov in plesalcev. »Tukaj in zdaj sta enigmi, rojeni v gibanju življenja. Gibanje ene osebe zadeva gibanje ostalih, torej hkrati soustvarja navzočnost posameznika in skupnosti. V tem kontekstu je Gora primer kolektivne, z zgodovino prepojene prezence, ki je na eni strani del moje kulture, na drugi oblika plesa, imenovanega sardana.« Cesc Gelabert


NAPOVEDNIK

petek, 2. mar KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Fokus: Seyyed Reza Mir-Karimi Ura: ob 18:00

Projekcija filmov projekta European Short Pitch Ura: ob 20:00

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KONCERTNI CIKEL FESTINE 2010-2014 Alma grande Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: Dvorana Union Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Cena: predprodaja: 8 € študentje in upokojenci, 10 € ostali; prodaja na dan dogodka: 8 € študentje in upokojenci, 12 € ostali

sobota, 3. mar EUROPEAN SHORT PITCH 2012 Sklop/entiteta: MEDNARODNO SODELOVANJE Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor Ura: ob 9:30 Področje: FILM Producent: NISI MASA – European Network of young cinema Prost vstop

LUTKE MINORITI Volk in Kozlička Primerno za: otroke nad 3 leta Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Cena: 5 €

MESTNA IZPOVEDNICA Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Mestna izpovednica – Koroška cesta 21 Ura: 18:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: SOUNDBIRO d.o.o Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Le Havre »Le Havre« Ura: ob 18:00

Ambasada kinoteke: Surova balada »Badlands« Ura: ob 20:00

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KULTURNE AMBASADE Plesna predstava Gora okrog tebe »La mountanya al teu Voltant« Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: PLES Producent: Kulturna ambasada Španije Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

nedelja, 4. mar KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Le Havre »Le Havre« Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

ponedeljek, 5. mar K8 (otvoritev razstave) Spomin ljubezen opomin Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: K8 – Koroška 8 Ura: ob 17:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Multigraf d.o.o. Prost vstop

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE Cikel predavanj Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub KGB Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Ezl-ek abonma: Šentilj - Spielfeld, mejni prehod, ki ga ni več Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

torek, 6. mar DUŠE Humanistični simpozij Koncepti in podobe duše Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Sinagoga Maribor Ura: ob 10:00 Področje: ZNANJE, LITERATURA Producent: Sinagoga – Center judovske kulturne dediščine Maribor Prost vstop

KULTURNE AMBASADE

»Urbscapes – Spaces of hybridization« (otvoritev razstave) »This is not a museum – mobile devide lurking« (otvoritev razstave) Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Kulturna ambasada Španije Prost vstop

DIGITALNO NOMADSTVO Za-nič kišta – računalniške delavnice Sklop/entiteta: URBANE BRAZDE Kraj: Maribor Lokacija: Urbane brazde, Glavni trg 20 Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST Producent: KUD Anarhiv Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Cinema Komunisto Ura: ob 18:00

Drevo življenja »The Tree of Life« Ura: ob 20:00

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

LITERARNA HIŠA Literarni večer z Rosvito Švajger Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Literarna hiša (Vojašniška ulica 12) Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: JSKD Območna izpostava Maribor Prost vstop

OBRAZI NOTRANJE MOČI J. Hilbert in F. Janos: Čudoviti svet klavirja, premiera Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška Ura: od 18:30 do 19:30 Področje: GLASBA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

sreda, 7. mar RAZ:UM: HIŠA ARHITEKTURE Okrogla miza s predstavitvijo monografije Maribor – jug Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Hiša arhitekture Maribor – Mladinska 3 Ura: ob 18:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE Producent: Univerza v Mariboru Prost vstop

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012 Urškina sreda: Gledališka predstava – Niko Grafenauer: Skrivnosti Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Slovenj Gradec Lokacija: Kulturni dom Slovenj Gradec Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: JSKD Prost vstop


NAPOVEDNIK

petek, 9. mar KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Cinema Komunisto Ura: ob 18:00

Drevo življenja »The Tree of Life« Ura: ob 20:00

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

GLAZERJEVI NAGRAJENCI – PORTRETI MARIBORSKIH UMETNIKOV (otvoritev razstave) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Fotogalerija Stolp Ura: od 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Branimir Ritonja Prost vstop

GLASBA BREZ MEJA Nastop učencev GŠ Marjana Kozine Novo mesto Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: Dvorana Union Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: Konservatorij Maribor Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

MAX KLUB JAZZ FESTIVAL Koncert Robert Jukič »Operation Charlie« (SLO/ITA) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Velenje Lokacija: Max klub Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Cena: 4 €, abonma (7 koncertov) 15 €

četrtek, 8. mar HARMONIJE Revija lutkovnih skupin Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Murska Sobota Lokacija: Grajska dvorana Ura: ob 9:00 Področje: GLASBA Producent: JSKD Murska Sobota Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

7. MEDNARODNA KONFERENCA »DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI ČASA 2012: INOVIRANJE KULTURE ZA VEČ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI – KOT POT IZ SOCIO-KULTURNE KRIZE« Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: od 9:00 do 16:00 Področje: SKUPNOST Producent: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.irdo.si)

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV Predstavitev interaktivnih eksperimentov povezanih z matematiko Ura: ob 16:00

Razvoj naravoslovja in matematike v Mariboru (red. prof. dr. Joso Vukman) Ura: ob 18:00

Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Prost vstop

DIGITALNO NOMADSTVO Za-nič kišta – računalniške delavnice Sklop/entiteta: URBANE BRAZDE Kraj: Maribor Lokacija: Urbane brazde, Glavni trg 20 Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST Producent: KUD Anarhiv Prost vstop

PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODKI Koncert Stabat Mater: spoznajmo resno glasbo Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Velenje Lokacija: Glasbena šola Velenje Ura: ob 18:00 Področje: GLASBA Producent: Festival Velenje Cena: 5 € študenti, dijaki in upokojenci; 8 € ostali

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Program Cinema Feministe Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

MAX KLUB JAZZ FESTIVAL Koncert Doug Johnson quartet (A/SLO/USA) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Velenje Lokacija: Max klub Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Cena: 4 €, abonma (7 koncertov) 15 €

AVDIOVIZUALNA UMETNOST Balladero: koncert ob dnevu žena Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 21:30 Področje: GLASBA Producent: Zavod Udarnik Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

64 65

ZID OBJOKOVANJA Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Slomškov trg Ura: od 09:00 Področje: INSTALACIJA, DOGODKI V MESTU Producent: MASKA Ljubljana Prost vstop

7. MEDNARODNA KONFERENCA »DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI ČASA 2012: INOVIRANJE KULTURE ZA VEČ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI – KOT POT IZ SOCIO-KULTURNE KRIZE« Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: od 9:00 do 16:00 Področje: SKUPNOST Producent: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.irdo.si)

ŽIVA DVORIŠČA Dvorišča luči skupinska instalacija Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Orožnova ulica 7, Slovenska ulica 13, Gosposka ulica 11, Lekarniška ulica 3 Ura: od 17:00 do 21:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Gledališče Ane Monro Prost vstop

KULTURNE AMBASADE V ogledalu časa (otvoritev razstave) Kraj: Maribor Lokacija: SALON 2012 Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Ruski center znanosti in kulture Prost vstop

DVANAJST Gost Boris Groys Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor – Kazinska dvorana Ura: od 19:00 do 21:00 Področje: LITERATURA Producent: Zavod KMŠ – Hiša knjig Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

AVDIOVIZUALNA UMETNOST EMKEJ: koncert ob izidu druge plošče Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Udarnik Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)


NAPOVEDNIK

sobota, 10. mar

ponedeljek, 12. mar

7. MEDNARODNA KONFERENCA »DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI ČASA 2012: INOVIRANJE KULTURE ZA VEČ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI – KOT POT IZ SOCIO-KULTURNE KRIZE«

ŽIVA DVORIŠČA Dvorišča luči (skupinska instalacija)

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: 9:00 do 16:00 Področje: SKUPNOST Producent: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.irdo.si) HUGO WOLF, 1881 foto ARHIV KOROŠKEGA POKRAJINSKEGA MUZEJA

HUGO WOLF – Oživljeni zven preteklosti Namen projekta Oživljeni zven preteklosti so ohranitev in oživitev historičnega mestnega jedra ter krepitev značilne identitete Slovenj Gradca kot rojstnega mesta svetovno znane­ ga skladatelja Huga Wolfa (1860–1903), ki presega lokalne okvire in je s svojo specifično vsebino pomembna tako v evropskem kot sve­ tovnem merilu. Organizatorji želijo s projektom Oživljeni zven preteklosti ohraniti in povečati spomin na geni­ alnega mojstra poznoromantičnega samospeva in čudovito samosvojo osebnost fin-de-sieclov­ skega Dunaja, v Slovenj Gradcu rojenega skla­ datelja Huga Wolfa. Oživljeni zven preteklosti se je kot projekt celo­ vite promocije življenja in dela skladatelja Huga Wolfa v prvi fazi priprav na EPK leta 2010 odvi­ jal v okviru prireditev v Wolfovem slavnost­nem letu ob 150-letnici skladateljevega rojstva, v letu 2011 so nadaljevali z izvajanjem koncertne­ ga cikla Wolf povezuje in z delovanjem infor­ macijsko-dokumentacijskega centra Hugo Wolf ter vsebinskimi pripravami programov za leti 2012 in 2013. Izhodišči vseh aktivnosti projekta sta predhodna obnova in revitalizacija sklada­ teljeve rojstne hiše. Stalna spominska razstava, posvečena življenju in delu Huga Wolfa, je urejena v prvem nad­ stropju obnovljene rojstne hiše. Mednarodni informacijsko-dokumentacijski center Hugo Wolf, ki je začel delovati leta 2011, služi kot mednarodno vozlišče in koordinacijska točka Mednarodnega združenja društev Huga Wolfa, vključuje centralni arhiv dokumentacije o Hugu Wolfu, vstopno točko centralnega splet­ nega portala, knjižnico s čitalnico in predaval­ nico z avdio-video dvorano, arhivom promocij­ skega gradiva ter muzejsko trgovino. Glavni programski poudarki bodo na sicer že uveljavljenem koncertnem ciklu Wolf povezuje z izvedbo vrhunskega koncertnega programa. Eden pomembnih programskih odlomkov bo uprizoritev glasbeno-scenskega dogodka Nova ljubezen po motivih Hermanna Bahra, avtorski projekt Aleksandra Čaminskega.

LUTKE MINORITI Lutkarije iz Republike Češke Primerno za: otroke nad 3 leta Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Cena: 5 €

ŽIVA DVORIŠČA Dvorišča luči skupinska instalacija Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Orožnova ulica 7, Slovenska ulica 13, Gosposka ulica 11, Lekarniška ulica 3 Ura: od 17:00 do 21:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Gledališče Ane Monro Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Ambasada Kinoteka: Božanski dnevi »Days of Heaven« Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

nedelja, 11. mar ŽIVA DVORIŠČA Dvorišča luči (skupinska instalacija) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Orožnova ulica 7, Slovenska ulica 13, Gosposka ulica 11, Lekarniška ulica 3 Ura: od 17:00 do 21:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Gledališče Ane Monro Prost vstop

AMOS OZ: Literarni večer Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: Sinagoga Maribor Ura: ob 19:00 Področje: LITERARURA Producent: Izraelsko veleposlaništvo, Mladinska knjiga Založba in Sinagoga Maribor Prost vstop

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Drevo življenja »The Tree of Life« Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Cena: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Orožnova ulica 7, Slovenska ulica 13, Gosposka ulica 11, Lekarniška ulica 3 Ura: od 17:00 do 21:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Gledališče Ane Monro Prost vstop

VROČI LATINSKO-AMERIŠKI PLESI Z RUSKIMI PLESALCI SKUPINE RITM Sklop/entiteta: MEDNARODNO SODELOVANJE Kraj: Murska Sobota Lokacija: Gledališče Park Ura: ob 19:00 Področje: PLES Producent: Ruski center znanosti in kulture Cena: 5€

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE Cikel predavanj Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub KGB Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Prost vstop

KULTURNE AMBASADE filmES teden španskega filma otvoritev Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Španije Prost vstop

torek, 13. mar UMETNIŠKE INTERVENCIJE (s)LEPI grafiti Sklop/entiteta: KULTURA NI OVIRA Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: od 17:00 do 19:00 Področje: SKUPNOST Producent: KED Smetumet Prost vstop

OŽIVLJENI ZVEN PRETEKLOSTI (HUGO WOLF) Otvoritev prenovljene stalne razstave o življenju in delu skladatelja Huga Wolfa Vzpostavitev mednarodnega informacijsko dokumentacijskega centra Huga Wolfa Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Slovenj Gradec Lokacija: Hiša Huga Wolfa Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Koroški pokrajinski muzej Prost vstop

EX-GARAŽA Liddy Schefknecht + Walking Gallery otvoritev razstave Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: EX-garaža 1 – Gregorčičeva 56 Ura: od 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Fundacija Sonda Prost vstop


NAPOVEDNIK

DIGITALNO NOMADSTVO Za-nič kišta – računalniške delavnice Sklop/entiteta: URBANE BRAZDE Kraj: Maribor Lokacija: Urbane brazde, Glavni trg 20 Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST Producent: KUD Anarhiv Prost vstop

GOSTUJOČA RAZSTAVA HIŠE MINERALOV otvoritev razstave Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Slovenj Gradec Lokacija: Koroški pokrajinski muzej Ura: od 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Muzej Velenje Prost vstop

LITERARNA HIŠA Harmonije – Koroški kulturni dnevi – Predstavitev treh pesniških zbirk – prvencev Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Literarna hiša (Vojašniška ulica 12) Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: JSKD Območna izpostava Maribor Prost vstop

MLADI GLASBENIKI MARIBORA (CARPE ARTEM) Duo Borut Zagoranski – akordeon in Ashok Klouda – violončelo Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: Društvo za komorno glasbo Amadeus Cena: 4 € študentje, upokojenci; 6 € ostali

OBRAZI NOTRANJE MOČI Govorec v Stolnici, Brane Senegačnik - Ecce homo Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Stolnica Maribor Ura: od 19:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Prost vstop

SE BEREMO (GLAZERJEVI NAGRAJENCI) Gost Glazerjev nagrajenec Andrej Brvar Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor – Glazerjeva dvorana Ura: od 19:30 do 20:30 Področje: LITERATURA Producent: Univerza v Mariboru, UKM Prost vstop

KULTURNE AMBASADE filmEs: Dnevi španskega filma Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Španije Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

sreda, 14. mar

četrtek, 15. mar

HARMONIJE

NEMCI IN MARIBOR

Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Murska Sobota Lokacija: Gledališče Park Ura: ob 11:00 (prvi del) in ob 14:00 (drugi del) Področje: GLASBA Producent: JSKD Murska Sobota Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Velika kavarna Maribor Ura: ob 11:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski arhiv Maribor Prost vstop

RAZ:UM: PROSTOR MESTA/ MIKROURBANIZMI Razstava projektov delavnice Mikrourbanizmi v mestnem parku Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Hiša arhitekture Maribor Ura: objavljena naknadno Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Prost vstop

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV Redna mesečna študentska okrogla miza Sklop/entiteta: UNIVERZA V MARIBORU Kraj: Maribor Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Prost vstop

EVROPA V MUZEJU – MUZEJ V EVROPI Svet na dlani (otvoritev razstave) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor – Kino Partizan Ura: od 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Prost vstop

KULTURNE AMBASADE filmEs: Dnevi španskega filma Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Španije Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

MAX KLUB JAZZ FESTIVAL Koncert Grašič – Chicco – Pukl – Curtis (SLO/ITA/USA) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Velenje Lokacija: Max klub Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Cena: 4 €, abonma (7 koncertov) 15 €

66 67

ETNOMOBIL Socialno-umetniške delavnice Sklop/entiteta: URBANE BRAZDE Kraj: Maribor Lokacija: Soseska Poljane Ura: od 17:00 do 19:00 Področje: SKUPNOST, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: FREKVENCA, Socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih Prost vstop

PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODKI Premiera mladinskega muzikala Alladin Jr. Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Velenje Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 18:00 Področje: GLASBA, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Cena: 5 € študenti, dijaki in upokojenci; 8 € ostali

OTROŠKI PEVSKI ZBOR EPK Koncert Pesmi z Vrtiljaka Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: OŠ Bratov Polančičev Maribor Prost vstop

DIGITALNO NOMADSTVO Za-nič kišta – računalniške delavnice Sklop/entiteta: URBANE BRAZDE Kraj: Maribor Lokacija: Urbane brazde, Glavni trg 20 Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST Producent: KUD Anarhiv Prost vstop

KULTURNE AMBASADE filmEs: Dnevi španskega filma Kraj: Maribor Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Španije Prost vstop

KLUB 2012 Live jazz jam session Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Prost vstop

MAX KLUB JAZZ FESTIVAL Koncert Vid Jamnik Kvartet feat. Mirna Bogdanović (SLO/A/SRB) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Velenje Lokacija: Max klub Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Cena: 4 €, abonma (7 koncertov) 15 €


Javni poziv programskega sklopa Življenje na dotik MULTIMEDIJSKI SKLOP EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE ŽIVLJENJE NA DOTIK OBJAVLJA JAVNI POZIV ZA PODPORO IZVEDBE PROJEKTOV V TREH KATEGORIJAH:

INFO TOČKA

MARIBOR 2012

ORGAN ZA PREČRPAVANJE

KONTEKSTOV

Info točki MARIBOR 2012 sta odprti v okviru Evropske prestolnice kulture in delujeta pod okriljem zavoda MARIBOR 2012. V info točkah domače in tuje goste informiramo o programu EPK, prodajamo vstopnice za prireditve in spominke. Vzpostavljen je tudi klicni center, ki omogoča pridobivanje informacij o EPK preko telefona in elektronske pošte.

Javni poziv za podporo izvedbe umetniških aktivnosti v javnem prostoru (intervencije v javni prostor) Javni poziv za podporo in sofinanciranje intervencij v prostor je name­ njen vsem posameznikom ali skupinam posameznikov, ne glede na področje bivanja, ustvarjanja ali pravni status. S tem želimo doseči, da lahko kritično misel izrazi čim večje število ljudi. Prednosti pri pod­ pori bodo imeli projekti, ki se dotikajo družbeno-angažiranih tematik ali se navezujejo na vsebine ŽND. Vabljeni so torej kreativni posame­ zniki in skupine, pa tudi tisti, ki želijo prenesti družbeno angažirano sporočilo, ne vedo pa, kako bi to storili. Poleg financiranja akcij bomo pomagali tudi nadgraditi in realizirati dobre ideje prijaviteljev.

Javni poziv za podporo izvedbe strokovnih študentskih vsebin Za dijake in študente smo pripravili javni poziv, s pomočjo katerega bomo podprli različne umetniške pobude. Tako bomo mladim dali možnost, da vstopajo v kreativni proces in dinamiko EPK. Poziv je odlična priložnost za predstavitev vaših idej, saj bomo končna dela objavili tako na spletni strani kot v točkah ŽND, kjer jih bomo lahko udejanjili v obliki galerije, koncertnega prostora ali celo modne piste.

Javni poziv za podporo izvedbe študentskih in dijaških umetniških del Tretji javni poziv zbira kreativne ideje študentov, ki so svoj študij vzeli dovolj resno, da jim je postala študijska tematika izziv, nimajo pa priložnosti predstaviti svojih dognanj. S pozivom študentom ponuja­ mo možnost izvedbe in predstavitve kreativnih rešitev na tematskih področjih, povezanih s študijsko vsebino posamezne fakultete.

PRI JAVNIH POZIVIH BOMO DAJALI PREDNOST TISTIM PROJEKTOM, KI BODO DOPRINESLI K VSEBINI NAŠEGA SPLETNEGA MEDIJA, KAR POMENI, DA JIH BO MOČ PREDSTAVITI V DIGITALNI OBLIKI, TISTIM, KI SE NAVEZUJEJO NA ŽE OBSTOJEČE VSEBINE EPK, IN TISTIM, KI BODO DOPRINESLE K PROGRAMSKI PESTROSTI TOČK ŽND. VSI JAVNI POZIVI BODO IZVEDBENO PODPRTI S STRANI PROGRAMSKEGA SKLOPA ŽIVLJENJE NA DOTIK, IZBRANI PROJEKTI PA BODO IZVEDENI V LETU 2012.

Dodatne informacije: markomurch@gmail.com Vodja natečaja Marko Kumer - Murč

Trg Leona Štuklja 2 2000 Maribor KLICNI CENTER:

(+386) (0)2 2281 300 DELOVNI ČAS:

10.00-19.00 vse dni v tednu E-POŠTA

Mestni trg 17 1000 Ljubljana TELEFON:

(+386) (0)1 252 42 80 DELOVNI ČAS:

10.00-19.00 vse dni v tednu

info@maribor2012.

MEDIJSKI PARTNERJI


»Skupinsko sovraštvo je lijak, ki vase sesa vse, ki so nagnjeni k individualnemu sovraštvu.« Václav Havel

ŽIVLJENJE NA DOTIK edicija 01  

V prvi številki to soboto si lahko preberete ekskluzivne intervjuje z nemškim filozofom, kritikom in medijskim teoretikom Borisom Groysom, s...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you