Issuu on Google+

K lo

vič

številka 40, letnik 04, februar 2010 | www.nasa-lekarna.si

ko

Revija za zdrav življenjski slog

vn

es ar aR deč aM r t e ih no skov Dr. Rozeta - P

Osebno: Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik – doc. dr. Zlatko Fras / Aktualno: Zimske in celoletne alergije / Kako zdraviti: Napenjanje / Medicinsko zrcalo: Oskrba bolnih in starih na domu / Koža razkriva: Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča / Stresno: Izgorelost, Tehnike sproščanja / Pozitivka: Rdeči noski – Z nasmehom do drugačnega vsakdana v bolnicah / Za mizo: Hrana za zdravo ožilje


Oglasno sporočilo za starše.

Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI so najbolj naravno in popolno prehransko dopolnilo za otroke.Vsebujejo polnovreden kolostrum. Ekolostrum MUPI je edinstvena naravna mešanica faktorjev za odpornost in rast ter vitaminov, mineralov in aminokislin. Žvečljive tablete MUPI so obogatene z laktoferinom, ki še dodatno krepi naravno telesno odpornost.

V LEKARNI TUDI DARILO ZA VSAKOGAR

MUPI SLIKANICA

Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI lahko pripomorejo k boljši naravni obrambi telesa, večji vitalnosti in splošni telesni moči. In še to ... žvečljive tablete Ekolostrum MUPI imajo res slasten okus. MUPIJA poiščite v lekarnah, specializiranih trgovinah in na www.ekolostrum.com/mupi. MUPI slikanica na voljo tudi prek spletne strani. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana


Včasih nas šele bolezen nauči zares živeti V dokumentarnem filmu o afriških Bušmanih mi je oni dan prišel na uho stavek švicarske zdravnice, ki v Namibiji živi že 19 let in pokriva področje, veliko kar 1.800 km 2. »V Švici je preveč ljudi, pa še večina teh ima psihosomatske motnje. Ti ljudje tukaj pa so zdravi ali bolni, in nič vmes,« je pripovedovala. Prav ona je bila tista, ki je v meni zbudila razmišljanje o bolezni. Bolezen je globoka človeška izkušnja, ne glede na to, kdo iz bitke izide kot zmagovalec – bolnik ali bolezen. Ga ni človeka, ki bi si želel biti bolan, a vsak, ki mu je bolezen vsaj malo potrkala na vrata, je izjemno hvaležen tej izkušnji. Sprememba je tista največja moč bolezni, za bolne, že ozdravljene ali bližnje tistih, pri katerih je bila bolezen močnejša od njih samih. Površno gledano se vsaj za trenutek zdi, da je bolezen kazen, čeprav so bolezni, verjetno, povezane s telesom in geni. Kot bi želeli verjeti, da je bolezen prišla z namenom. Da se ustavimo, povprašamo, spremenimo … Ali kot nas opozarja psihologinja Eva Ferjan v članku o izgorelosti: »Izgorelost lahko jemljemo tudi kot pomoč narave, resen opomin, ki človeku pokaže, da ni na pravi poti, da ne živi svojega življenja, vsaj ne takega, kot bi ga lahko.« Hrup življenja je dostikrat prevelik. Bolezen, najsi bo še tako nedolžna viroza, je soočanje s samim s sabo in do tedaj neznanimi občutki, zato je ključno njeno sprejemanje. Dostikrat se ženske pošalimo o svojih partnerjih, da se, ko zbolijo za virozo, obnašajo, kot da so že na smrtni postelji. Postanejo sitni, smilijo se sami sebi in z njimi je potrebno ravnati v rokavicah. Vsak na svoj način doživlja bolezen, in to je potrebno spoštovati. A pri tako nedolžnih virozah vsaj vemo, da bo prišel dan, ko bo šlo na bolje. Ne znam si predstavljati, kaj doživljajo bolni na smrt ali kronični bolniki, ki vedo, da tistega dne nikoli ne bo. »Občutim globoko obžalovanje za vsem, česar ne bom mogla doživeti. Obupana sem, da bom kmalu zapustila svoje štiri otroke. Obenem občutim veliko srečo in veselje nad vsem, kar doživljam prav zdaj. Nekajkrat vsak dan se moja hiša napolni s smehom. Se to sliši čudno?« se je spraševala Alla-Carin Lindquist, ko se je še borila z neozdravljivo boleznijo als. Kot nekdanja švedska TV-moderatorka mi je v svojem izjemnem knjižnem debiju Veslanje brez vesel, ki je bil obenem njen življenjski finale, pomagala razumeti, kako je živeti v tako bolnem telesu, doživljati popolno nemoč in obenem slaviti vsak droben trenutek. Ob boleznih tudi spoznamo, da je na žalost vse preveč tistih, ki so sposobni deliti le veselje, ne pa tudi življenjske bolečine. Lažje je, če jo lahko delimo, vsaj meni je pomagalo, ko so mi mnoge bolezni iz življenja odpeljale moje najbližje. Redki so, ki razumejo ali sploh želijo biti blizu, zato ob boleznih nekatera prijateljstva z namenom propadejo. Druga dobijo še močnejše korenine. Tudi to je ena od lastnosti bolezni. Slednje prinašajo še mnoge izkušnje, ki nam sicer niso dane na poti življenja. Vsaka sekunda je življenje, ne pozabimo tega, brez bolezenske brce v rit.

3

NAŠA LEKARNA

Uvodnik Foto: Urban Štebljaj

februar 2010

Katja Krasko, glavna urednica

Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.


Osebno

16

Aktualno

doc. dr. Zlatko Fras, dr. med: Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik “Bolnik preprosto mora postati pomembnejši in dejanski partner v procesu zdravstvene obravnave, še zlasti zato, ker na drugi strani dobiva mnoge informacije in signale, ki so lahko pogosto tudi zavajajoči,” poudarja doc. dr. Zlatko Fras. Pravi, da sam nobene terapevtske odločitve, naj bo še tako banalna, ne sprejme brez bolnikovega soglasja.

26

Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije Ko pomislimo na alergije, nam misli največkrat uidejo k spomladanskim in poletnim problemom, kot so alergijski nahod in vnetja oči zaradi prisotnega cvetnega prahu v zraku, intermitentna bronhialna astma v povezavi s slednjim in še poslabšanje atopijskega dermatitisa, pojav koprivnice, srbenja, prebavne motnje … Dejstvo je, da ima do 30 % ljudi katero izmed naštetih težav resda spomladi. V alergološki praksi pa se javljajo bolniki s podobnimi težavami tudi jeseni in pozimi, neredko pa kar celo leto.

Kako deluje

34

Herpes virusi – nepovabljeni podnajemniki našega organizma Herpes virusi so nadležna skupina virusov, ki povzročajo herpetične okužbe v obliki mehurčkov na sluznicah in koži ter nekatere druge, lahko zelo težavne bolezni. Dobra odpornost in upoštevanje nekaterih preventivnih ukrepov sta lahko dobra zaščita pred vdorom omenjenega virusa v celice našega organizma.

VSEBINA

Uvodnik

Za začetek

Po nasvet v lekarno

Osebno

3 6 14 16

Včasih nas šele bolezen nauči zares živeti Makroskop Kažipot svetovanj v naših lekarnah doc. dr. Zlatko Fras, dr. med: Prvi in ključni varuh

bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik

Aktualno

Kako deluje

Kako zdraviti

26 34 42

Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije Herpes virusi – nepovabljeni podnajemniki našega organizma prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica:

Napenjanje je lahko znak resne bolezni

Zdravilne rastline

Znanje za zdravje

Medicinsko zrcalo

Koža razkriva

50 52 54 60

Vprašajte strokovnjaka Ali ste vedeli: artičoka Varna starost v varnem stanovanju Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča


Kako zdraviti

42

prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica: Napenjanje je lahko znak resne bolezni Napenjanje je težava, ki se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju otroka, ne prizanese pa niti odraslim. Moteče je še posebej tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo še krči in bolečine v trebuhu. »Vzrokov za napenjanje je veliko. Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj je napenjanje lahko le prehoden pojav zaradi zaužitja določene vrste hrane (npr. stročnice), lahko pa je znak resne bolezni, ki jo je potrebno nujno zdraviti,« poudarja prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica.

Stresno

O troci in mladostniki Preudarno za zdravje

Pozitivka

66 72 78 84 88

Stresno

66

Izgorelost – ko se telo upre zlorabljanju samega sebe Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane po več letih izčrpavanja organizma. Izgorel človek pride do stanja močnega upada telesne energije, težko ohranja budnost in ne more se koncentrirati. Obenem se mu trga miselni tok, pozablja, je anksiozen, neodločen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni sposoben opravljati vsakodnevnih opravil, kaj šele delati.

Za mizo

Hrana za zdravo ožilje Naše ožilje, po katerem se pretakajo kapljice življenja, uspešno opravlja svojo nalogo le, če zanj dobro skrbimo. Pri povprečnem odraslem človeku je vseh žil in kapilar kar 150 tisoč kilometrov. Je pravcato cestno omrežje, po katerem poteka urejen promet krvi s hranilnimi snovmi ali odpadki.

Izgorelost – ko se telo upre zlorabljanju samega sebe Tehnike sproščanja Lahko noč, Lumpi 112 - klic v sili tudi za gluhe in naglušne Klovni zdravniki - Rdeči Noski:

Z nasmehom do drugačnega vsakdana v bolnicah

94 Portret farmacevta 96 Za mizo 98 106 108 Sudoku 112 Otroški kotiček 113 NL svetuje 114 Sanjska kolumna

Michal Viewegh, najpopularnejši češki pisatelj Štefka Eljaš, mag. farm. Hrana za zdravo ožilje Hladna zeljenjavna mineštra z baziliko Suh konc

96


6  

N A Š A L E K A R N A 

Makroskop Družba Medis Kliničnemu oddelku za kardiologijo donirala merilca tlaka in oksimeter Družba Medis je Kliničnemu oddelku za kardiologijo Kliničnega centra Ljubljana donirala dva merilca tlaka in oksimeter. Tako je podjetje olajšalo delo pri spremljanju osnovnihv kazalcev stanja bolnika tudi pri zdravljenju pljučne arterijske hipertenzije pri odraslih bolnikih s prirojeno srčno napako. Pljučna arterijska hipertenzija (PAH) je resna bolezen pljučnih arterij. Povišan tlak v pljučnih arterijah vodi do povečane obremenitve desne strani srca, ki ne more več normalno potiskati krvi v pljuča. To vodi do glavnih znakov PAH, ki so zasoplost, bolečina v prsih, utrujenost in manjša fizična zmogljivost. Naraščanje tlaka v arterijski pljučni cirkulaciji postopno privede do desnostranskega srčnega popuščanja in nazadnje do dokončne odpovedi desnega srca. Bolnikom v Sloveniji je že tretje leto na voljo inovativno zdravilo bosentan (tracleer), ki dokazano zakasni napredovanje bolezni, zmanjša resnost bolezni in zmanjša pojavnost simptomov. Je edino zdravilo za zdravljenje PAH z dokazano varnostjo in prenosljivostjo pri več kot 70.000 bolnikih po svetu. Na sliki (z leve): produktna vodja Vesna Sedmak Lojk, mag. farm, dr. Martina Brank, direktorica sektorja zdravil v podjetju Medis, in prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana

Knjiga Formule ljubezni Knjiga Formule ljubezni psihoterapevta dr. Zorana Milivojevic´a obravnava najpogostejše zmote in zablode o ljubezni (recimo »ljubezen je smisel življenja«, »ali zares lahko ljubite le eno osebo v življenju«), ki uničevalno vplivajo na življenje in odnose velike večine ljudi. Zbranih je 30 primerov oz. izdelana je tipizacija 30 najpogostejših tovrstnih predsodkov in zablod ter modeli mišljenjskih vzorcev in čustev, s katerimi se lahko identificiramo in razrešimo tovrstne napačne predstave tudi pri sebi. Knjiga je namenjena vsem, ki so odločeni delati na sebi in jih zanimajo medosebni in ljubezenski odnosi, se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo s psihoterapijo in spremljajo to področje, ter vsem, ki se želijo izogniti stresnim situacijam v življenju.

Dr. Zoran Milivojević

FORMULE LJUBEZNI


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

7

revija za zdrav življenjski slog

Misli podpore za revmatike

Februar 2010, letnik 4, št. 40 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 41.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.nasa-lekarna.si Uredništvo Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavca uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič, mag. farm.

Na sliki (z leve): prof. dr. Matija Tomšič, revmatolog, Andreja Mirt Iskra, voditeljica, Jani Klemenčič, nekdanji vrhunski športnik, Andrej Gregorčič, Društvo revmatikov Slovenije. Foto: Grega Žunič Bolečine v mišicah in sklepih ter obolenja, povezana z njimi, so krivi za skoraj polovico odsotnosti z delovnega mesta in za 60 odstotkov trajne nezmožnosti za delo. Vsaj tako kažejo izsledki raziskave Fit for work, ki jo je v 25 evropskih državah izvedla fundacija The Work Foundation, ki ima sedež v Veliki Britaniji. Med vsemi tovrstnimi obolenji gre velik delež na račun revmatičnih bolezni. Tudi v Sloveniji je stanje podobno. Med nami živi okoli 200 tisoč ljudi, ki se spoprijemajo z eno od oblik revmatizma. Čeprav so vzroki in mehanizmi nastanka teh bolezni različni, pa so jim skupne hude bolečine in deformacije sklepov, ki marsikoga povsem onesposobijo za delo in vsakdanja opravila. Revmatizem lahko povsem spremeni prioritete in vsi življenjski cilji se lahko čez noč spremenijo in zožijo v enega samega: »Kako preživeti naslednji dan in kako zjutraj sploh vstati iz postelje.« Tako se je slikovito izrazil Jani Klemenčič, nekdanji vrhunski veslač, ki se je tudi sam pred štirimi leti srečal s to neprijetno boleznijo, na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo Društvo revmatikov Slovenije pred začetkom akcije ozaveščanja. Slednja se je januarja in prve dni februarja 2010 odvijala v centrih Mercator in preko svetovnega spleta. V centrih so postavili table, na katere so mimoidoči lahko pisali misli podpore revmatikom, napišete pa jih lahko tudi na dve internetni strani: www.misel.revma. net in www.revmatiki.si. Z napisano dobro mislijo bo vsak pomagal zbirati sredstva za izobraževanje revmatikov o načinu življenja s svojo boleznijo. Sporočilo evropskega poročila je, da bi preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje znatno pripomogli k dvigu delovne storilnosti in zaposljivosti, sčasoma pa izboljšali tudi kakovost življenja in posledično zmanjšali breme zdravstvenega ter invalidskega proračuna.

Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš Zupančič, Inverso Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo Lektura: Darinka Verdonik Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto Fotografija na naslovnici: Bojan Tavčar Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Mojca Lah, univ. dipl. ekon. Jure Pučko, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.


8  

N A Š A L E K A R N A  |  Makroskop

Lek podpira plemenito poslanstvo Rdečih noskov

Specialni probiotični prašek WAYA® AB V črevesni mikroflori obstaja ravnotežje med dobrimi in škodljivimi bakterijami. Uporaba antibiotikov je ključna pri zdravljenju različnih sistemskih infekcij, vendar pa le-ti uničujejo tako škodljive kot tudi dobre bakterije, kar poruši občutljivo ravnotežje v črevesju. To lahko povzroči oslabelo črevesno mikrofloro ter posledično pojav diareje in drugih simptomov. Številne raziskave potrjujejo, da je ob zdravljenju z antibiotikom ključno dodajanje kakovostnih probiotičnih kultur, saj se lahko s tem izognemo številnim neprijetnostim. Specialni probiotični prašek WAYA® AB (anti-diareja ob antibiotiku) je posebej namenjen za ohranjanje ravnotežja v črevesni mikroflori med zdravljenjem z antibiotikom in po njem. WAYA® AB vsebuje pravilno mešanico probiotičnih kultur, kar devet različnih probiotičnih vrst in sevov v optimalni koncentraciji (vsaj 1 x 109 k.e/g), ki se odlično dopolnjujejo. Probiotične kulture v izdelku WAYA® AB zavirajo škodljive bakterije (npr. Clostridium difficile), ki se v večjem številu pojavljajo v črevesni mikroflori pri ljudeh, ki se zdravijo z antibiotiki. WAYA® AB vsebuje tudi prebiotike – fruktooligosaharidi (FOS) in inulin, ki so v prebavilih hrana za koristne bakterije in dodatno ugodno delujejo na prebavo. Priporočamo jemanje ves čas zdravljenja z antibiotikom in še en teden po zdravljenju. Specialni probiotični prašek WAYA® AB je primeren za vso družino. Prehransko dopolnilo WAYA® AB je na voljo v lekarnah brez recepta.

Rdeči noski – klovni zdravniki in farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, so medije popeljali na nasmejano vožnjo po ulicah Ljubljane. Med prijetnim druženjem na mestnem avtobusu, odetem v fotografije Rdečih noskov – klovnov zdravnikov, so Rdeči noski razložili, kako lahko klovni zdravniki (s podporo generalnega pokrovitelja, farmacevtske družbe Lek, članom skupine Sandoz) poleg vseh tistih bolnišnic, ki so jih obiskovali že doslej, po novem obiskujejo še klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Januarja so v Leku v sodelovanju z Rdečimi noski že tradicionalno organizirali Lekove družinske dneve z Rdečimi noski, in sicer na vseh svojih lokacijah po Sloveniji. Namen druženj je, da družine zaposlenih pobližje spoznajo delovna mesta svojih najbližjih ter delo in pomen Leka v globalni farmacevtski družbi.

Na sliki (z leve): Eva Škofič Maurer, umetniška vodja in ustanoviteljica Rdečih noskov, klovn zdravnik Dr. E.K., klovnesa zdravnica Dr. Anastazija in Katarina Klemenc Dinjaški, direktorica Korporativnega komuniciranja v Leku.

Lumpiji uživajo na snegu To zimo je dogajanje za najmlajše na slovenskih smučiščih še posebej živahno. Na Rogli, Cerknem in v Kranjski Gori vas lahko vse do marca preseneti obisk pisane in zabavne Lumpi druščine, ki se je najbolj razveselijo najmlajši. Na vseh treh smučiščih se odvijajo otroška tekmovanja v smučanju, sankanju in igrah na snegu, na Rogli pa pod šotorom potekajo tudi Lumpi zabave z igralnicami. Ob lepih dnevih na nekaterih smučiščih z otroki uživajo tudi priljubljene Lumpi maskote. Luki, Uma, Miki, Pia in Iki pa ne skrbijo le za zabavo, ampak tudi za varnost na smučiščih, saj na simpatičnih tablah opozarjajo na pravila varnega smučanja in igranja na snegu.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

9

Priročnik Kontracepcija: Katera metoda mi ustreza V založbi In obs medicus so izdali priročnik Kontracepcija, ki sta ga napisala avtorja Silvia Knöpfel in Knut O. K. Hoffmann, dr. med. V njej boste našli informacije o vseh metodah kontracepcije, odgovore na mnoga vprašanja v zvezi z varno spolnostjo in veliki test, s katerim boste našli najprimernejšo vrsto kontracepcije v posameznem življenjskem obdobju. Natančno, razumljivo in preprosto je v knjigi opisano tudi delovanje ženskega telesa ter ciklične spremembe v njem. Še posebej koristni so v knjigi objavljeni podatki o zanesljivosti in stroških za posamezno metodo ter nabor slovenskih spletnih naslovov, kjer lahko preberete več o vprašanju kontracepcije. Delo je recenzirala doc. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.

Dvojna zaščita dojenčkove ritke Mamice so pogosto zaskrbljene zaradi vnete in pordele kože na dojenčkovih ritkah. Na predelih, pokritih s plenico, se pogosto pojavijo plenični izpuščaji, ritka postane rdeča, lahko tudi srbi ali peče. Pomaga že, da dojenčku celoten predel, kjer so plenice, večkrat na dan namažete z Bepanthen® mazilom, ki ima zaradi svoje edinstvene sestave dvojni učinek: prizadeto kožo zdravi in ščiti obenem. Ker nima konzervansov, barvil in parfumov, vodilni pediatri dermatologi priporočajo Bepanthen® mazilo celo za nego ritke nedonošenčkov. Bepanthen® mazilo zelo pomaga tudi pri vnetih in razpokanih bradavicah doječih mamic, pred dojenjem pa ga ni potrebno odstraniti z bradavic.

Rekorden 5. Tradicionalni dobrodelni spinning za pomoč otrokom z astmo Več kot 200 ljubiteljev spinninga se je pridružilo ultrakolesarju Marku Balohu ter drugim športnikom na že 5. Tradicionalnem dobrodelnem spinningu za otroke z astmo. Organizira ga društvo Astma in šport s partnerji pri projektu, podjetjem BTC in farmacevtsko družbo Lek, članom skupine Sandoz. Skupaj z donatorji so udeleženci zbrali 4200 €. Tako bo letos lahko brezplačno letovalo vsaj 35 otrok. V društvu Astma in šport poudarjajo pomen zdravega načina življenja in telesne aktivnosti za boljše življenje z astmo. S projektom tradicionalnega dobrodelnega spinninga želijo v javnosti okrepiti razumevanje najpogostejše kronične nenalezljive bolezen otrok in mladine ter prikazati, kako si lahko oboleli olajšajo življenje na aktiven način. »Za učinkovito zdravljenje astme so ključna tako zdravila kot zdrav način življenja nasploh. Pravilno dihanje, sproščenost ter obvladovanje strahu in tesnobe so izredno pomembni med poslabšanjem astme. Aktivni pristop k nadzorovanju astme se izkaže s podaljšanim obdobjem brez simptomov ali hujših poslabšanj bolezni,« razlaga mag. Uroš Reisman iz društva Astma in šport in dodaja, da tudi vse večja onesnaženost ozračja in kemizacija bivalnega okolja vplivata na vedno večje število obolelih.

Donatorji in srečna udeleženka na glavni nagradi žrebanja Na sliki (z leve): ultrakolesar Marko Baloh, glavna nagrajenka nagradnega žrebanja in Polona Gosar Rankovič, spinning trenerka


10  

N A Š A L E K A R N A  |  Makroskop

Sanolaborjev prodajni salon zdravstvenih pripomočkov za nego na domu

Humanitarna medicinska odprava ZAMBIJA 2010 Štiri zdravnice pripravnice in študent 6. letnika medicine se v začetku junija 2010 za tri mesece odpravljajo v osrčje Afrike. Tam bodo nudili pomoč prebivalcem v kraju Nangoma in pridobili strokovne in življenjske izkušnje na področju tropske medicine. Špela Bricl, Gašper Grobelšek, Andreja Stušek, Sonja Šmid in Tadeja Turšič se izobražujejo na področju tropskih bolezni tudi v okviru izbirnega predmeta tropska medicina na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Pod okriljem Sekcije za tropsko medicino, ki deluje v sklopu Medicinske fakultete v Ljubljani, že od leta 1990 organizirajo humanitarne medicinske odprave v države tretjega sveta. V Zambiji živi, po podatkih WHO iz leta 2005, 11,7 milijona prebivalcev. Njihova pričakovana življenjska doba je 38,4 leta. Trije najpogostejši vzroki smrti so okužba s HIV/AIDS, okužbe spodnjega respiratornega trakta in malarija. Sledijo še diareja, perinatalni vzroki, tuberkuloza in srčno-žilne bolezni. V Zambiji je bilo leta 2004 registriranih 1264 zdravnikov in 491 zobozdravnikov, kar znaša 0,12 zdravnika in 0,04 zobozdravnika na 1000 prebivalcev. Za primerjavo, Slovenija ima 2,2 zdravnika na 1000 prebivalcev. Izpeljavo tega projekta spremljajo visoki stroški, ki pa jih bomo krili člani odprave iz lastnih sredstev in s pomočjo donatorjev. V ta namen imamo odprt sledeč transakcijski račun: UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, transakcijski račun št.: 01100 – 6030708380, sklic: 250-502, namen: Zambija 2010. Porabo sredstev, ki se bodo zbrala na transakcijskem računu, nadzira Medicinska fakulteta v Ljubljani. Več o odpravi Zambija 2010: http://www.zambija2010.si.

V Sanolaborjevem razstavno-prodajnem salonu v Ljubljani, na Leskoškovi 4 (krožišče pri Koloseju), si lahko ogledate bogato ponudbo zdravstvenih pripomočkov za nego na domu. Na ogled so postavljene negovalne postelje, posteljne mizice, trapezi in sobna dvigala. Med pripomočki za kopalnico so na voljo sedeži in dvigala za kopalno kad, različna oprijemala, toaletni stoli in nastavki za straniščno školjko. Mnogim bodo v pomoč tudi pripomočki za inkontinenco, stomo in obvezilni program. Za pomoč bolnim in starejšim so na voljo tudi bergle, hodulje, invalidski vozički, skuterji in drugi pripomočki. V salonu vas čaka diskretno okolje, strokovno svetovanje in praktičen prikaz. Vse pripomočke za nego na domu lahko kupite ali pa si jih izposodite za krajše ali daljše obdobje, z možnostjo kasnejšega odkupa. Pripomočke vam Sanolabor lahko dostavi tudi na dom, za njih nudijo rezervne dele in servis.

Sanolaborjeve delavnice Nega bolnika na domu Sanolabor vsak drugi torek v mesecu, s pričetkom ob 17. uri, pripravlja delavnice s praktičnim prikazom na temo nege bolnika na domu. Delavnice potekajo v prostorih novega razstavnoprodajnega salona in izposojevalnice zdravstvenih pripomočkov za nego na domu na Leskoškovi 4 v Ljubljani. Delavnice vodijo strokovno usposobljene osebe, ki poklicno usposabljajo nego bolnikov v domovih starejših. Na delavnico se je potrebno prijaviti najkasneje teden pred začetkom delavnice na telefonsko številko (01) 585 43 39 ali po elektronski pošti na naslov: izposojevalnica@sanolabor.si. Prijavnina znaša 10 evrov.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

11

Aktivnosti ob evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu

Svetovanja Nicorette

31. januarja smo obeležili dan brez cigarete. Dan, ki lahko vsem, ki kadijo, pomeni dobro priložnost za razmislek o škodljivih posledicah kajenja. Lahko je tudi spodbuda za opustitev kajenja ali vsaj za zmanjšanje števila pokajenih cigaret. V podjetju Johson & Johnson bodo v januarju in februarju pripravili kar 24 promocij obližev in žvečilnih gumijev Nicorette. Izvajali jih bodo pred lekarnami v trgovskih centrih v Ljubljani, Mariboru in Celju. V sklopu promocij bodo obiskovalcem merili tudi raven CO v izdihanem zraku in svetovali, kako uspešno prenehati kaditi s pomočjo obližev ali žvečilnih gumijev Nicorette.

Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu je letna panevropska javnozdravstvena iniciativa Evropskega združenja za boj proti raku materničnega vratu. Usmerjena je v povečevanje ozaveščenosti o raku materničnega vratu in njegovem preprečevanju. Letošnji evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu se je s svojimi aktivnostmi od 24. do 30. januarja usmeril v spodbujanje dostopa do cepljenja in presejalnih testov za ženske, vključno z obravnavo neenakosti pri ponudbi teh storitev po Evropi. Da bi podprla to pomembno iniciativo, družba GlaxoSmithKline (GSK) sodeluje z vodilnimi evropskimi organizacijami, s katerimi si deli isti cilj – povečati ozaveščenosti o raku materničnega vratu in njegovem preprečevanju. Evropsko združenje za boj proti raku materničnega vratu bo tako v prihodnje sodelovalo z javnozdravstvenimi uradniki po celotni Evropi z namenom povečati ozaveščenost o pomembnosti presejalnih testov in cepljenja. Obenem bi radi ženske izobrazili, kako se učinkovito zaščititi pred rakom materničnega vratu z uporabo razpoložljivih storitev. Ženske so tveganju okužbe z virusom HPV izpostavljene celotno obdobje spolne aktivnosti. Do danes so odkrili več kot 100 vrst HPV, od katerih je za približno 15 vrst znano, da povzročajo raka materničnega vratu. Vrsti HPV 16 in 18 sta odgovorni za približno 70 odstotkov vseh primerov raka materničnega vratu na svetu, medtem ko naj bi dodatnih 25 odstotkov povzročale druge onkogene vrste HPV. Dolgotrajna okužba z rakotvornimi vrstami HPV lahko povzroči nenormalne izvide brisa PAP, predrakave spremembe na materničnem vratu in raka materničnega vratu. Preiskava z brisom PAP je zato osnova za programe presejalnih testov materničnega vratu po celem svetu. Redni presejalni testi materničnega vratu lahko odkrijejo zgodnje znake raka materničnega vratu – v stadiju, ko ga je mogoče preprosto in učinkovito zdraviti. Organizirani programi presejalnih testov na materničnem vratu zmanjšajo incidenco raka materničnega vratu za do 80 odstotkov. Presejalni testi materničnega vratu ne morejo preprečiti okužbe s HPV, so pa edini način za ugotavljanje predrakavih sprememb na materničnem vratu. Strokovnjaki predvidevajo, da je vpliv cepljenja veliko večji, če se uporablja v kombinaciji s presejalnimi testi.


12  

N A Š A L E K A R N A  |  Makroskop

Razstava »Za pomladno kuro priporočamo Planinka čaj!« www.kakoziv.si

Razstava »Za pomladno kuro priporočamo Planinka čaj!« o ljubljanskem lekarnarju Leu Bahovcu bo odprla vrata 5. februarja v Mestnem muzeju in bo na ogled vse do 28. marca 2010. Razstava bo podrobneje prikazovala zgodovino znamenite ljubljanske lekarne z vogala Kongresnega trga, ki jo je v času med obema vojnama odprl in uspešno vodil lekarnar Leo Bahovec. Lekarna je slovela po zdravilnih zeliščnih čajnih mešanicah, ki so jih po Bahovčevih recepturah mešali v njegovem laboratoriju. S priljubljenim "Planinka čajem-Bahovec" je zalagal jugoslovansko, evropsko in celo ameriško tržišče. Odprtje razstave bo v petek, 5. februarja 2010, ob 19. uri, z izborom svojih pesmi popestril Vlado Kreslin. Mestni muzej Ljubljana, na Gosposki 15 v Ljubljani, je odprt od torka do nedelje, od 10. do 18. ure.

Novejši portal Kakoziv.si združuje družbeno odgovorne posameznike, ki verjamejo, da je mogoče v današnjem svetu živeti kakovostno. V to, da živimo, smo trdno prepričani, toda kako živimo in kako živi smo v resnici, se ljudje običajno ne sprašujemo. Pa bi se morali. Ker je pomembno, s kako veliko žlico zajemamo življenje. In če je ta preplitva, je treba storiti nekaj, da bo večja in globlja oziroma je treba žlico zamenjati. Življenje je treba vsak dan zajeti v celoti. Zato so se na portalu Kakoziv.si odločili za raziskavo med Slovenci, ki bo trajala od 19. januarja do 8. februarja 2010. Dnevno bo portal prikazoval rezultate merjenja »živosti« Slovencev, ki se prav tako odvija na spletnem mestu www.kakoziv.si. Na tem naslovu boste našli tudi, kje se skrivajo tisti najbolj živi in kaj so razlogi za polno in veselo življenje ter kje najdemo tiste, ki životarijo, in kaj je vzrok za to. Če je nekdo nekje na polovici živosti, naj le prebere kakšen nasvet za povečanje nivoja živosti in potem vsak dan stori nekaj malega, kar bo ohranjalo njegovo živost. Upamo, da bodo rezultati spodbudili Slovence, da se vprašajo, kako živi so. In da bodo v naslednjem koraku poiskali koristne nasvete na www.kakoziv.si, kako lahko zbudijo svoje življenje.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Težave z dlesnimi se pojavijo, ko se zobne obloge (plak), ostanki hrane in bakterije naložijo na zobeh tik ob dlesnih. To lahko povzroči vnetje in otekanje dlesni ter nastanek majhnih žepkov okrog dlesni. V njih lahko zastane še več hrane, ki jo je težko odstraniti s ščetkanjem zob. V ustih se nenehno proizvaja prozorna, lepljiva snov, v kateri so bakterije – to snov imenujemo zobne obloge. Bakterije v zobnih oblogah proizvajajo strupe ali toksine, ki dražijo dlesni in povzročijo razpokano tkivo. Če zobnih oblog ne odstranimo temeljito, se lahko razširijo na področje pod linijo dlesni in poškodujejo kost, ki daje oporo zobovju. Simptomi težav z dlesnimi so: - neprijeten zadah, ki ga ne gre odpraviti, - rdeče ali zatekle dlesni, - občutljive ali krvaveče dlesni, - majavi in/ali občutljivi zobje. Za preprečevanje in odpravljanje težav z dlesnimi svetujemo bioaktivni izdelek Multi-Oral. Je izjemno učinkovit pri odpravljanju težav v ustih. Nevtralizira škodljive bakterije in podpira naravno celjenje. Poskrbi za optimalno ustno floro in ne vsebuje dražečih kemikalij.

Slina je pomembna za zdravje v ustih Slina čisti in ščiti usta, prebavni trakt in želodec. Z medicinskega in zobozdravstvenega stališča je slina ključnega pomena, ker navlaži hrano, preden jo pogoltnemo. Začne presnovo, preprečuje zobni karies, ohranja zdravo ustno sluznico in preprečuje možne okužbe. Potem ko zaužijemo hrano, slina odplakne bakterije, ki bi lahko povzročile kvarjenje zob ali izzvale druge težave. Slina pomaga ohranjati tudi zdravo ustno sluznico in preprečuje izgubo mineralov iz zobovja. Ko se v ustih ne proizvaja dovolj sline, se le-ta sušijo, postanejo lepljiva in posledica je neprijeten občutek. Značilni simptomi suhosti ust so: - ranice v ustih, ranjeni ali razpokani ustni kotički, razpokane ustnice, - pekoč občutek ali skelenje v ustih, zlasti na jeziku, - suha, rdeča in groba površina jezika. Za preprečevanje in odpravljanje težav zaradi suhosti ust svetujemo bioaktivne izdelke Multi-Oral.

Oglasno sporočilo

Težave z dlesnimi

13


14  

N A Š A L E K A R N A 

Po nasvet v lekarno

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum Mupi

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in Ekolostrum MUPI, izdelkov podjetja Medis, se zaradi odličnega odziva lekarn in kupcev nadaljujejo tudi v februarju. Med svetovanji bodo kupce v lekarnah čakala številna presenečenja: • kar 25 % več kapsul Ekolostrum za isto ceno, • pri nakupu žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bodo otroci nagrajeni s slikanico MUPI, • pri nakupu kapsul Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bo svetovalka otrokom podarila različna MUPI darila. Datumi svetovanj in izbrane lekarne so objavljeni na spletnih straneh www.ekolostrum.com in www.nasa-lekarna.si.

Svetovanja o diabetesu in brezplačne meritve sladkorja v krvi

Sladkorna bolezen je kronična neozdravljiva bolezen, za katero je značilna motena presnova sladkorjev, maščob in beljakovin. Pojavi se ob pomanjkanju hormona insulina in resistenci nanj. Za vse sladkorne bolnike so redno preverjanje ravni glukoze v krvi, telesna vadba in primerna prehrana nujni. Samokontrola, redno pregledovanje in analiza pridobljenih rezultatov meritev, posveti in redni pregledi pri diabetologu lahko v veliki meri omilijo posledice, ki jih prinaša sladkorna bolezen, če je ne zdravimo. Prav tako pa je pomembno, da se o sladkorni bolezni poučimo tudi vsi, ki nam je bilo prizanešeno s to tiho, a težko boleznijo. Tako kot za bolnike s sladkorno boleznijo tudi za ostale velja, da redno spremljanje odzivov telesa na prehrano (utrujenost, izčrpanost, lahkota, žeja), telesno ne/aktivnost (pomanjkanje le-te, težki fizični napori) in odzivanje telesa na vsakdanje dejavnike stresa in okolja lahko opozori na morebitno moteno delovanje telesa in s tem preprečimo večje in trajnejše okvare, kot so okvare vida, izguba tipa, izguba občutka v stopalih in s tem amputacije, odpoved jeter, prezgodnja smrt. V Lekarni Ljubljana strankam nudijo brezplačne meritve sladkorja v krvi s svetovanjem. Datumi svetovanj in meritev so objavljeni na spletni strani www.lekarnaljubljana.si.

Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: 01 561 18 93, info@entrapharm.com, mojca.lah@entrapharm.com


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Meritve CO v krvi

  Kajenje povzroča zelo hitro odvisnost, celo tako, kot bi jemali kokain ali heroin. Kadilci kadijo zaradi nikotina, obenem pa v svoje telo s kajenjem prejmejo še mnogo drugih toksičnih in karcinogenih snovi, med njimi je tudi ogljikov monoksid. Ogljikov monoksid (CO) je strupen plin brez vonja in barve ter je prisoten v zraku, ki ga vdihujejo kadilci, ko inhalirajo dim svojih cigaret, cigar ali pip. Ogljikov monoksid telesu odvzema kisik (kadilcem celo med 2 in 20 %), ki ga telo nujno potrebuje za življenje. 31. januarja smo obeležili svetovni dan boja proti kajenju. Zato je podjetje Johnson&Johnson v sodelovanju s Slovensko zvezo za tobačno kontrolo konec januarja izvajalo akcijo merjenja ogljikovega monoksida v krvi. Akcija se pred lekarnami v trgovskih centrih v Ljubljani, Mariboru in Celju nadaljuje tudi v mesecu februarju. Prenehati kaditi ni preprosto, zato vam bodo svetovalci pred lekarnami svetovali tudi, kako prebroditi krizo, ko odložite zadnjo cigareto, kako vam pri odvajanju od kajenja lahko pomaga Nicorette in kako deluje nikotinsko nadomestno zdravljenje. Datumi meritev so objavljeni na spletni strani www.nasa-lekarna.si.

15

Svetovanja o uporabi kolekcije specialnih probiotičnih praškov WAYA®

Kolekcijo specialnih probiotičnih praškov WAYA® odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki so posebej izbrane za pomoč pri specifičnih težavah (diareja na potovanju – WAYA® AD, zaprtje – WAYA® IT, diareja ob jemanju antibiotikov – WAYA® AB), saj vsaka zase zahtevajo posebno obravnavo. Vsebujejo kakovostne vitalne probiotične kulture, kar šest do devet različnih vrst in sevov, ki se optimalno dopolnjujejo. Primerni so za vso družino. V času svetovanj bodo lahko kupci v lekarnah dobili brezplačne vzorce posameznih specialnih probiotičnih praškov WAYA®. Vsak kupec specialnega probiotičnega praška WAYA® pa bo za darilo prejel inovativne obliže Urgo. Datumi svetovanj in izbrane lekarne so objavljeni na spletnih straneh www.waya.eu in www.nasa-lekarna.si.


16  

N A Š A L E K A R N A 

Osebno Z doc. dr. Zlatkom Frasom, dr. med., strokovnim direktorjem Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in priznanim specialistom interne medicine, ki se usmerjeno ukvarja s področjem preventivne srčno-žilne medicine, smo se ob svetovnem dnevu bolnika pogovarjali o vse bolj naraščajoči vlogi bolnika v procesu zdravljenja. Pogovarjala se je Katja Krasko Foto: Katja Krasko

Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

17


18  

O S E B N O  |  P rvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik

“Bolnik preprosto mora postati pomembnejši in dejanski partner v procesu zdravstvene obravnave, še zlasti zato, ker na drugi strani dobiva mnoge informacije in signale, ki so lahko pogosto tudi zavajajoči,” poudarja doc. dr. Zlatko Fras. Pravi, da sam nobene terapevt­ ske odločitve, naj bo še tako banalna, ne sprejme brez bolnikovega soglasja. Zavzema se za vzpostavitev takega zdravstvenega sistema, v katerem bi lahko bil prvenstveni varuh bolnikovih pravic njegov osebni oz. lečeči zdravnik. Kot predsednik Evropskega združenja zdravnikov specialistov (uems) si je za enega od poglavitnih ciljev zadal tudi prizadevanje za ustvarjanje pogojev, da bolnikom v Evropi ne bo več treba hoditi v druge države po (bolj) kakovostne zdravniške storitve. Povsod bi morali imeti enako dostopnost do njih in biti enako obravnavani.

Kako v svojih terapevtskih odločitvah, tudi v vlogi strokovnega direktorja Interne klinike ukc v Ljubljani, uravnavate neko zdravo mejo med ekonomijo, med tem, da ste človek, in med tem, da ste zdravnik? Včasih je res precej težko, saj tovrstne dileme zahtevajo razmislek in sprejemanje odločitev na različnih ravneh. Sam skušam vedno znova sistematično iti skozi vse. Prvo in osnovno je kar najboljše poznavanje razvoja in dosežkov stroke, vedenje o tem, kakšna je konkretna prednost novega, sodobnega in naprednega zdravila ali posega, ki so običajno vsaj v začetnem obdobju uvajanja praviloma zelo dragi. Sem absolutno za, da se nek nov ali izboljšan poseg ali zdravilo začne čim prej uvajati tudi pri nas, takoj ko imamo na voljo dovolj dokazov, da ima potencial postati ustaljen in uspešnejši in/ali učinkovitejši način zdravljenja od že obstoječega. Tudi v primeru, da v tistem trenutku še nimamo zagotovljenega celotnega finančnega pokritja za takšno uvedbo. Če bi morali vedno čakati na to, nikoli ne bi bilo nobenega napredka. Druga raven razmišljanja in odločanja je etična – vsakemu bolniku želim v vsakem trenutku in situaciji zagotoviti najboljše možno. In tretje, kot strokovni direktor moram v vlogi upravljalca aktivno sode-

lovati pri zagotavljanju absolutne finančne vzdržnosti delovanja ustanove, ki jo vodim, oziroma količine in kakovosti zdravstvene oskrbe, ki jo lahko nudimo v okviru klinike. To je (ne samo zaradi krize) trenutno najtežje. Navedeno sestaviti v celoto, življenje, je prava umetnost, pravzaprav kot večno potovanje med Scilo in Karibdo. Enkrat prevlada ena raven, drugič druga. A najpomembnejši je rezultat: vsakič znova in na daljši rok – ravnotežje vseh treh. Kako pa krmarite med bolnikovimi potrebami, pravicami in načini, kako te pravice in potrebe zagotoviti? Na odločitve vplivajo tudi vrednote, zatorej gre v procesu zdravljenja za pomembne življenjske dileme, kajne? Spet gre za izjemno pomembno vlogo poznavanja različnih vidikov in možnosti ter najnovejših znanstvenih dosežkov in razvoja različnih metod zdravljenja v svetu. Tudi medicina kot odnos se skozi zgodovino vseskozi in vztrajno spreminja – od neke popolnoma avtoritarne medicine do vztrajnega povečevanja vloge bolnika pri izbiri in sprejemanju odločitev (angl. “patient empowerment”). Poznavanje teh trendov je zelo dobra osnova, da poskušaš in končno tudi zmoreš


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

tovrstne svoje izkušnje, ki nadgrajujejo strokovno znanje in so prepletene z etičnimi vrednotami, v svoji vsakodnevni medicini tudi udejanjiti. Je podobno kot v vsakdanjem življenju. Kot starši poskušamo otrokom že zelo zgodaj posredovati, predati vsa osnovna etična merila, ki pa jih lahko dejansko sprejmejo in se jih tudi zavedajo šele skozi svoje lastno socialno okolje. Nedvomno je prva in osnovna stvar prepričanje, da je življenje sveto. Če potem dosledno sestaviš v svoji glavi še vse “naučene” etične norme, svoje lastno (s)poznavanje (in doživetje) etičnih vrednot in kako se je (in se še) ta etika razvijala v medicinski stroki, je rezultat končno vedno enak. Že z uporabo lastne pameti lahko udejanjaš, kar od tebe potem na drugi strani zahteva zakonodaja. Sprašujemo in razpravljamo na primer, kaj naj pacient v obliki nekakšnega vseobsegajočega informiranega privoljenja podpiše, da bo to zdravnika odvezalo odgovornosti za neugodne izide oziroma zaplete zdravljenja. Ga bo res? Kaj tak papir dejansko in zares pomeni v praksi? Manjše odgovornosti zdravnika zagotovo ne. Ali dejstvo, da je določen bolnik, kot rečemo, opravilno sposoben, pomeni zadostno zagotovilo, da tudi dejansko razume vse v pogovoru navedene možne posledice zdravstvene obravnave? Ali so operacije, samo zato ker gre za poseganje v človekovo telo, potencialno bolj ali manj škodljive od, na primer, zdravljenja z zdravili? Pa bolniku za slednje, vsaj zaenkrat, še ni treba podpisovati informiranega privoljenja. In končno – ali bi torej moral bolnik vedno in za vsak ukrep tudi podpisati nek papir? Ali nikoli? To so težko ali sploh nemerljive stvari, zato so tudi v teh odnosih v pravih in zadostnih odmerkih pomembni znanje, izkušnje in tudi intuicija. Sam običajno vsakega bol-

19

nika že uvodoma, v okviru socialne anamneze, dovolj podrobno izprašam tudi o tem, da si lahko ustvarim svojo sodbo, koliko bo lahko razumel, kar mu bom povedal o zdravljenju. Nekateri formalni predpisi so včasih dobrodošli tudi zato, da z njihovo pomočjo lažje obvarujemo vsaj minimalno strokovno integriteto, morda niti ne toliko bolnikove varnosti. Daleč največjo vrednost dajem še vedno kar najbolj pristnemu kontaktu in vzpostavitvi partnerskega odnosa z bolnikom. Menim, da bi morali na tem delati bistveno več – bolnik mora tudi dejansko postati partner v celotnih procesih krepitve, ohranjanja in obnavljanja svojega zdravja. Se pravi, da se nagibate k temu, da nobene odločitve o tem, kaj boste bolniku ali predpisali ali naredili, ne bi smeli sprejeti brez njegovega soglasja? Da. Na podlagi izdelane diagnoze in obstoječih možnosti obravnave lahko bolniku svetujem, kako mislim, da bi bilo najbolje ukrepati v njegovem primeru, predstaviti pa mu moram tudi druge možnosti. Kakor tudi posledice. Pa naj izbere. Nekateri bolniki ob tem negodujejo, češ kaj me to sprašujete, vi se odločite, vi ste strokovnjak. Nenazadnje tudi to pomeni neke vrste bolnikovo odločitev in privoljenje. Za primer, v svoji ambulanti za preventivno kardiologijo, v kateri se v glavnem srečujem z bolniki s kompleksnejšimi motnjami v presnovi maščob, nobene terapevtske odločitve, pa naj bo še tako preprosta, ne sprejmem brez bolnikovega soglasja. Nenazadnje je to zame in za moje bolnike tudi neke vrste test, da je takšno postopanje v praksi tudi resnično izvedljivo. Je pa za to pogosto potrebno žrtvovati opredeljene časovne okvire specialistične ambulantne obravnave, ki so nam na voljo s strani plačnika.


20  

O S E B N O  |  P rvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik

Togi in minimalni časovni normativi, ki jih imamo na voljo za specialistično ambulantno obravnavo, so zagotovo korak v čisto nasprotno smer od siceršnje in sodobne nuje po ustvarjanju pravega partnerstva z bolnikom, v celotnem procesu diagnostične obravnave in zdravljenja. Slednje je tako zelo pomembno tudi zato, ker so bolniki, kot sem že opozoril, na drugi strani izpostavljeni veliki količini podatkov, pridobivajo mnoge informacije in signale iz različnih virov, ki so lahko zavajajoči. Med take signale uvrščam tudi številne odnose z javnostmi farmacevtske industrije. Ta bi seveda naredila vse, da bi čim več bolnikov želelo in uporabljalo njihova zdravila. In smo spet pri dilemi, pravzaprav trku interesov – ali bolnikom omogočiti vse informacije, vključno z oglaševanjem zdravil – koliko imajo oni sami po sebi pravice do tega in koliko bi bilo že potencialno škodljivega? Ali neetičnega? Seveda se o pravici do kar najbolj relevantnih in popolnih informacij na strokovno-etični ravni strinjamo vsi. Če si zamišljam kot bolnika samega sebe, hočem vedeti o možnostih, poteku in nenazadnje tudi nevarnostih zdravljenja vse in še več. Ampak kje je zdaj meja, ko želja in pravica do informiranosti preideta v reklamo, ki je lahko zavajajoča? Če to dopustimo, moramo na drugi strani zagotoviti tudi, da bodo obstajali kompetentni viri, ki bodo bolnika zmogli varovati pred potencialnimi zlorabami. In v tej vlogi vidim le enega – osebnega oz. lečečega zdravnika, ki pa za svojega bolnika ne bo imel na voljo le nekaj minut. Ne želim, da izzveni slabšalno, a po moje je v številnih primerih trenutni, zakonsko opredeljeni varuh bolnikovih pravic le institucija, ki, če se izrazim malce bolj slikovito, ustvarja določeno scenografijo. Pravi

varuh bolnikovih pravic pa bi moral biti, in v večini primerov dejansko tudi je, njegov osebni oziroma lečeči zdravnik. To je v zgodovini vendarle vedno tako bilo. In navsezadnje tudi mora biti tako, a za to moramo vzpostaviti posebne mehanizme ... Da. Mi pa moramo vzpostaviti mehanizme, kako bomo zdravnika vzgojili in zavezali, da bo vedno in prvenstveno tudi varuh bolnikovih pravic. Žalosti me, da se v medijih zdravnikom pogosto že skoraj posplošujoče pripisuje lastnosti nedelavnosti, skoraj lenobe, pridobitništva, goljufivosti, celo kriminala … Naj ne izzveni patetično, a tudi zdravniki smo samo ljudje. Tudi med nami so posamezniki z izkrivljenimi etičnimi normami, drugačnimi vrednotami, kot v vseh poklicih. Trdim pa, da je vsaj 98 % zdravnikov takih, ki hočemo svojemu bolniku zares in samo dobro. Vse večja vloga bolnika je tudi dvorezen meč. Za sabo namreč želja po aktivnem in namenskem iskanju informacij, po vse večjem partnerstvu v procesu zdravljenja in obenem skrbi zase potegne tudi odgovornost. Težo slednje se je potrebno zavedati in včasih tudi nositi posledice. Se tega “sodobni” bolniki zavedajo? V tem je bistvo. Obstaja velik delež ljudi, ki zdravniku popolnoma zaupajo in se s tem sploh ne bodo ukvarjali. Tudi sam imam nekaj bolnikov, med katerimi so tudi vrhunski intelektualci, pomembne osebnosti, ki o svojih boleznih ne želijo vedeti skoraj nič. Verjetno v resnici ne želijo prevzeti odgovornosti. Rečejo mi na primer: »Jaz vam zaupam in verjamem, da boste naredili najboljše zame. Samo ne mi pripovedovati preveč podrobnosti o zdravljenju.« Morda neprimerna primerjava, a ko sem pri frizerju in me vpraša,


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

kako naj me postriže, vedno rečem: »Vi ste frizer, naredite tako, kot menite, da bo najbolje zame.« Na drugi strani imate manjši delež bolnikov, ki so popolnoma nezaupljivi. Kot zgoraj omenjeni imajo tudi oni do takšne osebne naravnanosti popolnoma vso pravico. In še posebno njim je potrebno zagotoviti kar najbolj podrobne, kakovostne, objektivne in celovite informacije. Kako pa kakovostne informacije, ki bodo tudi objektivne, lahko zagotovite? Ponavljam, prvenstveni in ključni varuh bolnikovih pravic je in mora ostati njegov osebni oziroma lečeči zdravnik. Seveda pa morajo biti v zagotavljanje kakovostnih in objektivnih informacij vključeni vsi tisti, ki so del procesa bolnikove zdravstvene obravnave. Od osebnega zdravnika, ki je prvi in ključni nosilec, medicinske sestre, drugih zdravstvenih sodelavcev, in če se pogovarjava o zdravilih, tudi farmacevta, ki bolniku zdravilo pripravi oziroma izda. Vsak od njih ima svojo vlogo, ki je nikakor ni mogoče popolnoma uokviriti. Ni kalupa. Zagotovo pa je potrebno breme informiranja sorazmerno porazdeliti med vse naštete in še koga. Menim, da je v naši praksi v vseh segmentih tega premalo. V Nemčiji so leta 2005 opravili dokaj obsežno študijo (Delphi-4) med bolniki oziroma zavarovanci o tem, koliko so informirani o različnih vrstah in postopkih zdravljenja, kaj s tega področja si sploh želijo, kdo naj bi jim dajal informacije oziroma jih ne bi smel da(ja)ti. Večina anketiranih (74 %) je odgovorila, da si poleg tistih, ki jim jih podajo njihovi osebni (lečeči) zdravniki, želijo dodatnih informacij, v prvi vrsti od farmacevta v lekarni (62,5 %), še najmanj pa si želijo pridobiti dodatne informacije od farmacevtskih podjetij oziroma njihovih predstavnikov (6,5 %).

21

Kdo je torej po vašem mnenju pristojen za kakovostne, nepristranske informacije o zdravilih? Če je država tista, ki naj skrbi za čim večjo blaginjo oziroma splošno dobro svojih državljanov, kar indirektno pomeni tudi za njihovo čim boljše zdravje, bi morala poleg medicinske stroke aktivno delovati in pomagati tudi v zagotavljanju manjkajočih informacij glede postopkov zdravljenja. Morda bi lahko tudi Agencija za zdravila do določene mere (so)odigrala vlogo pomočnika laičnemu informiranju potrošnikov – v sodelovanju z organizacijami potrošnikov, takimi, ki delujejo popolnoma transparentno in dejansko v javnem interesu. Če bi uspeli tudi v praksi vzpostaviti resničen, pošten, zaupen in korekten sistem partnerstva med bolnikom in njegovim osebnim oziroma lečečim zdravnikom, ki bi bil tudi v funkciji varuha bolnikovih pravic, potem na drugi strani tudi dodatne informacije s strani Agencije za zdravila in/ali društev bolnikov ne bi bile potrebne. V svetu so že bili primeri, ko so obstajali utemeljeni sumi, da so bili v ozadju ustanavljanja posameznih organizacij bolnikov kar veliki proizvajalci zdravil. Zato je potrebno biti pozoren, imeti regulativo, ki tovrstne pojave preprečuje, pa tudi mehanizme nadzora nad njimi. Občutek imam, da bi bilo potrebno, ne samo v Sloveniji, bolje in dosledno ločevati med objektivnimi, kakovostnimi in nepristranskimi informacijami kot takimi, v pravem pomenu besede (in znanstvenem smislu), ter različnim razumevanjem oziroma interpretacijo teh pridevnikov s strani posameznih interesnih oziroma družbenih skupin. Poglejmo le z vidika znanega dejstva, da postaja zdravstvo iz dneva v dan dražje. Za pokritje vseh potreb in želja po zdravstvenih storitvah je sredstev premalo, stroške


22  

O S E B N O  |  P rvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik

in/ali cene je potrebno zmanjševati. Tudi zavarovalnice se trudijo biti stroškovno učinkovite. Ob pojavu novega zdravila, za katero se izkaže, da ima statistično veliko boljše izide od prejšnjega, se ugotovi tudi, da bi bilo potrebno za to, da bi recimo v enem letu preprečili eno smrt zaradi infarkta, zdraviti recimo tisoč ljudi. Kdo je zdaj tisti, ki bo določil vrednost enega življenja? Zdravnik? Direktor zdravstvenega zavoda? Direktor zdravstvene zavarovalnice? Minister za zdravje? Predsednik vlade? Ga ni takega, ki bi si to upal narediti. Kako bi ocenil delovanje slovenskih društev bolnikov v Sloveniji v povezavi s stroko in informiranjem o različnih boleznih? Njihova vloga sploh ni tako zanemarljiva. Igrajo zelo pomembno vlogo, v nekaterih primerih predstavljajo svojim članom oziroma bolnikom resnično osrednjo, pogosto pa tudi edino pravo podporo, da se lahko s svojo boleznijo soočijo in nenazadnje tudi spopadejo. S kar nekaj društvi bolnikov v Sloveniji sem sodeloval ali še sodelujem, zato jih tudi bolje poznam in lahko o njih rečem le vse dobro. Eden od teh je Zveza koronarnih klubov in društev Slovenije, ki bolnikov ne združujejo le v družabnem smislu. Imajo tudi zelo pomembno in vzorčno vlogo v procesu njihove doživljenjske rehabilitacije. Izvajajo izjemno pozitivno poslanstvo, zato se tudi osebno zavzemam, da bi bilo čim več koronarnih bolnikov vključenih v tovrstna društva. Sodelujemo tudi z nacionalno Zvezo društev diabetikov, ki ima številno članstvo. V zadnjem času se je veliko slišalo o njih tudi zaradi sodelovanja pri oblikovanju nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni. V slovenskem Forumu za preventivo bolezni srca in žilja delujeta tudi Društvo operiranih na srcu ter Društvo bolnikov,

ki imajo vstavljen srčni spodbujevalnik, z zelo zavzetim in predanim članstvom. V funkciji strokovnega direktorja Interne klinike sem se v zadnjih dveh letih srečal tudi z zelo prizadevnimi društvi bolnikov na drugih internističnih področjih, ki se zelo trudijo, da bi skupaj s strokovnjaki določenega področja predstavljali neločljivo zavezništvo v prizadevanjih za kar najboljše pogoje in visoko kakovostno zdravstveno obravnavo. Pred nekaj leti sem na področju zagotavljanja telesne aktivnosti za krepitev zdravja precej aktivno sodeloval z Društvom laringektomiranih Slovenije. Kako naj zdravniki podajajo objektivne infomacije? Konec koncev informacij ne bi smeli presojati glede na to, kdo jih posreduje, temveč glede na njihovo vrednost po veljavnih merilih kakovosti. Sam kot zdravnik ne bolnikom in ne javnosti ničesar ne skrivam, trudim se, da so informacije, ki jih posredujem, kar najbolj sodobne in znanstveno podkrepljene. Glede podajanja zavajajočih informacij nimam niti najmanj slabe vesti. Informirnaje bolnikov izvajam v skladu s temeljnimi etičnimi vrednotami. Osebno nimam nobenega zadržka, če me povabi recimo določena farmacevtska firma, da pripravim strokovno predavanje za neko poklicno skupino. Dokler predavam objektivno, nepristansko, brez poudarjanja zavajajočih podatkov, ni pri tem nič spornega. Zagotovljeni morata biti popolna preglednost in poštenost. Zato predlagam, da bi morali organizatorji vsa predavanja v sklopu stalnega zdravniškega podiplomskega izobraževanja, ki so jim dodeljene kreditne točke za podaljševanje licence, tudi javno objaviti na internetnih straneh katerega od strokovno medicinskih portalov v Sloveniji.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Takoj bi bilo vsem zelo transparentno, kar je bilo zdravnikom predavano. In tudi sumničenj o zavajajočih sporočilih bi bilo manj. Potrebno bi se bilo seveda dogovoriti, kdo bi lahko dostopal do njih. Če bi bila to tudi laična javnost, bi s tem kršili trenutno zakonodajo. Le če bi bilo javno dostopno, seveda v skladu z zakonodajo, bo to predavanje kontrolirala tudi strokovna javnost, ki je to predavanje poslušala. Regulatorji bodo lahko pogledali, ali je bilo v predavanju kaj vsebinsko spornega. In tudi avtorju bo s tako transparentnostjo lažje. Imel bo popolnoma čisto vest in obenem tudi boljši položaj do podjetja, ki ga je povabilo k sodelovanju.

23

Ali ste si v Evropski zvezi zdravnikov specialistov (uems), ki ji predsedujete že drugi mandat, zadali kakšne skupne evropske smernice glede informiranja bolnikov? Zagotovo je eden od problemov Evropske unije tudi v tem, da nima enotnih zdravniških informacij. Nimam zelo trdno utemeljenih razlogov, zakaj bi uporabnikom ali bolnikom onemogočali dostop do številnih informacij, ki so sicer na voljo strokovnjakom, kot so zdravniki ali farmacevti. Po mojem mišljenju vzdrževanja trenutno obstoječih informacijskih preprek ne more opravičiti potencialno omejena sposobnost nekaterih bolnikov, da


24  

O S E B N O  |  P rvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik

bi razumeli strokovne informacije. Sam pri sebi sem za popolno in neomejeno liberalizacijo tovrstnih informacij. Zavedam pa se, da to verjetno ni možno oziroma izvedljivo. Prav zaradi vseh možnosti zlorab, zavajanj in različnih interesov ter na drugi strani nesposobnosti za vzpostavitev regulative in predvsem mehanizmov, ki bi to preprečevali oziroma nadzorovali. Tudi zato v uems aktivno sodelujemo z obstoječimi evropskimi regulatornimi telesi in skupaj z njimi sledimo tudi siceršnjemu, globalnemu razvoju na tem področju. Kot strokovnjaki na svojih posameznih specialističnih področjih poskušamo dajati strokovna mnenje tudi glede tega. Smo za postopno, in ne radikalno prehajanje iz teme na svetlobo. Nenadna izpostava močni svetlobi te lahko tudi zaslepi, ker ne vidiš ovire, se lahko tudi spotakneš … Že po naravi tako ogromne in kompleksne organizacije smo bolj konzervativni. Imamo sedaj že več kot 50-letno zgodovino in zastopamo skupno skoraj 1,5 milijona evropskih zdravnikov specialistov. O spremembah na področju večje dostopnosti bolnikov do informacij o zdravilih je nujno potrebno razpravljati z več zornih kotov in upoštevati čim več mnenj. Ekskluzivnost ali izključevanje je v naši zvezi absolutno nekaj nesprejemljivega. In večina, pravzaprav skoraj vse odločitve in stališča temeljijo na doseganju konsenza. Samo tako pridemo do splošno sprejemljive resnice. Kako se vam zdi dandanes biti bolnik v Sloveniji? Verjetno bi bil kot bolnik v marsikaterem segmentu zdravstvene obravnave slabe volje oziroma celo precej jezen, dobesedno. Kot zdravnik in strokovni direktor Interne klinike ukc v Ljubljani pa imam po drugi strani neke vrste privilegij, da lahko vidim vse se-

gmente. Pravzaprav sem že po »defaultu« tukaj zato, da rešujem najslabše stvari. In paradoks – če bi sistem sam po sebi tudi v resnici že funkcioniral tako, kot bi si želeli, potem direktor ne bi bil več potreben. Kar pa se še nekaj časa ne bo zgodilo. Tudi zato se skušam pogosto vživeti v vlogo bolnika, skušam podoživeti, kaj bi bilo zame kot bolnika najboljše, kaj še sprejemljivo ... In na drugi strani poznam precej sistemskih zadev tudi zunaj zdravstva, tako v Sloveniji kot tudi zunaj naših meja. So primeri in področja, ki so boljši, seveda pa je veliko tudi bistveno slabših. Ko smo skušali najti primere ali izkušnje iz tujine, smo videli, da stvari pri nas niso najslabše. Kako bi naše zdravstvo primerjali z zdravstvom v Evropski uniji, če že združeno živimo v tej skupnosti? Ocenjujem, da imamo v primerjavi s preostalo Evropo bistveno boljšo dostopnost do vseh vrst kakovostnih zdravstvenih storitev, tudi vrhunskih, kot bi nam jo lahko nekdo pripisal po bruto nacionalnem dohodku. Ne bom se spuščal na tem mestu v podrobnejše analize, zakaj je tako. Zdi se, da je naš zdravstveni sistem glede na nekatere grobe pokazatelje dokaj kakovosten, čeprav zahtev za stalno zagotavljanje kakovosti nimamo uzakonjenih. Če bi jih uzakonili, bi tudi lažje izboljšali nekatere nevralgične točke v zdravstvenem sistemu. Razveseljivo je, da se bo to verjetno zgodilo že zelo kmalu, s sprejemom prav sedaj nastajajočega novega Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ena od posledic bo zagotovo tudi večje zadovoljstvo – tako bolnikov, uporabnikov, kot tudi izvajalcev, zdravstvenih delavcev. ¶


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

25


26  

N A Š A L E K A R N A 

Aktualno

Letni časi in alergijske bolezni

Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka internistka, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije, Bolnišnica Golnik


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Ko pomislimo na alergije, nam misli največkrat uidejo k spomladanskim in poletnim težavam, kot so alergijski nahod in vnetja oči zaradi prisotnega cvetnega prahu v zraku, intermitentna bronhialna astma v povezavi s slednjim in še poslabšanje atopijskega dermatitisa, pojav koprivnice, srbenja, prebavne motnje … Dejstvo je, da ima do 30 % ljudi katero izmed naštetih težav resda spomladi. V alergološki praksi pa se javljajo bolniki s podobnimi težavami tudi jeseni in pozimi, neredko pa kar celo leto.

27


28  

A K T UA L N O  |   Letni časi in alergijske bolezni - Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije

I

dealno okolje za razvoj pršic je topla in vlažna mikroklima v posteljah. Iz postelj je preprost raztros pršic tudi v preostali sobni prah. V gramu hišnega prahu so strokovnjaki našteli 10.000 pršic.

Alergeni vse leto, tudi jeseni in pozimi Alergeni različnih pršic in sorodnih ščurkov so vzrok rinokonjunktivitisa v letnem času z relativno višjo vlago v zraku in zanje ustrezno temperaturo, kar je značilno za pozno poletje in jesen. Pršice so s prostim očesom nevidne, njihova hrana so odmrli odpadki kože in las, ki jih človekovo telo na dan izloči dovolj za prehrano 1,5 milijona pršic. Idealno okolje zanje je topla in vlažna mikroklima v posteljah 20-30 °C ter relativna vlažnost zraka 75-80 %. Iz postelj je preprost raztros pršic tudi v preostali sobni prah. V gramu hišnega prahu so strokovnjaki našteli 10.000 pršic. Za isto obdobje in podobne pogoje, celo za zimski čas, je značilna tudi prisotnost različnih plesni v zraku. Zlasti velja to za plesni Alternaria in Cladosporium, medtem ko so plesni Aspergillus in Penicillium v naših okoljih prisotne vse leto. Celoletni alergen so še dlake in izločki domačih živali, poznopoletni in jesenski pa cvetni prah plevelov in nekaterih drugih zeli, vključno z ambrozijo in artemizijo. Vse leto je aktualna še navzkrižna alergija pelodnih alergikov na sadje in zelenjavo, aler-

gičnih na zeli, začimbe, pršice in na morske sadeže. Ne pozabimo navzkrižnih alergij lateksa s sadjem in zelenjavo. Preprečevanje in zdravljenje jesenskozimskih in celoletnih alergij Ker alergije povzročajo znane snovi, ki jih uvrščamo med alergene, je najpomembnejša preventiva prepoznavanje vzroč­­nega alergena, da se mu lahko načrtno izogibamo in se o njem podučimo. Pot do jasne razpoznave alergena pa velikokrat ni premočrtna in preprosta. Alergični ljudje s težavo predolgo trpijo, nato poiščejo pomoč pri naravoslovno in medicinsko manj specializiranih osebah in neredko pestujejo svojo alergijsko bolezen tako dolgo in s takimi težavami, ki predstavljajo že razvoj nove alergijske bolezni, ali pa doživijo celo nevarno anafilaktično reakcijo. Odkritje kritičnega alergena naj bo prepuščeno specialistu alergologu, ki razpolaga z možnostmi sodobno priznane alergološke diagnostike. Ko je alergen znan, je potreben pouk, kje vse se z njim srečujemo in kako se ga najbolje izogibamo.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

V bivalnem in delovnem okolju se je vsaj jesenskim in celoletnim alergenom mogoče v celoti izogniti. Zato je potrebna terapija z zdravili, med katerimi so na prvem mestu antihistaminiki v tabletah, pri sistemski anafilaksiji tudi v injekcijah. Posamezne alergijske bolezni se izražajo z alergijskim vnetjem sluznic in/ali kože, kar preprečujemo, zaviramo in zdravimo z nanosom protivnetnih zdravil, na sluznico dihalnih poti večinoma inhalacijskih glukokortikoidov. Vsa zdravila predstavljajo gašenje požara, ki ga je zanetil posamezen alergen ali celo več alergenov istočasno. Obstajajo inhalacijski in prehranski alergeni ter alergeni v zdravilih in pikih žuželk. Reakcije po vstopu aler-

29

gena v telo potekajo po različnih mehanizmih, od najhitrejšega, takojšnjega tipa, ki se kaže le kot srbenje ali koprivnica, do smrtno nevarnega anafilaktičnega šoka. Do slednjega lahko pride po piku žuželk, po jemanju nekaterih zdravil, lahko tudi po hrani, ki vsebuje zelo potenten alergen, na katerega je neka oseba razvila hud protialergijski odpor. Pravimo, da so močno senzibilizirane osebe ogrožene za prav specifične alergene. Take osebe in stanja ogroženosti razkrije alergolog, ki takoj poskrbi za ustrezne mere izogibanja kritičnemu alergenu, za preventivno terapijo, za urgentno terapijo grozečega šoka in v kritičnih primerih predlaga in izvaja postopke specifične imunoterapije.


30  

A K T UA L N O  |   Letni časi in alergijske bolezni - Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije

Molekularne podobnosti alergenih komponent so možen vzrok navzkrižne alergije

Breza – lešniki, orehi, mandlji, jabolka, hruške, breskve, češnje, marelice, kivi, soja, zelena, korenje, paprika, paradižnik Trave – moke, paradižnik, stročnice (soja, arašidi, bob, leča, čičerika) Artemizija – ambrozija, kamilica, regrat, zelena, janež, kumina, peteršilj, kari, česen, poper, koriander Ambrozija – artemizija, melone, banane Kivi – breza, ananas, papaja Banana – lateks, melona, buče, kostanj, avokado, breskve, jagode Mleko – govedina Žitne moke – koruza, riž, sezam, mak Perje – jajca, perutnina Mačka – svinjina Lateks – banana, avokado, kostanj, kivi, paradižnik, fige, inhalacijsko: fikus benjamin Oljka – inhalacijsko: jesen, forzicija, liguster

P

regled možnih navzkrižnih povezav in reagiranj alergičnih oseb na ne vselej slutene molekularne sorodnosti v alergenih okolnega zraka in hrane. Ob klimatskih spremembah celo leska in vrba pričneta cveteti že januarja in februarja. Torej ni letnega časa brez pogojev za alergijske težave.

Specifična imunoterapija Specifična imunoterapija ali kratko sit je edina vzročna terapija alergije. Z njo dosegamo v imunskem sistemu telesa novo ravnotežje v odzivanju celic, tako da telo vstop alergena prične tolerirati in se proti taki snovi ne odziva z alergijskim vzburjenjem. V telesu se ne sprošča več histamin v takojšnjem odzivu na alergen, pa tudi kasnejši medcelični procesi ne vodijo v vnetje. Postopek sit je dolgotrajen in zelo odgovoren, zahteva brezhibno natančnost v postop­nem in nato vzdrževalnem vnašanju čistega alergena v telo. Od alergične osebe pa zahteva brezpogojno disciplino in sodelovanje z alergologom. Postopek največkrat traja 3-5 let po shemi, ki se izdela za vsakega izbranega bolnika posebej. Prve mesece so aplikacije pogostejše, v naslednjih letih pa jih izvajamo v daljših intervalih. Specifično imunoterapijo izvajamo z velikimi dozami standardiziranih alergenskih pripravkov. V naši praksi uporabljamo dva načina – s pokožnimi injekcijami ali s kapljicami pod jezik. Postopek z injekcijami ima že dolgoletno tradicijo in temu primerne bogate

izkušnje. Postopek s kapljicami pod jezik (uvajajo se tudi že podjezične tablete) pa se izvaja vse od leta 1990, v Sloveniji šele zadnja tri leta, tako da lahko že govorimo o naših pozitivnih izkušnjah s tem postopkom. Kaj se dogaja v imunskem sistemu med izvajanjem sit Z vnosom stopnjujočih se odmerkov standardiziranega alergena v telo sporočamo posebnim celicam, ki imajo lastnost razpoznave in sprejetja alergena, naj one spodbudijo v orkestru imunskih celic aktivacijo specifičnih regulatornih limfocitov, katerih naloga bo produkcija takih celičnih produktov – citokinov, ki zmanjšajo občutljivost za alergen. Taki regulatorni limfociti v ta namen izločajo interlevkin-10 in faktor tgf-β. V postopku sit pa nastajajo tudi specifična regulatorna protitelesa igg4, ki se vežejo na alergen, da se ta ne nabira okrog mastocitov, ki bi v stiku z alergenom sicer sproščali histamin. Alergen preprosto ne more aktivirati sproščanja histamina. Postopek sit izvajamo 3-5 let, v izjemnih primerih tudi dlje.


31

februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Katere alergene izbiramo za sit in pri katerih alergijskih boleznih Največ bolnikov prejema sit zaradi nevarne alergije na pike os, čebel in sršenov oziroma če so ob piku doživeli zelo hudo splošno alergijsko reakcijo in bi jih ponoven pik ogrožal. Na drugem mestu so bolniki z alergijskim rinitisom in konjunktivitisom zaradi pelodov dreves in trav, posamezni imajo pridruženo tudi lažjo astmo. Tretje mesto po pogostnosti sit zavzemajo pršice, zelo redko pa izbrane plesni in ambrozija. Sit izvajamo praviloma z enim dokazanim in kritičnim alergenom, le posamič z dvema v prirejeni shemi za vsakega posebej. Sezonska in celoletna sit Glede na sezonsko ali stalno prisotnost aktivnega alergena v bolnikovem okolju izbiramo med sezonsko in celoletno sit. Pršice sicer predstavljajo bolj jesenski problem, vendar so jim bolniki izpostavljeni vse leto, doma ali drugod, tudi v hotelih, zato sit s pršicami izvajamo vse leto. Tako velja tudi za redke stalno navzoče plesni (Cladosporium, Aspergillus, Alternaria). Pelodi so pretežno predmet sezonskih shem za sit, dolžina sezone za sit je glede na cvetenje predsezonska in sezonska, največkrat je to 4 mesece. Postopek ponavljamo najmanj 3 in velikokrat 5 sezon. Ambrozija cveti v juliju/ avgustu in septembru, kar določa ustrezno sezono za sit, torej jo izvajamo v poznem poletju in jeseni. Zelo delikatno je izbirati čas za sit pri alergiji za pelode dreves, da bi lahko izbrali res kritični pelod ali mešanico dreves iz sorodne drevesne vrste. Razumljivo je, da sit proti strupom žuželk poteka vse leto in je možna le v obliki podkožnih injekcij po shemi.

®

Voltaflex™ tablete + Voltaren

®

Emulgel

Najboljši par za zdravljenje bolečih sklepov • • • •

učinkovito lajšata bolečine in vnetje zvečata gibljivost in zmanjšata okorelost sklepov izboljšata kakovost življenja Voltaflex ščiti hrustanec pred obrabo in spodbuja njegovo obnovo

Privoščite svojim sklepom dvojni V!

Že v lekarnah brez recepta! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

www.medis.si www.merjenjebolecine.si


32  

A K T UA L N O  |   Letni časi in alergijske bolezni - Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije

Sit s podkožnimi injekcijami – scit Subkutana sit ali scit ima že večdesetletno tradicijo, najpogosteje jo izvajamo s strupi žuželk, sezonsko tudi s pelodi in celoletno s pršicami. Postopek poteka po varnostnem protokolu v alergološki ordinaciji, kjer vodimo tudi vso dokumentacijo zdravljenja. Beležimo in rešujemo tudi na srečo relativno redke neželene pojave na mestu vboda injekcije ali pri sistemskem zdravljenju. Ob strogih standardih postopka in z visoko kvalificiranim zdravstvenim osebjem so uspehi sit zelo vzpodbudni, neželenih pojavov je malo in so rešljivi. Bolnik ostane v opazovanju pri alergologu pol ure po aplikaciji. Bolniku se že po prvem letu sit pomembno izboljša kakovost življenja. Pri alergijskem rinitisu se s sit dokazano preprečuje razvoj astme, kar je sicer znan pojav pri skoraj polovici takih alergikov. Sit s kapljicami pod jezik – slit Nanos alergena s kapljicami pod jezik je poenostavil izvajanje sit. Zdravljenje pa zato zahteva izredno discipliniranega in ozaveščenega bolnika, ki je v stalni povezavi z alergologom. Alergeni na ustni sluznici po drugačni poti animirajo imunski sistem k razvoju tolerance. Zavedamo se, da je tudi ta navidezno preprostejši način pravzaprav sluznično cepljenje z alergenom. V klinični praksi je slit od leta 1990, v Sloveniji pa ga izvajamo zadnja tri leta. Tako se je nabralo že precej domačih izkušenj. Tudi slit izbiramo pri rinitisu s konjunktivitisom in blago astmo, če je dokazana prisotnost specifičnih protiteles ige proti 1 ali 2 alergenoma. Pri naših bolnikih na slit s pelodi smo ugotovili že v prvem letu postopka od 35-60 % manj simptomov, najbolje pa se je zdravljenje s slit izkazalo pri mešanici petih trav. Po drugem letu so bila občutna izboljšanja pri 40-

85 % bolnikov, spet najbolje s pelodi trav, zatem pa s pelodi breze (pozitiven učinek pri 75 %). Pri osebah, ki po dveh sezonah ne občutijo izboljšanja, ne nadaljujemo s slit. Vsako sezono, tudi letos, vključujemo v zdravljenje nove bolnike. O vsakem vključenem bolniku se v alergološkem timu na kopa Golnik posvetujemo in sooblikujemo način za nove alergološke terapije. Tako se ustvarja vseslovenski konsenz za doktrinarno izvajanje te nove alergološke terapije. Zdravljenje slit za pršice poteka pri nas celo leto. Po svetu že obstajajo pripravki sit v obliki tablet za pod jezik, ki jih bomo lahko kmalu uporabljali tudi pri zdravljenju pri nas. Izkušnje v svetu Po zadržkih alergologov v prejšnjem desetletju je sedaj v klinični alergologiji sprejeto dejstvo, ki je dokazano s kliničnimi študijami na velikem številu bolnikov, da je terapija slit po doseženih rezultatih enakovredna postopku z injekcijami (ne velja za strupe žuželk). Dokazali so njeno učinkovitost za pelode trav, breze, ambrozije, oljke, krišine, ciprese in za pršice. Na strokovnih delavnicah in kongresih alergologov v Evropi in po posameznih državah je vse več poročil o uspehu te terapije in o vse boljših oblikah alergenov za sit. Zelo odmevna je bila študija ecrit o sezonski terapiji slit s pelodi trav pri alergijskem rinokonjunktivitisu, v kateri so dosegli pomembno umiritev simptomov, ki jih je beležil vsak bolnik. Hkrati pa so z imunološkimi analizami sledili tudi dogajanju v imunskem sistemu, nastajanju zaščitnih protiteles igg4, kar je predstavljalo potrditev dejanske vzročne terapije s pravimi alergeni. Bolniki v tej študiji so prejemali pod jezik kapljice pripravka Staloral, primerjalna skupina bolnikov pa placebo. Razlike v prid slit so bile


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

33

O

bstajajo inhalacijski in prehranski alergeni ter alergeni v zdravilih in pikih žuželk. Reakcije po vstopu alergena v telo potekajo po različnih mehanizmih, od najhitrejšega, takojvšnjega tipa, ki se kaže le kot srbenje ali koprivnica, do smrtno nevarnega anafilaktičnega šoka.

očitne in vzbujajo optimizem za naprej. Če se alergen za terapijo slit pravilno določi, je torej upanje za rešitev hudih alergijskih težav tudi za tistih 25 % alergikov, ki jim klasična terapija z zdravili ne pomaga, so ogroženi z eskalacijo alergijske bolezni v telesu in sezonsko ali vse leto ne morejo nemoteno opravljati svojega poklica. V Evropi je 87 milijonov alergikov, od tega jih je 52 % alergičnih na pelode trav, 49 % na pršice, 14 % na brezo, 27 % pa na zeli, vključno z ambrozijo. Tudi pri nas vodimo registre alergičnih na pike žuželk. V Sloveniji vključimo na leto povprečno 120150 novih bolnikov v scit zdravljenje proti čebelam ali osam. Vodenje terapije scit sodi med najbolj zahtevne, postopek poteka 5 let ali več, pri posameznikih kar celo življenje.

Pričakovanja za prihodnost ob vse večjem številu alergij Nove metode sit, med katerimi je že ustaljena slit, in tudi napredek v biotehnologiji in produkciji standardiziranih naravnih alergenov, tudi skrajno specifičnih rekombinantnih alergenov, obetajo rešitve za prav vse, ki trpijo zaradi alergij. Na poti do nas so že prečiščeni delci alergenskih molekul, ki so odgovorni za alergijski proces pri bolniku, tako da v telo s sit ne bomo vnašali nepotrebnega balasta snovi, za katere imunskemu sistemu ne želimo dajati sporočil. Sit s takimi rekombinantnimi alergeni bo zares ozko specifična. Nova znanja in klinična aplikativnost vse bolj kakovostnih pripravkov so torej razlog za optimizem. ¶


34  

N A Š A L E K A R N A 

Kako deluje

Herpes virusi –

nepovabljeni podnajemniki našega organizma Aljoša Kramar, dr. vet. med.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Herpes virusi so nadležna skupina virusov, ki povzročajo herpetične okužbe v obliki mehurčkov na sluznicah in koži ter nekatere druge, lahko zelo težavne bolezni. Dobra odpornost in upoštevanje nekaterih preventivnih ukrepov sta lahko dobra zaščita pred vdorom omenjenega virusa v celice našega organizma.

35


36  

K A K O D E L U J E  |   Herpes virusi - nepovabljeni podnajemniki našega organizma

H

erpes virus sicer ni le bolezen novega, sodobnega sveta. Poznali so jih že v času starih Grkov. Od njih tudi izhaja beseda »herpein«. Do konca 19. stoletja je bilo viruse praktično nemogoče dokazati. Zaradi njihove majhnosti jih bakteriološka cedila niso zadržala. Obenem jih niso mogli vzgojiti na bakterioloških gojiščih in jih niso mogli videti s svetlobnim mikroskopom. Ob koncu 19. stoletja je rusko-ukrajinski biolog Ivanovski odkril virus tobačnega mozaika in s tem naredil velik korak v nadaljnjem preučevanju virusov. Seveda brez raziskovalnih težav ni šlo. Viruse so pričeli razvrščati v skupine po lastnostih, ki so jim jih pripisovali ob njihovi invaziji v celice organizma. Sistematična razdelitev herpes virusov Poznamo osem vrst herpes virusov, ki so vsi patogeni za človeka in jih imenujemo humani herpes virusi. Razdeljeni so v 3 poddružine, in sicer v herpes viruse alfa, beta in gama. Posamezne vrste virusa povzročajo specifične bolezni.

hhv-3: humani herpes virus 3 (virus noric, varicelovirus). Bolezni, ki jih povzroča, so: norice, pasovec. 2. Herpes virusi beta Podvojujejo se počasi, imajo ozek spekter gostiteljev ter povzročajo močno povečanje okužene celice (citomegalijo). hhv-5: humani herpes virus 5 (citomegalovirus). Bolezni, ki jih povzroča, so: citomegalična inkluzijska bolezen, citomegalovirusna pljučnica idr. hhv-6: humani herpes virus 6. Bolezen, ki jo povzroča, je: exanthema subitum (pri otrocih). hhv-7: humani herpes virus 7. Bolezen, ki jo povzroča, je: exanthema subitum (pri otrocih).

3. Herpes virusi gama Imajo zelo različen čas podvojevanja ter zelo ozek spekter gostiteljev. Povezujejo jih tudi z nastankom rakastega obolenja v človeškem telesu. hhv-4: virus Epstein-Barr. Bolezni, ki jih povzroča, so: infekcijska mononukleoza, nazofaringealni karcinom 1. Herpes virusi alfa in Burkittov limfom. Za to poddružino sta značilna hitro pod- hhv-8: humani herpes virus 8. Bolezni, ki vojevanje in širok spekter gostiteljev. Nahajih povzroča, so: mieloproliferativjajo se v živčnih ganglijih gostiteljevega orne bolezni (Castlemanova bolezen, ganizma. limfomi ...). hhv-1: virus herpesa simpleksa 1. Bolezni, ki jih povzroča, so: labialni herpes Najpogostejša skupina herpes virusa alfa (herpes labialis) na ustnicah, nazalni Herpes virus simpleks herpes (herpes nasalis) v nosu, geniVirus herpesa simpleksa je rod virusov iz talni herpes (herpes genitalis) na spo- družine herpes virusov, ki zajema dve vrsti: lovilu, perianalni/glutealni herpes virus herpesa simpleksa tip 1 (hhv-1) in (herpes perianalis/glutealis) na zadnjivirus herpesa simpleksa tip 2 (hhv-2). ku/zadnjici in facialni/bukalni herObe vrsti povzročata okužbo kože, slupes (herpes facialis/buccalis) na obra- znic, oči, možganov in možganskih ovojnic. zu/licih. Herpetična okužba se kaže kot mehurčast hhv-2: virus herpesa simpleksa 2. Bolezni, izpuščaj okoli ustnic, nosnic, v predelu spoki jih povzroča, so: herpes (simplex) lovil oziroma kot vnetje roženice in očesne genitalis (na spolovilih) in herpes veznice (keratokonjuktivitis) ali kot vnetje (simplex) labialis (na ustnicah). možganske opne (meningoencefalitis).


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

37


38  

K A K O D E L U J E  |   Herpes virusi - nepovabljeni podnajemniki našega organizma

Ko se človek enkrat okuži z virusom herpesa simpleksa, ostane okužen vse življenje. Po prvotni okužbi se pojavijo značilni izpuščaji najprej na mestu okužbe, potem pa se lahko širijo še v okolico. Imunski sistem nato okužbo omeji, vendar virus vztraja v telesih tistih živčnih celic, ki od mesta okužbe prenašajo signale za občutke (senzorična živčna vlakna). Po določenem času lahko pride do ponovnega izbruha izpuščajev, zlasti ob zmanjšanju odpornosti. Po reaktivaciji se virus v živčnih celicah začne razmnoževati ter potuje nazaj do kože ali sluznice po živčni celici. Prenašanje Hhv se prenaša s telesnimi tekočinami. Nahaja se v tekočini mehurčkov, slini (zato se prenaša tudi s poljubljanjem), semenski tekočini in nožničnem izločku (prenos tudi s spolnimi odnosi). Pogosta je okužba že v otroštvu, zlasti z matere na otroka. Možna je tudi okužba ob porodu med prehodom porodne poti, ki je lahko za novorojenčka tudi smrtonosna, saj novorojenček še nima razvitega imunskega sistema in lahko virus kljub zdravljenju povzroči poškodbe na možganih. Možnost okužbe med porodom je sicer zelo majhna, če je pri porodnici virus neaktiven in nima herpetičnih izpuščajev na spolovilih. Izbruh mehurjastih izpuščajev je običajno najhujši po primarni okužbi, saj telo takrat še nima izgrajenih protiteles. Ob prvem izbruhu bolezni obstaja tudi možnost nastanka aseptičnega meningitisa, ki pa je nizka, le okoli 1 %. Vztrajanje v telesu Okužba z virusi herpesa simpleksa je trajna, kar pomeni, da virus ostane v organizmu do smrti. Imunski sistem premaga le akutno bolezen, ki se pokaže na sluznici oziroma koži. Virusi, ki so po živčnih celicah prišli v živčne ganglije (skupek teles živčnih celic), pa ostanejo v telesu. Tako hhv-1, ki najpo-

gosteje povzroča herpes na ustnici (labialni herpes), navadno vztraja v gangliju živca, ki prenaša občutke iz obraza (živec trigeminus, trigeminalni ganglij). Do naslednjega izbruha bolezni ostane virus skrit ter ne pride do izražanja virusnih beljakovin. Do ponovne aktivacije virusa in ponovnega izbruha herpetičnega izpuščaja pride v stanju oslabljenega imunskega sistema, na primer zaradi stresa, vročine ali pomanjkanja spanca. Klinična slika Pri začetni okužbi se v 7 dneh po okužbi na koži ali sluznici pojavi skupina drobnih mehurčkov. Ti kmalu počijo in se v enem ali dveh dneh spremenijo v plitke razjede (erozije) in kraste. Kraste odpadejo, in če ni prišlo do dodatne okužbe z bakterijami, ne pustijo brazgotin. Spremembe na koži pogosto spremljajo bolečine in srbenje. Spremembe lahko spominjajo na impetigo, karcinom ali na spremembe pri primarnem sifilisu. Vrste okužb glede na mesto: • Labialni herpes: herpetične spremembe se pojavijo na ustnicah. • Genitalni herpes: spremembe so na spolovilih. • Herpes nasalis: spremembe nastanejo na nosu. • Herpes corneae: okužba očesne roženice; lahko je zelo nevarna, saj lahko privede do slepote. • Gingivostomatitis herpetica: okužba ustne sluznice; pojavijo se plitke razjede (erozije), prekrite z rumenkastimi oblogami in rdečim robom ter neprijeten zadah. Za tovrstno okužbo ustne sluznice zbolevajo predvsem otroci. Okužba s herpes virusom simpleks zdravih odraslih oseb ne prizadene huje, možno je slabše počutje in rahlo povišana telesna temperatura. Okužbo ustne votline spremljajo povišana telesna temperatura, bolečine (zlasti pri hranjenju) in izrazito slabo počutje.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

39

Vhs tip 2 in tip 1 sta najpogostejša povzročitelja razjed na spolovilu v razvitih deželah in v nerazvitem svetu. Med spoloma ni razlik, pogosteje pa zbolevajo prebivalci revnejših slojev. Inkubacijska doba traja 3-9 dni, na žalost pa je večina okužb neopaznih. Najpogostejši Genitalni virus Okužbe z virusom herpes simpleks tip 1 način prenosa je nezaščiten spolni stik z oku(vhs tip 1) in še pogosteje tip 2 (vhs tip 2) ženo osebo. Na koži ali sluznici penisa, mošnje, srama, povzročajo nastanek drobnih mehurčkov na spolovilu ali v bližnji okolici, ki se kasneje materničnega vratu ali področja ob zadnjiku lahko tudi zagnojijo. Ko se oseba okuži, se ji se po prehodnem zbadanju pojavijo na pordemehurčki pojavijo ob različnih sprožilnih de- li podlagi skupine drobnih mehurčkov, najavnikih, kot so padec odpornosti, psihični polnjenih z prozorno tekočino. Mehurčki stresi, menstruacija. Ugotavljamo ga klinično postanejo motni, se predrejo, nastane erozija, in z dokazom protiteles v krvi bolnika, zdra- ki jo prekrije, in nato krasta. Primarni genitalni herpes (prvi pojav) vljenje pa je nato le delno uspešno. Nastanek raka na rodilih celo povezujejo z virusom spremljajo značilne herpetične spremembe na koži ali sluznici. Spremlja jih bolečina, herpes simpleks tip 2. Zdravljenje Zdravi se s protivirusnimi zdravili, kot je aciklovir ali valaciklovir, lokalno (mazila) ali sistemsko. Potrebno je čimprejšnje zdravljenje.

Knockout

sovražnikom zdravja!

Ekolostrum kapsule vsebujejo polnovredni, 100 % naravni kolostrum, ki:

Priporočljivo je redno, vsakodnevno jemanje 2 do 4 kapsul Ekolostrum na dan, za vso družino.

• optimizira telesno odpornost pri zdravih ljudeh • ugodno vpliva na prebavo • ohranja energijo, krepi vitalnost in se uporablja pri prehodni utrujenosti • v kombinaciji z vsakodnevno fizično aktivnostjo in ustrezno prehrano podpira povečanje mišične mase in lahko izboljša uspešnost vadbe Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano. Dejan Zavec je svetovni boksarski prvak v kategoriji IBF.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

DEJAN ZAVEC IN EKOLOSTRUM – DO POPOLNE ZMAGE!


40  

K A K O D E L U J E  |   Herpes virusi - nepovabljeni podnajemniki našega organizma

splošna prizadetost, povišana telesna temperatura, regionalne bezgavke so povečane. Ozdravljenje sledi šele po 3 tednih. Recidivni genitalni herpes (poznejše pojavljanje, sekundarno) lahko nastopa večkrat letno. Klinična slika je blažja, spremembe so manj intenzivne, ponavadi ni splošne prizadetosti. Genitalni herpes zdravimo s protivirusnimi zdravili (aciklovir, valaciklovir). Virus herpes simpleks ostaja v telesu dosmrtno. Norice Norice ali vodene koze so zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene zlasti otroke. Povzroča jo virus noric (humani herpes virus 3 oziroma Varicella-Zoster virus, vzv). Po ozdravitvi virus ostane prisoten v telesu in lahko kasneje, pri hujši oslabitvi odpornosti, izbruhne v obliki pasovca. Norice se zelo redko končajo s smrtjo. Virus noric je zelo kužen in se prenaša zlasti kapljično, torej z vdihanjem kapljic, ki jih je izdihala oziroma izkašljala obolela oseba. Virus na zraku preživi zgolj 10 minut, zato je okužba prek predmetov malo verjetna. Po izpostavljenosti virusu se bolezen pojavi pri več kot 90 % ljudi, ki še niso bili okuženi. Človek je kužen že 2 dneva, preden nastopi kožni izpuščaj, in vse do okoli deset dni po prvem izpuščaju. V tem času naj bi se bolnik izogibal stika z zdravimi osebami, zlasti s starejšimi in nosečnicami, ki še niso okužene. Če se okuži ženska med 8. in 21. tednom nosečnosti, obstaja nevarnost poškodbe ploda. Inkubacijska doba traja okoli 10-21 dni. Nato se pojavijo blažja in kratkotrajna vročina, glavobol in bolečine v sklepih. V naslednjih dneh se na koži pojavijo prvi izpuščaji, najprej na obrazu, lasišču in po trupu, kasneje tudi po udih. Izpuščaji so rdečkasti in so lahko srbeči. Iz posameznega rdečkastega madeža nastane po nekaj urah mehurčast izpuščaj v velikosti riža. Izpuščaji se posušijo in nastale kraste odpadejo, ne da bi povzročile brazgotine. Mehurčasti izpuščaji so lahko

napolnjeni z gnojem, takrat lahko na prizadetih mestih ostanejo drobne brazgotinice. Redkeje se izpuščaji pojavijo tudi na vidnih sluznicah. Bolezen povečini mine brez posledic in zapletov. Izpuščajev se ne sme praskati, saj lahko pride do dodatne okužbe s streptokoki ali stafilokoki. Zdravljenje noric zajema lajšanje srbenja – na izpuščaje si bolnik nanese adstringentno mazilo. Če nastopi višja vročina, jo zdravimo z antipiretiki. Z razvojem protivirusnih zdravil je možna tudi pospešitev ozdravitve z jemanjem takšnega zdravila, na primer aciklovirja. Protivirusno zdravilo je potrebno vzeti čim prej, najkasneje 24 ur po nastopu prvih simptomov. Protivirusna terapija se uporablja zlasti pri imunsko oslabljenih bolnikih. Moderna medicina svetuje preventivno cepljenje proti noricam že od leta 1995. Vendar je cepljenje po mnenju nekaterih smiselno le za bolj ogrožene osebe, kot so npr. tisti ljudje z oslabljenim delovanjem imunskega sistema, pri katerih lahko poteka bolezen huje. Pomen odpornosti in zaščita pred virusnimi infekcijami Dobra odpornost predstavlja najpomembnejšo obliko varnosti pred vsemi virusnimi infekcijami. Za dvig ali oslabitev odpornosti smo odgovorni prav sami. Obrambni mehanizem v telesu lahko močno okrepimo z zdravo prehrano, s primernim načinom življenja in različnimi imunostimulativnimi sredstvi, ki jih s pomočjo farmacevtov izberemo v naši lekarni. Tudi primerna prehranska dopolnila nam še dodatno okrepijo telo in obrambni mehanizem. Še osebno v stresnih obdobjih je pomembno, da telo vzdržujemo, krepimo in mu pomagamo obstati na ravni, ki omogoča dobro obrambo pred virusi, tudi iz omenjene skupine. Ne pozabimo tudi na primerno higieno rok in zaščito pri spolnih odnosih. Prav pri slednjih je prenos virusov ali drugih okužb pogost in ni nedolžen. ¶


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

41

pena Hladilna pena /Hladilna Pjena za hlađenje

Pozabite srbenje in praskanje!


42  

N A Š A L E K A R N A 

Kako zdraviti

S prim. Marjeto Sedmak, dr. med., svetnico, predstojnico Kliničnega oddelka za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, smo se pogovarjali o napenjanju, mnogih vzrokih zanj in načinih zdravljenja Pogovarjala se je Katja Krasko Foto: Katja Krasko

Napenjanje je lahko znak resne bolezni

Napenjanje je težava, ki se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju otroka, od novorojenčka pa do 18. leta starosti, ne prizanese pa niti odraslim. Moteče je še posebej tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo še krči in bolečine v trebuhu. »Vzrokov za napenjanje je veliko. Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj je napenjanje lahko le prehoden pojav zaradi zaužitja določene vrste hrane (npr. stročnice), lahko pa je znak resne bolezni, ki jo je potrebno nujno zdraviti,« poudarja prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

43


44  

K A K O Z D RAV I TI  |   Napenjanje je lahko znak resn e bolezni

Kdaj se napenjanje že lahko pojavi pri najmlajših? Napenjanje in vetrovi v sklopu »trebušnih kolik« pri dojenčku se lahko pojavijo že takoj po rojstvu, večinoma pa med drugim in tretjim tednom starosti. Kolike nastopijo pri enem od petih otrok, pojavljajo se pri obeh spolih, pogosteje pa pri fantkih. Kolike se pojavljajo tako pri dojenih otrocih kot pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami. Pri večini otrok je najhuje v šestem tednu starosti. Dojenček ima nenadne napade krčev (kolik) v trebuščku, ki jih spremlja neutolažljiv nemir in jok. Dojenčkove kolike starše zelo prestrašijo.

pa je bled in se ga ne da potolažiti. Joka lahko tudi do dve ali tri ure skupaj, med jokom pa hlastno išče bradavico ali dudo, ki pa jo že v naslednjem trenutku zavrne. Včasih mu uspe zadremati za nekaj trenutkov, a se prav kmalu predrami s hudim jokom. Le začasno mu odleže po odvajanju blata ali zraka.

Ali medicina že ima odgovor na to, zakaj se trebušni krči pojavljajo pri dojenčkih naj­več­krat zvečer, včasih celo ob določeni uri? Vzroki za dojenčkove kolike še niso dokončno pojasnjeni, verjetno pa jih je več: npr. nerazvitost prebavil pri dojenčku, pospešeno gibanje črevesa (peristaltika), preveliko zaužitje zraka ob hranjenju dojenčka, Kakšni so znaki napenjanja pri novorojenčkih, pri katerih se šele učimo preveč mlečnega sladkorja (laktoze) v hrani, premajhna ali prevelika luknjica na dudi in prepoznavati njihov odziv? Dojenček s trebušnimi krči glasno joka, je zato prekomerno ali premalo hranjenja pri nemiren, krči kolena, pogosto ima vetrove, dojenčku. Običajno se kolike pojavljajo v polahko stiska pesti, v obraz je rdeč, okrog ust znem popoldanskem času ali zgodnjem ve-


NAPENJANJE, NAPIHNJENOST februar 2010  |  NAŠA LEKARNA ALI DRISKA?

Zaupajte kontrolirani sestavi.

Kakšni pa so najpogostejši simptomi in vzroki napenjanja pri starejših otrocih in odraslih? Najpogostejši simptomi pri otrocih so trebušni krči, napenjanje, spahovanje in vetrovi. Manjši otroci bolečino izražajo z ne-

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN 186509, www.lek.si

černem času, minejo pa same od sebe po štirih ali petih mesecih starosti. Pri dojenčku zdravljenje z zdravili zaradi kolik ni potrebno. Kadar mati zdravniku potoži zaradi dojenčkovih kolik, je treba dojenčka pregledati. Če je dojenček sicer zdrav, dobro napreduje pri telesni teži in primerno raste, staršem le povemo, da je z dojenčkom vse v redu. Če pa so kolike znak resnejše bolezni, je treba bolezen zdraviti. Ali se morajo doječe mame držati posebne diete, da omilijo otrokove kolike? Po kakšnem prilagojenem mleku pa naj posežejo mame nedojenih otrok s kolikami? Če mati otroka s kolikami doji, dieta pri materi ni potrebna. To so tudi navodila Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008. Posebna dieta doječe matere je potrebna izključno takrat, če je pri dojenčku alergija na hrano dokazana. Če pa dojenček ni dojen in je hranjen z mlečno formulo, pa priporočamo izbiro take mlečne formule, ki mu bo pomagala. To so običajno »ac« mlečne formule, kar pomeni »proti kolikam«. Pri nas obstaja velika ponudba mlečnih formul proti kolikam. Njihova značilnost je, da imajo manj mlečnega sladkorja, obstajajo pa tudi take, ki imajo poleg znižane vsebnosti mlečnega sladkorja dodane tudi prebiotike, to so posebni sladkorji (fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi) in maščobe, imenovane »betapol«, ki delujejo proti kolikam, obenem pa še mehčajo blato.

45

PROBIOTIK NOV IN MO»NEJ©I!

PROBIOTIK S KONTROLIRANO SESTAVO Vzemite LINEX ® Forte z visoko koncentracijo probiotiËnih bakterij. Ne povzroËa zaprtja.

LINEX Forte ®

Po naravni poti do urejene prebave. Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.


46  

K A K O Z D RAV I TI  |   Napenjanje je lahko znak resn e bolezni

mirom in jokom, večji pa napenjanje opisujejo kot pretakanje v trebuhu, kruljenje v želodcu, napihnjenost v črevesju, hudo nelagodje in napetost v trebuhu, kar je lahko zelo moteče. Vzroki napihnjenosti in napenjanja pri otrocih so lahko organski, torej pogojeni z določenimi boleznimi. Najpogostejši vzrok je alergija na kravje mleko ali katerokoli drugo hrano, kot so jajca, arašidovo maslo, ribe, vsi oreščki, pšenična moka. V zahodnem razvitem svetu so alergije v izrazitem porastu. Kar pri 6 % otrok do 3. leta starosti in 2 % odraslih se pojavlja alergija na prehrambene alergene. Napenjanje je lahko tudi posledica intolerance na laktozo (mlečni sladkor), celiakije (neprenašanja močnate hrane – glutena), kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in drugih bolezni.

Napenjanje je lahko tudi posledica zaprtosti ali motenj gibanja črevesja ... Obsežna skupina, ki ima težave z napenjanjem, so tisti otroci, ki imajo slabšo prebavo in so dostikrat zaprti, torej težko odvajajo trše blato. Takrat je debelo črevo razširjeno in napihnjeno, možno je tudi bruhanje. Lahko se pojavijo tudi manjše količine sveže krvi ob odvajanju blata, kar marsikoga dodobra prestraši. Pri otrocih in odraslih je zaprtje pogost pojav sodobnega hitrega tempa življenja. Če otrok blato zadržuje, tudi zaradi tega, ker ne želi odvajati na določenih mestih (npr. otrok ne želi odvajati v vrtcu ali šoli iz zelo različnih razlogov), nastopi kopičenje blata v razširjenem črevesu, kar lahko povzroči zelo hude težave.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Vzrok napihnjenosti, kot ste že omenili, pa ni le v prebavilih. Pri katerih obolenjih se še pojavlja napenjanje kot sekundarni izvor? Napihnjenost in napenjanje se lahko pojavita pri različnih obolenjih, na primer pri celiakiji. To je obolenje, ki se pojavi takrat, ko otrok začne uživati žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenico, ječmen, oves in rž). Celiakija se lahko pojavi kadarkoli v življenju, s tem pa so povezane hude težave, kot so napenjanje, driska, bruhanje, slabše napredovanje telesne teže in višine, pa tudi različne druge težave. Kot sem že omenila, je pogost vzrok napenjanja tudi neprenašanje mlečnega sladkorja, kar je pogost pojav v odrasli dobi, pri majhnih otrocih pa je običajno posledica prebolele driske zaradi okužbe (npr. po preboleli okužbi z rota virusom). Kakšni so značilni simptomi za napenjanje pri starejših? Kdaj zadošča samozdravljenje in kdaj je potrebno zdravljenje? Ali potrebujemo le samozdravljenje ali zdravljenje, je težko reči, ker je odvisno od vzroka. Z ustreznim zdravljenjem osnovne bolezni bo minilo tudi napenjanje. Če je vzrok na primer zaprtje, lahko napenjanje ozdravimo s samozdravljenjem. Priporočamo hrano z veliko vlakninami, uživanje probiotikov in pitje veliko tekočine. S takim samozdravljenjem, ko v resnici zdravimo zaprtje, pozdravimo tudi napihnjenost. Celiakija se po pravilih zdravi s posebno dietno prehrano brez glutena in tudi takrat napihnjenost mine. Če gre za kronično vnetno črevesno bolezen, po zdravljenju prav tako mine tudi napihnjenost. Svetujemo pogovor pri zdravniku, ki se glede na težave in stanje pri bolniku odloči za ustrezno zdravljenje.

47


48  

K A K O Z D RAV I TI  |   Napenjanje je lahko znak resn e bolezni

Č

e nastopijo določene bolezni, zaradi katerih pride do razrasta bakterij v črevesu, kot je vnetje »slepe vijuge« po operaciji na črevesu ali pri kronični vnetni črevesni bolezni, svetujemo zdravljenje s probiotiki. Slednji so ugodne bakterije, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Za zdravljenje in izboljšavo mikroflore ob zaprtju ali ob antibiotičnem zdravljenju obstajajo tudi posebni prilagojeni probiotični sevi.

Poškodovana mikroflora, ki je za normalno delovanje črevesja zelo pomembna, je tudi lahko vzrok napenjanja. Kako poskrbeti za zdravo črevesno mikrofloro že od mladih nog, da kasneje ne čutimo posledic? Kakšna je vloga probiotikov pri zdravi mikroflori? Odgovor je zdrava prehrana, ki je v določenem obdobju otroka ustrezna. Vsi pediatri vsekakor podpiramo in svetujemo dojenje, materino mleko pa je najboljši dejavnik za zdravo črevesno floro pri dojenčku. Če pa otrok ne more biti dojen ali če ima mati premalo mleka, svetujemo ustrezne mlečne formule. Že sedaj imajo mlečne formule lahko dodane pre- ali probiotike za uravnavanje črevesne flore pri dojenčkih. Če pa nastopijo določene bolezni, zaradi katerih pride do razrasta bakterij v črevesu, kot je vnetje »slepe vijuge« po operaciji na

črevesu ali pri kronični vnetni črevesni bolezni, pa svetujemo zdravljenje s probiotiki, to je z ugodnimi bakterijami, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Enako je pri zaprtju, ko je tudi primerno zdravljenje s probiotiki. Pa tudi po antibiotičnem zdravljenju zaradi kakršnekoli okužbe lahko pride do porušenja črevesne flore. Posebni prilagojeni probiotični sevi obstajajo za zdravljenje in izboljšavo mikroflore ob antibiotičnem zdravljenju. Kako zagotoviti zadosten vnos vlaknin, ki preprečujejo zaprtje, obenem tudi napenjanje, ter skrbijo za normalno delovanje črevesja? Vlaknine so ključnega pomena pri zdravljenju funkcionalnega zaprtja, ki je najpogostejša oblika zaprtja. Svetujemo hrano z obilico vlaknin, kot je sveže sadje in zelenja-


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

va, predvsem kivi, pomaranče, mandarine, hruške, slive, fige, pa polnozrnati kruh in testenine, odsvetujemo pa banane, riž, korenje in čokolado. Seveda pa svetujemo tudi pitje Donata na tešče in posebne mehčalce blata v obliki sirupa. Kakšen dietni režim priporočate, da zaradi hranjenja ne bi prišlo do napenjanja? Po novih priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008 svetujemo dojenje do šestega meseca starosti. Dojenček je lahko izključno dojen (torej ne dobi drugega kot le materino mleko) ali pa polno dojen (dobi poleg materinega mleka še vodo ali te®

49

kočine na vodni osnovi). Dopolnilno prehrano začnemo uvajati ne pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. Priporočamo najprej uvajanje prekuhane zelenjave, nato krompirja in postopno mesa, v obliki kašic, temu sledijo še mlečno-žitne in sadno-žitne kašice. Pri večjih otrocih pa seveda zdravo prehrano z veliko vlakninami, ob tem pa tudi zadostno pitje tekočin. Absolutno odsvetujemo vegetarijansko prehrano, saj že majhne nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin, s posledično škodo na zdravju otroka. Veganska in makrobiotska hrana pa sta po evropskih smernicah v otroškem obdobju prepovedani. ¶

mili jard v 1 odmerku

NOVO!

Odprem, popijem, deluje! za odrasle

za otroke ®

mili jard v 1 odmerku

mili jard v 1 odmerku

Elegantno, enostavno, hitro! Edini probiotik, ki mi pomaga urediti prebavo in okrepiti imunski sistem `e v 5 dneh. Ob prebavnih motnjah: driski ali zaprtju, napenjanju, razdraženem ~revesju, napihnjenosti, ob in po zdravljenju z antibiotiki, alergiji na gluten ali laktozo, v stresu in za lepo kožo. Vsebuje 100 milijard naravnih, živih, za{~itenih probioti~nih bakterij, prebiotike in vitamine. Doma in na potovanju. Za celo družino. Na voljo tudi kapsule.

Prihranim ~as in denar!

ODLI^EN rezultat VIP testa! Neodvisni naklju~ni test probioti~nih izdelkov v Sloveniji je potrdil odli~no kvaliteto Yogermine. Ref: Revija VIP, oktober 2009, str. 21–22.

www.bio-medico.si

Za vas v lekarnah in specializiranih trgovinah.


50  

N A Š A L E K A R N A 

Zdravilne rastline

?

Vprašajte strokovnjaka

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore. Alergičen sem na cvetni prah, kar mi povzroča veliko preglavic. Zanima me, ali lahko uživam izdelke iz matičnega mlečka. Obenem me zanima, ker bomo doma kmalu uvajali gosto hrano pri našem dojenčku, zakaj sodi med visoko alergene snovi pri dojenčkih. Kdaj svetujete, da prvič poskusimo med z majhnim dojenčkom? Niko iz Kopra Izdelke iz matičnega mlečka načeloma lahko uživate, vendar s pazljivostjo na začetku. Cvetni prah, na katerega ste alergični, je produkt vetrocvetk, medtem ko je cvetni prah, ki ga najdete v naših izdelkih, produkt žužkocvetk. Zato vam svetujem, da na začetku poskusite z manjšimi količinami matičnega mlečka, in če ne bo nobenih reakcij tri dni, v nadaljevanju uživajte priporočeno dnevno količino. Med lahko vsebuje mikroorganizme (spore bakterije Clostridium botulinum), ki jih črevesni encimi dojenčka ne morejo prebaviti, saj njihova prebavna mikroflora še ni dovolj razvita. Otrokom po dopolnjenem 1. letu starosti priporočamo 5-15 g medu dnevno. Prve tri dni naj otrok uživa po eno žličko (5 g) dnevno, in če ne opazite nobenih težav (alergijo ali krče), povečajte količino do treh žličk. Na začetku bi svetovali akacijev med, ki je nevtralnega okusa. Med prištevamo med alergene snovi, saj se zlasti pri otrocih lahko po uživanju medu pojavijo koprivnica in težave v želodcu. Največkrat je vzrok preobčutljivosti na med v njegovi obvezni sestavini, pelodu. Alergija na pelod (cvetni prah) se pojavi pogosto predvsem v obliki senenega nahoda (alergični rinitis).

Ali je, ko nam že popusti imunski sistem in že zbolimo, zadostna fitoterapija ali raje kar takoj posežemo po »kemiji«? Varja Ko se spopadamo s prehladi, lahko skrajšamo ali vsaj omilimo bolezen s fitoterapijo. Za razkuževanje ustne votline in grla vam priporočam Proapin propolis razpršilo, saj ima propolis pozitiven zdravilni učinek na vnete oz. prizadete sluznice dihal in prebavil. Propolis lahko kanete tudi na kocko sladkorja ali še bolje na med in ga poližete. Vsebuje bioflavonoide, ki uničujejo mikroorganizme, deluje pa tudi protivnetno in anestetično. Za pomoč pri izkašljevanju in drugih tegobah prehlada, ki prizadenejo dihala, vam priporočamo Medexov sirup iz smrekovih vršičkov in medu, obogaten z vitaminom C, ali Apisirup – med s slezom, materino dušico in propolisom. Poleg naštetih izdelkov lahko uživate tudi Apikompleks, med s cvetnim prahom, matičnim mlečkom, propolisom in vitaminom B2. Za krepitev odpornosti vam svetujemo izdelke z matičnim mlečkom, ki je eden najbolj dovršenih proizvodov narave. Matični mleček ima bogato hranilno sestavo, ki jo organizem potrebuje za biološko ravnotežje. Je kompleks hranilnih snovi, vitaminov, mineralov, aminokislin, encimov, hormonov in nenasičenih maščobnih kislin, med katerimi je najpomembnejša 10-hidroksi-2-decenska kislina, ki jo najdemo samo v matičnem mlečku. Izboljša imunski sistem, izboljšuje splošno dobro počutje, pospešuje okrevanje, izboljšuje koncentracijo, povečuje življenjsko moč in odpornost organizma, zato je dragoceno dopolnilo k prehrani. Lahko izbirate med dvema oblikama matičnega mlečka Gelee royale, in sicer v fiolah ali kapsulah. Poleg matičnega mlečka je odličen proizvod tudi Kolostrum Gelee royale, ki poleg matičnega mlečka vsebuje tudi kolostrum. Izdelek priporočamo vsem, ki živijo stresno, se slabo počutijo in imajo oslabljen imunski sistem.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

V vaših izdelkih sem zasledila tudi uporabo jabolka ter jabolčnega kisa. Zanima me, kakšna je njegova zdravilna moč. Jabolko namreč poznam bolj kot zelo priljubljen sadež v prehrani in sploh nisem vedela, da ima tudi zdravilno moč. Hvala za vaš cenjen odgovor. Alja iz Žirovnice Že dolgo je znano, da ima jabolko zdravilno moč. Poleg tega da pospešuje in uravnava prebavo, znižuje tudi krvni tlak, raven holesterola in maščob v krvi, uravnava količino sladkorja v krvi in krepi dlesni. Jabolčni kis vsebuje vse snovi, ki jih vsebuje zdravo in zrelo jabolko. Ocetna kislina je blaga organska kislina, ki jo želodčna sluznica dobro prenaša. Je sovražnik vseh

51

bakterij, zato tudi v želodcu in črevesju učinkovito opravi s temi nevarnimi povzročitelji različnih bolezni. Zaradi protibakterijskega učinka čisti organizem, odstranjuje toksične snovi iz ledvic, mehurja in sečevoda ter spodbuja dejavnost črevesja. Medexove kapsule z jabolčnim kisom in medom priporočamo za uravnavanje prebave in kot pomoč pri čiščenju organizma. Prednost izdelkov v kapsulah pred neposrednim uživanjem jabolčnega kisa je v tem, da ne poškodujejo zobne sklenine. Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu Veliko zdravja vam želita Medex in uredništvo revije Naša lekarna.


52  

N A Š A L E K A R N A 

Znanje za zdravje

A

Ali ste vedeli?

hrano, pijačo ali z jemanjem zdravil. Zaradi prevelike količine strupov jetra včasih žal ne delujejo dobro, zaradi česar lahko nastanejo resne težave z zdravjem. To še posebej velja za ljudi, ki Vse prepogosto zaužijemo nekakovostno zaužijejo velike količine alkohola, mastne hrane hrano, pojemo premalo sadja in zelenjave, po- in veliko zdravil. Strupene snovi v telesu lahko pijemo jutranjo kavo, vzamemo zdravilo, ker privedejo do poškodbe jeter in pojava številnih imamo glavobol, ali prižgemo cigareto, da nam bolezni, kot so tumorji, vnetne spremembe, fičas s prijatelji prijetneje mine. Ne zavedamo pa broze in ciroze. Ena izmed preprostih rešitev tase, da vse te snovi ostanejo v našem telesu dlje kšnih težav se skriva v artičoki. časa, se počasi razgrajujejo in težko odstranijo iz telesa. Pomemben je način življenja, delo, Kaj storiti, kadar pojemo preveč mastne šport in predvsem hrana. hrane in sladkarij, popijemo preveč alkohola ob raznih praznovanjih? Artičoka je ena izmed najstarejših sredoAli ste vedeli, da so jetra eden izmed najpomembnejših organov v našem telesu? zemskih rastlin, ki jo vzgajamo tisočletja. Že v Njihova naloga je predvsem razgradnja ško- antiki so poznali njene zdravilne lastnosti za dljivih in strupenih snovi, ki jih vnašamo v telo s prebavne motnje. Koristijo se samo listi rastlirtičoka vzpostavlja pravilno delovanje jeter in žolčnega mehurja po obilnih in premastnih obrokih!


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA Logotip na zeleni podlagi:

bitax ne, v katerih najdemo aktivne snovi cinarin in silimarin. Cinarin je zadolžen za stimulacijo žolča in za uspešno zniževanje holesterola ldl, medtem ko silimarin ščiti jetra pred toksini in infekcijami. Ker izvleček iz svežih ali posušenih listov artičoke lahko povzroči povečano izločanje žolča, se priporoča pri motnjah presnove maščob. Učinek artičoke je izredno pomemben za ljudi z neurejeno prebavo (napihnjenost, zaprtost), za bruhanje, pomanjkanje apetita, slabost, drisko ali zaprtje. Priporoča se tudi ljudem, ki jedo veliko mastne hrane, pijejo večje količine alkohola, morajo jemati veliko zdravil ali so na kemoterapiji. Z uporabo artičoke jetra lažje in hitreje eliminirajo toksine, nastale z razpadanjem večjih količin zdravil. Pri izbiri izdelka za pomoč jetrom bodite pozorni na količino aktivnih sestavin v dnevni dozi. Premajhna količina aktivnih snovi v artičoki ne bo imela pravega učinka, zato je za nakup takšnega izdelka pomembna prava količina učinkovin, saj je drugače nesmiselno uporabljati takšen izdelek. Priporočamo Encianov izdelek Artičoka 500 MX, ki ima v eni sami tableti dnevno dovolj aktivnih snovi, da zagotovijo zdravo in uspešno delovanje jeter. Te tablete vsebujejo visoko koncentracijo izvlečka artičoke. Kako dolgo lahko uporabljate izdelke iz artičoke? Izdelke lahko jemljete dlje časa, saj s tem še v večji količini odstranite odvečne snovi iz telesa. Pomembna je količina aktivnih snovi v dnevnem odmerku, saj premajhen vnos artičoke ne zagotovi dobrih rezultatov. Poleg običajnih tablet so na razpolago tudi Artičoka tablete v šumeči obliki, kjer so dodani tudi multivitamini. ¶

53


54  

N A Š A L E K A R N A 

Medicinsko zrcalo

Varna starost v varnem stanovanju Božidar Voljč, dr. med., Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

V raziskavi, ki jo je med starejšimi prebivalci Ljubljane, njihovimi negovalci in izvajalci storitev opravil Inštitut Antona Trstenjaka, so udeleženci opozorili na dejstvo, da v Sloveniji samo 5 % vseh starejših prebivalcev prebiva v domovih za starejše občane. Kljub temu se za njihovo bivanje namenjajo velika sredstva. Preostalih 95 % pa morajo za svoja bivališča skrbeti sami. Očitno je, da to velja tudi za varnostne adaptacije njihovih bivališč, ki povečajo kakovost bivanja in varnost pred padci. Med starejšo generacijo so padci najpogostejši vzrok poškodb in hospitalizacij.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

55


56  

M E D I C I N S K O ZRCALO   |  Varna starost v varnem stanovanju

V

erjetnost, da bo starejši človek najmanj enkrat na leto padel, je v starosti nad 65 let 30 %, nad 75 let 40 %, nad 85 let pa kar 50 %. Največ nevarnih padcev z najvišjo smrtnostjo se primeri v domačem okolju, kjer je prizadeti pogosto sam. Usoden je lahko en sam napačen korak in že majhen zdrs lahko staremu ali bolnemu človeku povsem spremeni življenje. Padcem se je v domačem okolju mogoče izogniti z nekaterimi ureditvami, ki v veliki meri povečajo varnost bivanja. Starejši človek v varno urejenem stanovanju ohranja samostojnost in aktivno vključenost v socialno ter kulturno okolje. Kakšne so te ureditve, je razvidno iz priporočil, ki jih je za starejše stanovalce pripravilo avstrijsko ministrstvo za zdravstvo in zaščito potrošnikov in ki jih v nadaljevanju povzemamo. Priporočila so splošna ali pa se nanašajo na posamezne prostore v stanovanju. Veljajo predvsem za samostojne stanovalce. Za invalidne starejše so potrebne posebne in bolj specifične ureditve, še posebej v toaletnih prostorih. Vsak starejši stanovalec naj bi se ravnal po naslednjih splošnih priporočilih: 1. V  stopanje v neosvetljene prostore je nevarno, pa če so še tako domači! Tej nevarnosti se je najbolje izogniti s senzorskimi svetilkami. 2. Kjerkoli v stanovanju je nevaren vsak dvignjen prag med podboji vrat in kakršnakoli nivojska razlika med prostori ali v njih. Obenem je to ovira pri premikanju z invalidskimi vozički, hojcami in drugimi pomagali. 3. Vsa vrata naj bodo široka 90 cm, ne samo zaradi pohištva, tehnike in nakupovalnih vozičkov, ampak tudi zaradi premikanja z invalidskimi vozički in nosili reševalcev. 4. V  rata naj se zaklepajo nad ključavnico, na notranji strani naj ne bo nobenih

zaklepov, zapahov, »rigelčkov« in podobnega. Če do česa pride, to oteži hiter dostop! 5. Okna naj se odpirajo preprosto, brez kljuk, ki zahtevajo razmišljanje ali podstavljanje stolov. 6. Domofon naj bo v prostoru, v katerem se preživi večina časa, da pod pritiskom klica ni treba hiteti iz prostora v prostor. 7. Tla, še posebej v stranišču in kopalnici, naj ne bodo gladka in zdrsna. 8. Najbolj varne so copate s podplatom, ki ne drsi. 9. Gube v preprogah in navzgor zavihani robovi ter vogali so lahko vzrok smrtnih poškodb! V posameznih stanovanjskih prostorih pa varnost bivanja povečajo naslednje ureditve: Pri vstopu v stanovanjsko stavbo naj bo vhodni prag označen s posebno barvo. Stikala naj bodo v višini med 90 in 110 cm, za osvetlitev naj skrbijo senzorske svetilke. Če je do stanovanja treba po stopnicah (boljše je dvigalo), naj bodo visoke 16 cm, široke 30 cm in rahlo nagnjene nazaj. Imajo naj nedrsni rob, širok med 3 in 4 cm, na katerega se je mogoče s podplatom dobro opreti. Na obeh straneh naj bo ograja, ki prvo in zadnjo stopnico presega za 40 cm. Prva in zadnja stopnica naj bosta od podesta do podesta označeni s posebno barvo. V predsobi naj bo senzorska svetilka, stikala pa v prsni višini. Prtljago ali torbice naj se odlaga na polico za odlaganje, in ne na tla, kjer se lahko obnje spotaknemo. Iz istega razloga tudi čevlji in copate sodijo v omarico. Žlica za obuvanje naj bo dolga, med obuvanjem in sezuvanjem je bolje sedeti kot stati. V kuhinji naj bo delovna površina pulta dobro osvetljena. Večji pult je boljši od


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

57


58  

M E D I C I N S K O ZRCALO   |  Varna starost v varnem stanovanju

V

kuhinji naj bo na voljo dovolj površin za odlaganje, kar olajša preglednost in poenostavi vzdževanje reda. Pri roki naj bo dovolj vtičnic za male gospodinjske aparate, po možnosti pa naj bo pult primereno visok tudi za sedeče delo.

Spalnica naj ne bo založena s kovčki, zaboji, stoli in podobnim. Izogibati se je treba kosmatim in drsnim preprogam. Če je spodaj gladek parket, naj se preproge ob postelji nanj prilepijo. Tudi spalnica naj bo dobro osvetljena, zastrta svetloba je nevarna. Postelja naj ne bo prenizka ali previsoka, najprimernejša višina je med 45 in 50 cm, ležišče naj ne bo premehko in se ne sme pogrezati ob vstajanju ali uleganju. Telefon, ki naj ga bo s postelje mogoče zlahka prijeti, naj bo na stabilni nočni omarici ob postelji. Iz postelje naj bo tudi mogoče prižgati ali ugasniti luči v prostoru. Prehod med omaraV kopalnici in stranišču naj se vrata mi in posteljo naj bo širok vsaj 150 cm. Veliodpirajo navzven, da se lažje pride iz prosto- ko starejših hodi ponoči na malo potrebo. ra. Ob vratih, najbolje na zunanji strani ali To je lahko zelo nevarno, če so na poti do tja pa takoj za vrati, naj bodo stikala. Tudi v ko- stopnice ali nivojske razlike. Najbolj varno palnici je bolje imeti kak vtikač več kot je, če je tudi stranišče v istem nivoju, pot do manj. Nevarne so gladke ploščice, mokra tla tja pa dobro osvetljena s senzorsko svetilko. in nivojske razlike. Posebno nevarne so koDnevni prostor, v katerem se prebije palne kadi, zlasti za tiste, ki živijo sami. Prostorne tuširne kabine, v katerih je možno največ časa, naj bo dobro osvetljen. V ustretudi sedeti, so primernejše. Na dnu kadi ali zni višini naj ima dovolj stikal in vtičnic. tuša naj bodo grobe gumijaste prevleke, ki se Kabli sesalcev, luči, televizije, radia, likalniprisesajo na tla. Ob kadi, tušu in školjki stra- ka itd. naj ne ležijo po tleh, ampak naj bodo nišča ali bideja naj bodo oprijemala, vselej pritrjeni na steno s pritrdili. Sedežne garnivertikalna in horizontalna. Pri čiščenju zob ture naj bodo v naravni višini sedenja. Ni treba, da se vanje pogreznemo in se z njih je bolje sedeti kot stati, isto velja za ličenje.

manjšega, isto velja za umivalnik in pipo nad njim. Koš za odpadke naj ne bo v območju gibanja, ampak pod pultom, odkoder ga je mogoče zlahka potegniti. Tla naj ne drsijo, čistijo naj se zlahka in s priborom z dolgimi ročaji. Čim več naj se dogaja v višini sedenja, police, omarice, gorilniki, vtičnice in kuhinjski strojčki naj bodo zlahka dosegljivi. Hladilnik naj se odpira v prsni višini. Dobro je imeti čim več vtičnic, da ne pride do zmešnjave kablov. Izogibati se je treba visokim policam in omaricam, stopanju na pručke, stole, lestve in pogostemu sklanjanju.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

terih je mogoče sneti kozarce, lončke ali škatle le s pomočjo stola ali stanovanjske lestve. Dober občutek založene shrambe se lahko konča s poškodbo v bolnišnici in s posledicami, ki pomenijo konec samostojnosti ali odhod v dom. Tudi garaže naj ne bodo do vrha založene z raznimi policami, orodjem, kolesi in podobnim. Povsod naj veljajo na začetku omenjena splošna načela. Statistike kažejo, da je med starejšimi z ustreznim načinom življenja, prilagoditvami stanovanj in vzgojo padce mogoče zmanjšati kar za polovico. To ne predstavlja le ogromnega prihranka za zdravstvene zavarovalnice, ampak se v povprečju podaljša tudi trajanje zdrave in aktivne starosti. ¶

Polnovredna stekleniËka

Obrok, ki steče

K

akovostno pripravljeno hrano v tekoËi obliki Nutricomp uporabljamo kot samostojen obrok ali dodatek k prehrani, saj zadosti vsem prehranskim potrebam. Obsega diete za normalna in razliËna bolezenska stanja prebave in presnove, ki so namenjene zlasti:

Na voljo brez recepta v vseh lekarnah.

• starejšim in oslabelim ljudem zaradi izgube ali pomanjkanja apetita • ljudem, ki imajo poveËane energijske potrebe • ljudem, ki težko požirajo trdo hrano in tistim, ki okrevajo po operacijah • bolnikom s stresno presnovo, kroniËnimi Ërevesnimi ali jetrnimi obolenji • bolnikom z zmanjšano imunsko funkcijo (onkološka in infekcijska obolenja, po kemoterapiji in obsevanju)

Standardne diete Nutricomp® Standard Nutricomp® Standard z vlakninami

SpecifiËne diete Nutricomp® Diabetes Nutricomp® Hepa Nutricomp® Intensiv Nutricomp® Immun Nutricomp® Peptid

www.medis.si

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana, ilustracija: Roman Ražman, designis

stežka pobiramo. Najboljši so stoli z naslonjali za obe roki, ki se jih ob vstajanju ali usedanju lahko oprimemo. Preproge naj bodo pritrjene, brez gub in zavihkov, ali pa naj bo prostor brez njih, zlasti še če stanovalec pri premikanju uporablja pomagalo. Karnise naj bo pri snemanju zaves možno spustiti in jih potem spet potegniti navzgor. Lepo je, če ima dnevni prostor peč na drva, vendar je centralno ogrevanje neprimerno bolj varno. Peč zahteva vsakodnevno čiščenje, odnašanje pepela, prinašanje drv in podobno. Za starejše stanovalce je bolj varno, če v pečeh ne kurijo. Vprašanje je, ali danes še potrebujemo založeno shrambo z visokimi policami, s ka-

59


60  

N A Š A L E K A R N A 

Koža razkriva

Glivične okužbe kože, nohtov in lasišča Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med.

Vsi imamo po telesu glivice, ki jih najpogosteje najdemo na sluznici ust, prebavil, pa tudi na koži rok in nog. Glivic je več kot sto vrst in večina jih je človeku neškodljivih. Toda obstaja tudi približno petdeset vrst patogenih glivic, ki lahko povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča, nohtov, nožnice ali ustne votline, zelo redko pa resnejše oblike bolezni.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

61


62  

K O Ž A RA Z K R I VA  |  Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča

G

livične okužbe kože sodijo med najpogostejše kožne bolezni. Njihov pomen za zdravje je velik, saj se nezdravljene lahko širijo po telesu, v globlje predele kože ter na druge ljudi. Pogosto jih povzroča pretirano razraščanje gliv, ki so prehodno ali pa stalno prisotne na koži. Njihovo rast spodbuja sprememba lokalnega stanja kože. Večino glivičnih okužb kože pri človeku povzročijo glive iz skupine dermatofitov. Ti se hranijo s keratinom rožene plasti kože, dlak in las. Dermatofiti se delijo na zoofilne, ki jih najpogosteje prenašajo mačke, občasno pa tudi psi, hrčki, morski prašički in govedo. Pogosteje zbolijo otroci, poklicno pa tudi kmetje in veterinarji, ki so v stiku z okuženimi živalmi. Med okužbami z zoofilnimi dermatofiti je najbolj znana mikrosporija oziroma tako imenovana mačja bolezen, ki je tudi v Sloveniji precej razširjena. Najpogosteje jo povzroča gliva Microsporum canis, ki jo prenašajo mačke, bolezen pa se širi tudi v vrtcih, šolah ter med družinskimi člani. Druga vrsta so antropofilni dermatofiti, ki so prilagojeni na človeka. Med ljudmi se prenašajo z neposrednim stikom ali posredno z okuženimi kožnimi luskami in sporami. Pomemben kraj za okužbe so športni objekti, na primer telovadnice, pa tudi kopališča in zdravilišča. Dejavniki tveganja za glivične okužbe so: • sladkorna bolezen, • bolezni, ki povzročajo imunsko oslabelost, kot sta na primer rak ali okužba z virusom hiv, • pogoste poškodbe nohtov ali podnohtja (otiščanci zaradi pretesnega obuvala ali zaradi ortopedskih nepravilnosti stopal), • močno potenje, • poklicna tveganja (delo v toplih in vlažnih prostorih), • nošenje zaprtih obuval iz umetnih materialov, • sintetična oblačila, • nezadovoljivo brisanje nog po kopanju, prhanju, plavanju, • javna mesta, kjer pridemo v stik s površinami, ki so jih predhodno okužili drugi ljudje, in • dolgotrajno jemanje antibiotikov. Glivične okužbe kože z dermatofiti imenujemo tudi ti-


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

63

nea. Delimo jih glede na lokacijo na telesu, kjer povzročajo okužbo. Prizadenejo lahko kožo kjerkoli na telesu. Najpogostejša je okužba nog Najpogostejša je okužba nog, t. i. tinea pedis. Do okužbe pride običajno v kopališčih, športnih objektih, kjer puščajo spore ljudje, ki imajo glivično okužbo stopal, zato jo imenujemo tudi atletsko stopalo. Najpogosteje se prve spremembe pokažejo na koži med nožnimi prsti kot drobno luščenje, nato nastanejo drobni mehurčki in razpoke. Iz medprstnih prostorov se okužba lahko razširi na iztezno ali hrbtno stran prstov nog ali stopala. Na koži lahko opazimo rdečino, spremembe pa srbijo in bolijo. Nezdravljena okužba se lahko razširi tudi na nohte. Predvsem v poletnih mesecih se okužbe stopal navadno poslabšajo, glivični okužbi pa se lahko pridruži še bakterijska okužba.

Hitreje do intimnega zdravja ! m a j i c k e f n i m STOP glivični Canesten 1 vaginaleta z aplikatorjem v setu s Canesten kremo: • takojšnja učinkovitost proti glivičnim infekcijam nožnice • Canesten krema z nanosom na zunanje in intimne predele ublaži srbenje in pekoč občutek • mlečna kislina pomaga pri obnovi pH vrednosti nožnice • enostavna uporaba • uveljavljeno in varno zdravilo.

sedaj brez recepta

Canesten®

www.canesten.si

Mladoletnice do 18. leta lahko uporabljajo zdravilo le po predhodnem posvetovanju z zdravnikom. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.


64  

K O Ž A RA Z K R I VA  |  Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča

Kako preprečujemo glivične okužbe kože in nohtov? V skupnih umivalnicah, zdraviliščih ali športnih objektih uporabljamo svoja obuvala. Po umivanju kožo dobro osušimo. Nosimo čevlje iz zračnih, naravnih materialov. Menjamo več parov čevljev in po nošenju čevlje prezračimo. Nosimo bombažne nogavice in zračna oblačila, saj omogočijo izhlapevanje vlage. Skrbimo, da so živali, s katerimi prihajamo v stik, zdrave. Že ugotovljeno okužbo zdravimo po navodilih zdravnika. Glivična okužba nohtov Glivično okužbo nohtov rok ali nog imenujemo tudi onihomikoza. Začne se na enem nohtu, nato pa se lahko širi še na preostale. Glivice prodirajo od zgornjega prostega roba nohta pod nohtno ploščico ali pa se naselijo najprej ob robu, na stranskih delih nohta, in se nato širijo na noht. Okužen noht se največkrat na prostem koncu dvigne, obarva rumenkasto belo in postane zadebeljen ter lomljiv. Lahko se obarva tudi zeleno, rjavo ali črno, kar je odvisno od povzročitelja bolezni. Onihomikoza se ne pozdravi spontano in je stalen vir okužbe. Sama načeloma ne povzroča bolečin. Ko se noht deformira, pa povzroča bolečine pri hoji ter je vstopno mesto za bakterijske okužbe. Za onihomikozo pogosteje obolevajo starejši ljudje, poleg starosti okužbo pospešujejo še bolezni žilja, pretirano potenje, bolezni imunske pomanjkljivosti, sladkorna bolezen in druge dermatološke bolezni, ki prizadenejo tudi nohte. Okužbe lasišča Dermatofiti povzročajo tudi okužbe rok, obraza, telesa in poraščenih delov telesa, kot sta lasišče in brada. Na koži opazimo okrogla, pordela žarišča, ki so ostro omejena in imajo poudarjen rob. Za okužbo lasišča so občutljivi predvsem manjši otroci, ki še nimajo dobro dejavnih lojnic. Najprej vidimo blaga, okrogla žarišča, ki so lahko blago pordela in se drobno luščijo. Z napredovanjem se lasje nekaj milimetrov nad površino kože odlomijo. Povrhnja okužba se redko razširi v globoko. Okužbo lasišča pri nas najpogosteje povzročajo zoofilni dermatofiti, med boleznimi pa je najpogostejša mikrosporija. Glivične okužbe kože lahko povzročajo tudi kvasovke, med katerimi je najbolj pogosta Candida albicans, in plesni. Kvasovke rodu Candida povzročajo kandidozo. Poleg povrhnjih okužb kože in sluznic lahko povzročajo tudi sistem-


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

ske okužbe. Vlažna in topla koža je idealna za razrast kvasovk, še posebej, kadar je okvarjena zaradi drgnjenja, zato so te okužbe najpogostejše v kožnih gubah, med prsti, pa tudi ob nohtih. Kandidoza je tudi okužba sluznic, med bolj znanimi je soor pri dojenčkih in vnetje nožnice oziroma vaginalna kandidoza. Glivične bolezni kože so kronične okužbe, ki se v večini primerov ne pozdravijo same, zato je potreben pregled pri zdravniku in ustrezno zdravljenje. Nezdravljena okužba je stalen vir novih okužb za obolelega ter za okolico. Za dokaz povzročiteljev uporabljamo mikroskopski pregled, pri katerem se postrga del prizadete kože ali nohta in vzorec pogleda pod mikroskopom, nato pa še goji na posebnih gojiščih. Glede na povzročitelja se odločimo za ustrezno zdravljenje, ki je lahko lokalno ali sistemsko. Protiglivična sredstva oziroma antimikotiki za lokalno uporabo so v obliki krem, raztopin, praškov, razpršil, laka za nohte ... Pri razširjenih oblikah ali okužbi, ki prizadene lasišče, je potrebno zdravljenje z zdravili v obliki tablet. Prav tako so pri okužbi nohtov lokalni antimikotiki večinoma neučinkoviti in se odločimo za sistemsko zdravljenje, ki je dolgotrajno; pri okužbi nohtov na rokah traja 6 tednov, na nogah pa kar 12 tednov. ¶

65


66  

N A Š A L E K A R N A 

Stresno

Izgorelost ko se telo upre zlorabljanju samega sebe Eva Ferjan, dipl. psihologinja

Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane po več letih izčrpavanja organizma. Izgorel človek pride do stanja močnega upada telesne energije, težko ohranja budnost in ne more se koncentrirati. Obenem se mu trga miselni tok, pozablja, je anksiozen, neodločen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni sposoben opravljati vsakodnevnih opravil, kaj šele delati.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

67


68  

S T R E S N O  |  I zgorelost - ko se telo upre zlorabljanju samega sebe

K

o človek pride v stanje izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj slabega, izjemno hudega. Delovna učinkovitost pade, tudi volje do življenja zmanjka. A ni vse tako črno, kot se zdi. Izgorelost lahko jemljemo tudi kot pomoč narave, resen opomin, ki človeku pokaže, da ni na pravi poti, da ne živi svojega življenja, vsaj ne takega, kot bi ga lahko. S simptomi, kakršni se pojavijo, človeka prisili v spremembo. Spravi ga v stanje, ko dobi uvid v dosedanje lastno delovanje in se zave druge vrednosti svojega življenja. Človeka spodbudi, da se zbliža sam s seboj, naredi nekaj zase in izstopi iz začaranega kroga nenehnega pehanja za rezultati ter zlorabljanja sebe in svoje energije. A za tako okrevanje je potrebno kar nekaj časa, vsaj dve leti ali celo več.

Koga doleti izgorelost Pogosto laično mnenje je, da izgorevanje in izgorelost ljudi povzročijo zunanji dejavniki – neustrezne delovne okoliščine, pritiski zaposlitve, preobremenjenost doma. A okoliščine same še ne povzročijo izgorevanja. Potreben je še človek, ki je programiran tako, da zaradi njegovega delovanja lahko pride do izgorelosti. Človek, ki se ne zna pri delu ustaviti, se spočiti, reči, da je preutrujen, in si vzeti prosto. Izgorelost doleti ponavadi najbolj zagnane, uspešne, pridne in delovne. A sebe vrednotijo glede na svoje delo in dosežke. Prav tako dojemajo okolico in svet, ki jih po njihovih prepričanjih ceni zgolj zaradi njihovega dela, četudi jih drugi tako obravnavajo ali pa ne. Za izgorevanje so najbolj dovzetni tisti, ki so bili že kot majhni vzgojeni s pogojno ljubeznijo. Pohvale, pozornost in ljubezen so dobivali predvsem takrat, ko so zadovoljevali potrebe drugih, pomagali, delali, bili uspešni v šoli, ne pa, kadar so zadovoljevali lastne potrebe, uživali in se igrali. Tako se otrok postopoma nauči, da je vreden le takrat, ko dela, ko je produktiven, pomaga drugim, sicer pa ne. S takim vedenjem nato nadaljuje tudi brez zunanjih pogojevanj. Otrok na ta način zgradi neki lažni jaz, samopodobo, ki temelji na storilnosti. Obenem pa izgubi stik s seboj in svojimi lastnimi potrebami. Žene in peha se za rezultati in pohvalami za lastno delo ter si odreka počitek in užitek. Tudi okolje – družbeno, družinsko ali delovna situacija – je dejavnik, ki spodbudi človekovo izgorevanje; a predvsem izgorevanje tistih, ki imajo tako storilnostno pogojeno samopodobo. Okolje, ki človeku ne nudi povratnih informacij o njegovem delu, kjer ni priznanj za delo, ne pohval, kjer so slabi odnosi, zaposlitev, ki ni varna – danes zaposlen, jutri že lahko odpuščen ... vse take okoliščine še toliko bolj vplivajo na izgorevanje člo-


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

veka. A tisti, ki ceni sebe, ne glede na storilnost in dosežke, v takih situacijah reče ne, se umakne, ne dela, stagnira in se ne obremenjuje zaradi svoje nedelavnosti. Za razliko od teh storilnostno pogojena oseba dela in dela ter si prizadeva biti pridna, kajti le tako lahko ohranja dobro mnenje o sebi. Potek izgorevanja Izgorevanje do izgorelosti oz. adrenalnega zloma lahko traja zelo dolgo, tudi več desetletij. Proces poteka v več stopnjah. Raziskovalka adrenalne izgorelosti, psihologinja A. Pšeničny, navaja naslednje stopnje izgorevanja vse do adrenalnega zloma. Začne se z utrujenostjo, fizično, čustveno in kognitivno. Ko se ta utrujenost kopiči, pride do preutrujenosti. Človek, ki je zelo utrujen, ponavadi to prepozna in se odloči za počitek, a tisti, ki se spoštuje in ceni le glede na svoje delo in dosežke, bo te znake spregledal. Zaradi utrujenosti njegova delovna učinkovitost pade, kar pa ogrozi njegovo samopodobo. V težnji po ohranitvi pozitivne samopodobe se še bolj zažene pri delu, kar ga privede do stanja izčrpanosti. Za izčrpanost je značilen občutek kronične utrujenosti, ki ga oseba stalno zanika, in ob tem skrajna storilnostna usmerjenost – deloholizem. Stopnja izčrpanosti lahko traja tudi 20 let. Oseba živi precej nekakovostno življenje, a si tega ne priznava. Niti se ne zaveda, da si zasluži kaj več od nenehnega pehanja za delovnimi dosežki. Izčrpanost vodi postopoma do preizčrpanosti, ko dobi oseba občutek ujetosti v načinu življenja, dela in odnosov. Ujetosti se oseba poskusi včasih rešiti z menjavo dela, okolja ali odnosov, a najpogosteje se zgodi, da se vse nadaljuje. Težava namreč ni zunanje narave, temveč je predvsem notranja. Človek se tako počuti čedalje bolj nemočnega, kar spremljajo občutki krivde (ker ne naredi dovolj) in upadanje samopodobe. To stanje

69

Manj sem obremenjena, več časa imam za otroke »Čeprav mi materinstvo pomeni največ na svetu, sem bila zaradi nenehnega usklajevanja obveznosti doma in v službi vse bolj vzkipljiva in zadirčna do svojih otrok. Zdaj se znam bolje organizirati in imam več časa zanju. Potrpežljivo odgovorim na vsa njuna 'zakaj' vprašanja in uživam v vsakem trenutku z njima.«

Persen Forte je zdravilo rastlinskega izvora. Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča zasvojenosti. Persen Forte je pametna odločitev, ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan.

Test: Ali ste v stresu? Preverite na: www.5minutzasprostitev.com

Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.


70  

S T R E S N O  |  I zgorelost - ko se telo upre zlorabljanju samega sebe

ujetosti lahko traja leto ali dve. Človek se vse bolj izčrpava in peša, a se še vedno trudi, da bi bil aktiven. To postopoma privede do adrenalne izgorelosti, ko so vsi simptomi na višku – nespečnost, nezmožnost odločanja, napadi besa, joka, depresivni občutki, kar se po nekaj mesecih »konča« z adrenalnim zlomom. Adrenalni zlom se kaže kot skoraj popolna izguba energije, kot velik psihofizični in nevrološki zlom. Oseba lahko prespi večji del dneva, težko ohranja budnost, nima koncentracije, kratkoročni spomin je skrajno omejen. Lahko se izrazi v obliki hudih depresivnih ali anksioznih simptomov, ali pa celo s kapjo ali infarktom. Človek je v času zloma popolnoma brez energije, vsak napor, celo najmanjši vsakodnevni, mu je odveč. Okrevanje – pot k spremembi Človek, ki je doživel adrenalni zlom, je »prisiljen« poiskati terapevtsko ali zdravniško pomoč. In takrat se začne preobrat. Okrevanje po izgorelosti traja večinoma dolgo – s pomočjo terapij ali po potrebi in presoji terapevta tudi zdravil – tudi nekaj let. A to dolgo obdobje je potrebno, da človek spozna nove poti v življenju, si zastavi nov način življenja in se ga privadi. Pravzaprav je dobro, da je narava pri tem stroga in da so simptomi močni in trajajoči, kajti le to človeka prisili v konkretne spremembe. Pri blažjih znakih bi prekmalu zašel na svojo staro pot zlorabljanja sebe in kmalu bi se znova ujel v enake vzorce delovanja. Bolj kot se človek spremembi upira ali poskuša ob okrevanju stopiti na staro pot, težje in počasneje okreva. Ob poskusih stopiti na staro pot hitro zdrsne nazaj v šibko stanje izgorelosti. Narava ga ne pusti nazaj in prej ali slej spozna drug način življenja in zaživi dosti bolj kakovostno. Človek, ki uspešno okreva, močno spremeni svoj življenjski slog. Morda je, glede na zunanja merila, manj uspešen in produkti-

ven, a vsekakor bolj zadovoljen in miren v sebi. Tako je v končnem izgorelost oz. adrenalni zlom pravzaprav odskočna točka k veliki pozitivni spremembi v življenju, če se človek ni uspel ustaviti in poiskati boljše poti prej. Ni vse črno, kar se zdi črno, in tudi ne belo, kar se zdi belo. Kar se zdi najslabše, je hkrati lahko tudi največje darilo. Kako lahko preprečimo izgorevanje? Starši v odnosu do otrok Že tako se zelo poudarja, kako pomembna je brezpogojna ljubezen staršev. In ravno pri dovzetnosti za izgorevanje se pokažejo »napake« pri odnosu staršev do otrok. Pomembno je, da otrok dobi dovolj pozornosti, pohval in naklonjenosti ne glede na to, ali je priden in ubogljiv ali ne. Otrok, ki dobiva pozornost ali pohvale le takrat, ko zadovolji potrebe drugih, naredi nekaj dobrega, dobi dobre ocene v šoli, sicer pa ne, ali se mu lastne prostočasne aktivnosti, druženje ali občasno brezdelje celo očita, se postopoma nauči, da je vreden le takrat, ko dela in se peha za dosežki. Izgubi stik s seboj in svojimi lastnimi potrebami. Lahko je sicer zelo uspešen v šoli, pri študiju, kasneje v poslovnem svetu, a na račun lastne programiranosti in zatiranja notranjih potreb, ki jih niti ne zazna. A vzgoja ni zgolj v tem, kaj otroku povemo in kako ravnamo z njim. Otrok se ogromno nauči tudi z opazovanjem. In če vidi starše, ki se nenehno utapljajo v delu, v službi in doma, ter si odrekajo lastno sprostitev in užitke, to ponotranji in sprejme kot vrednoto. Marsikdo se tudi »zaradi otroka« marsičemu odreka, a kaj mu s tem sporoča? Morda je boljše sporočilo otroku, če je občasno v varstvu drugega in vidi, da si starša privoščita tudi kaj dobrega zase. Sami pri sebi Če človek pri sebi prepozna znake izgorevanja, je dobro, da poišče pomoč – bodisi v obliki psihološkega svetovanja, terapij v


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

obliki delavnic za osebni razvoj ali drugačno. Potrebuje tako pomoč, ki mu pomaga preseči notranja prepričanja o sebi in svetu, mu pomaga priti v stik s seboj, svojimi potrebami in ga spodbudi k drugačnemu, kakovostnejšemu življenju. Na delovnem mestu Delovno mesto lahko močno spodbudi izgorevanje, če ne zagotavlja temeljnih potreb človeka. Poleg ustreznega plačila je pri delu zelo pomembno tudi priznavanje dobro opravljenega dela, varnost samega delovnega mesta, stabilnih pogojev dela in nadzora nad okoliščinami dela, jasno opredeljene delovne naloge ter dobri odnosi na delovnem mestu. Če tega ni, so ljudje toliko bolj podvrženi izgorevanju. In izgoreli bodo tisti, ki se v takih okoliščinah najbolj trudijo, si prizadevajo in najdlje vztrajajo.

71

Če na delovnem mestu opazimo sodelavca, ki vztraja pri delu, dela nadure, tudi ob koncu tedna, in to navkljub utrujenosti, si ne uspe vzeti dopusta ali celo dopust preživlja delovno, je dobro, da ga na njegovo »delavnost« opozorimo. Predlagajte mu, naj si poišče pomoč. Morda vam bo prisluhnil, če pa ne, potrebuje močnejši udarec, da se zave svoje lastne vrednosti. ¶ Eva Ferjan, univ. dipl. psihologinja, vodi iksa inštitut za osebni in poslovni razvoj. V okviru inštituta nudi strokovne team buildinge in treninge razvoja zaposlenih, posameznikom psihološka svetovanja, mediacijo in coaching za preseganje noranjih ovir. Je tudi mediatorka, terapevtka energetske psihiologije in praktik psihološke kineziologije.

Preprečimo izgorelost

Izgorelost bomo preprečili, če si bomo zastavljali dosegljive cilje, se zavedali lastnih potreb in jim dajali večji pomen. Zavestno se sproščajmo, ukvarjajmo se s športom ter poskrbimo za uravnoteženo prehrano. Vendar v zimskem času samo s hrano le stežka zaužijemo ustrezno količino ter razmerje vitaminov in mineralov. Priporočljivo jih je dodatno vnašati v telo s prehranskimi dopolnili in tako telo imunsko okrepiti ter zaščititi pred boleznijo. Prehransko dopolnilo Supradyn Q10 ima edinstveno kombinacijo vseh nujno potrebnih mikrohranil, ki jih telo izgublja v hitrem in stresnem načinu življenja. Poleg vseh pomembnih vitaminov, mineralov in elementov v sledovih, vsebuje novi Supradyn Q10 tudi koencim Q10, ki je ključnega pomena za aktivacijo lastne energije telesnih celic, kar pripomore k splošnemu dobremu počutju. Redno jemanje Supradyn Q10 zagotavlja dnevni nivo energije, potrebne za premagovanje vsakodnevnih aktivnosti. Na voljo je v lekarnah in specializiranih prodajalnah, in sicer v obliki filmsko obloženih in šumečih tablet. Priporočeni odmerek je ena tableta dnevno za odrasle in otroke, starejše od 14 let.

Oglasno sporočilo

Izgorelost ali "Burnout" je izraz, s katerim opisujemo dolgotrajno izčrpanost in zmanjšano zanimanje za delo v službi ali pri opravljanju študijskih obveznosti. Je posledica predolgih obdobij (pre)intenzivnega dela ali opravljanja več del vzporedno in pomankanja vmesnih obdobij počitka. Eden najpomembnejših povzročiteljev izgorelosti, čedalje pogostejše bolezni sodobnega časa, je stres na delovnem mestu. Izgorelost je enako pogosta pri moških in ženskah, možna je v vseh starostnih obdobjih, pri vseh stopnjah izobrazbe in na vseh vrstah delovnih mest. Najbolj je razširjena med 30. in 40. letom starosti, ogroženost pa narašča s stopnjo izobrazbe.


72  

N A Š A L E K A R N A 

Stresno

Lekovi

nasveti

za

preprečevanje

stresa

Tehnike sproščanja Vesna Hojnik, univ. dipl. biolog

Živimo v času, ko je stres velik del vsakdanjika slehernega od nas. Prav zato postajajo različne tehnike sproščanja vsakodnevna nujnost. V nadaljevanju so opisane tri preproste, a učinkovite tehnike sproščanja, ki jih lahko izvajamo sami. Priporočljivo je, da izbrane tehnike sproščanja izvajamo, če se le da, zmeraj na istem kraju. Ta naj bo čim bolj izoliran od zvočnih in drugih zunanjih dražljajev. Pomemben prispevek k učinkovitosti različnih tehnik sproščanja je tudi rednost izvajanja, po možnosti vedno ob istem času. Dolgoročno najboljši učinek bomo dosegli, če bomo opisane tehnike vpeli v svoje običajne obveznosti (npr. pred umivanjem zob zjutraj ipd.). Obenem velja, čim bolj je zapolnjen naš vsakdanjik, tem koristnejše in sproščujoče bodo sprostitvene tehnike za nas.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

73


74  

S T R E S N O  |  Lekovi nasveti za preprečevanje stresa - Tehnike sproščanja

Vizualizacija Pri vizualizaciji sodelujejo vsi čuti, njen namen pa je, da nam pomaga spremeniti naše dojemanje sveta, tako da spremenimo tisto, kar čutimo znotraj sebe. Lotimo se je sede, leže, v polležečem položaju ali sede v vzravnanem položaju. Vizualizacijo izvajamo, ko smo utrujeni, naveličani, bolni ali ko se moramo umiriti in sprostiti. Pridružen učinek sprostitve ob vizualizaciji je tudi ta, da lahko z njo pripomoremo k trajni spremembi. Zato si pred samim izvajanjem vizualizacije izberemo cilj oziroma pozitivno namero. Ta naj bo izražena jasno, kratko, nedvoumno in v sedanjiku (npr. sem srečen/ sem zdrav/sem sproščen/uspešen …). Izvajanje vizualizacije: Namestimo se v enega od zgoraj opisanih sproščujočih položajev. Zapremo oči in se osredotočimo na dihanje. Spremljamo zrak, ki vstopa v naše telo z vdihom, in zrak, ki ga zapušča z izdihom. To počnemo nekaj minut, dokler se ne sprostimo. V mislih se sprehodimo po telesu in preverimo, če kje obstajajo napetosti. Osredotočimo se na takšno mesto in si predstavljamo, kako postaja vse bolj sproščeno.

Ponovno se osredotočimo na dihanje, nato pa si predstavljamo, kako ležimo na prijetni plaži. Prijeten, sončen dan je, mi pa ležimo na mehkem pesku blizu vode. Uporabimo vse čute, da si v mislih ustvarimo čim bolj živ prizor. Pod seboj čutimo droben, bel pesek. Vanj zakopljemo noge in čutimo, kako nam nežno polzi med prsti. Razgledamo se okrog sebe in opazujemo sinje modro morje, oddaljeno obzorje, par puhastih oblačkov na nebu, svetel pesek in mogočne borovce, ki mečejo prijetno senco na nas. Slišimo galebe na nebu, škržate v borovcih in nežne valove morja, ki oblizujejo pesek. Vonjamo morje, borovce, okusimo slano vodo na ustnicah in okus sveže breskve, v katero smo ugriznili. Čutimo, kako nežna sapica boža naše telo. Čim več podrobnosti bo v naši vizualizaciji, intenzivneje bomo doživeli prizor. Ko smo izdelali vse podrobnosti prijetnega prizora, se pomudimo v njem. Občutimo mir, zadovoljstvo, hvaležnost in sproščenost. Preden zapustimo plažo, trikrat počasi in razločno ponovimo svoj cilj oziroma pozitivno namero. Nato naj prizor počasi izgine, vendar z zavedanjem, da se lahko vanj kadarkoli vrnemo, ne glede na zunanje okoliščine.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Počasi preusmerimo pozornost na prostor, v katerem izvajamo vizualizacijo. Zavemo se obleke na svoji koži in stika s podlago, na kateri sedimo ali ležimo. Globoko vdihnemo, pokrčimo prste na rokah in počasi odpremo oči. Avtogeni trening Avtogeni trening je znanstveno utemeljena tehnika sproščanja, ki temelji na avtohipnozi. Zmanjšuje stres, poleg tega pa lajša tudi simptome astme, zaprtja, diareje, glavobolov, znižuje krvni pritisk in izboljša pretok krvi. Prednost avtogenega treninga je med drugim tudi ta, da zanj potrebujemo zgolj deset minut časa dnevno. Za izvajanje je najbolj priporočljiv ležeči položaj, lahko pa ga izvajamo tudi sede. Vaditi je potrebno vsaj enkrat dnevno, in sicer preden vstanemo oziroma preden zaspimo. Po vsaki vaji je potrebno nujno izvesti tako imenovane vaje normalizacije, čeprav morda nismo dosegli želenih rezultatov. Prav tako so vaje normalizacije priporočljive v primerih, ko nas med vadbo nekaj zmoti (na primer zvonjenje telefona ipd.). Izvajanje avtogenega treninga 1. vaja: postopna sprostitev

75

S 1. vajo ustvarjamo optimalne pogoje za izvedbo kasnejših vaj. • Uležemo se na hrbet, zapremo oči in rahlo razširimo noge. • Nato v mislih po vrsti ponovimo vsako od naslednjih trditev; k naslednji pa se premaknemo šele, ko s predhodno dosežemo želeni učinek. Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen. Ω Mišice nog so sproščene. Ω Boki in kolki so sproščeni. Ω Hrbet je sproščen. Ω Roke so sproščene. Ω Ramena, vrat in obraz so sproščeni. Ω Celotno telo je globoko sproščeno. Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen. 2. vaja: vaja teže Ko smo v celoti izvedli vajo postopne sprostitve, preidemo k vaji teže, ki še dodatno poveča sproščenost. V mislih po vrsti ponovimo vsako od naslednjih trditev; k naslednji se premaknemo šele, ko s predhodno dosežemo želeni učinek. Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen. Ω Roke so težke. Ω Noge so težke. Ω Predel trebuha in prsi je težak. Ω Hrbet je težak.


76  

S T R E S N O  |  Lekovi nasveti - Tehnike sproščanja


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Ω Vrat in glava sta težka. Ω Celotno telo je težko. Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen. 3. vaja: vaja toplote S to vajo povečamo dotok krvi v določene dele telesa in s tem povezan občutek toplote v njih. V mislih ponovimo vsako od naslednjih trditev; k naslednji pa se premaknemo šele, ko s predhodno dosežemo želeni učinek. Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen. Ω Roke so prijetno tople.

Pozdrav soncu Pozdrav soncu je jogijska tehnika, sestavljena iz zaporedja dvanajstih položajev, ki jih izvajamo kot eno samo neprekinjeno vajo. Povečuje prožnost hrbtenice in sklepov, poleg tega pa prinaša notranji mir, povečuje koncentracijo, sprosti in krepi mišice, usklajuje delovanje notranjih organov, pospešuje prebavo ter uravnava krvni pritisk. 1. S  tojimo vzravnano. Noge so skupaj, dlani pa sklenjene na prsih. Noge so trdno na tleh. Sprostimo se, vrat spustimo na prsi in izdihnemo. 2. G  loboko vdihnemo, medtem ko dvigujemo sklenjene roke in se v pasu upognemo nazaj. 3. P  očasi izdihnemo in se v pasu prepognemo naprej. Roke položimo plosko ob stopala, obraz naj bo tesno pri nogah (upognemo kolena, če je potrebno). 4. V  dihnemo, medtem ko iztegnemo levo nogo nazaj, tako da počiva na kolenu in prsih; istočasno upognemo desno koleno, glavo pa dvignemo in pogledamo čim bolj navzgor.

77

Ω Noge so prijetno tople. Ω Trebuh in prsi so prijetno topli. Ω Hrbet je prijetno topel. Ω Vrat in glava sta prijetno topla. Ω Celotno telo je prijetno toplo. Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen. Po treh opisanih vajah izvedemo normalizacijo. Pokrčimo roke v komolcu. Dvignemo kolena k prsim. Globoko vdihnemo. Odpremo oči.

5. Zadržimo dih, iztegnemo še desno nogo in visoko dvignemo zadnjico. Telo naj tvori obliko trikotnika. 6. Med izdihom spustimo kolena in obraz do tal, trebuh in medenica pa naj ostaneta rahlo privzdignjena. 7. Vdihnemo, medtem ko dvignemo zgornji del telesa, tako da iztegnemo roke. Pogledamo navzgor. 8. Roke in noge držimo plosko na tleh in izdihnemo, medtem ko dvigujemo zadnjico kvišku in nazaj. Pete in glavo potisnemo proti tlom. 9. Vdihnemo, vzdignemo levo nogo in jo pritisnemo ob prsni koš. Desna noga ostane iztegnjena, koleno naj počiva na tleh. 10. I zdihnemo, medtem ko dvigujemo zadnjico in postavljamo desno nogo poleg leve. Obraz naj bo tesno ob nogah. 11. Vdihnemo in medtem ko se vzravnamo, iztegnemo roke navzgor in se usločimo nazaj. 12. Vrnemo se v prvotni položaj in izdihnemo. Vajo ponovimo še enkrat tako, da najprej iztegnemo desno nogo.


78  

N A Š A L E K A R N A 

Otroci in mladostniki

Lahko noč,


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Besedilo je nastalo v sodelovanju z asist. dr. Natašo Bratina, dr. med., predstojnico Oddelka za diabetes na Pediatrični kliniki v Ljubljani

Popoldne in zvečer, ko se končajo naše vsakodnevne obveznosti, imamo na voljo nekaj prostih uric, ki jih lahko posvetimo otrokom in partnerju. Na vrsti je le še večerja, za veliko zaposlenih staršev poleg zajtrka edini obrok, ki ga otroku lahko pripravijo med tednom sami. Obenem tudi odlična priložnost za družino, da nekaj časa preživi skupaj, se umiri in pripravi na nov dan.

79


80  

O T R O C I I N M L ADOSTNIKI  |  Lahko noč, Lumpi

V

ečerja naj bi bila lahek in ne preveč obilen obrok, ki naj pride na vrsto do 20. ure. Slabe navade v ritmu prehranjevanja, kot so prigrizki po 20. uri in vse do 22. ali celo 24. ure, so povsem nesmotrne. Telo se pripravlja na počitek in tolikšnega kaloričnega vnosa ne potrebuje. Večerni obrok naj bi pokrival približno petino dnevnih energijskih potreb. Tudi če je vaš otrok prekomerno prehranjen, ne izpuščajte večerje z željo, da bi hitro shujšal, temveč raje poskrbite, da bo jedel večkrat po malem ter da bo njegova prehrana čim bolj zdrava in količinsko ustrezna. Enako kot pri drugih obrokih je tudi pri večerji pomembno, da otroku pripravite različne jedi in izkoristite pestro ponudbo sezonskih sestavin, sadja, zelenjave ter mlečnih in mesnih izdelkov. Za večerjo lahko postrežete na primer jajčno omleto z zelenjavo ali hrenovko s kosom polnovrednega kruha. Hrenovke Lumpi so še posebej primerne, saj so izdelane iz kakovostnih kosov mesa in vsebujejo manj konzervansov kot običajne.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Kombinirajte tople in hladne jedi iz različnih prehranskih skupin, zelenjavne in mlečne jedi, različne namaze in sire. Majhni otroci ponavadi nimajo radi sirov z močnim okusom, zato jim ponudite blage sire z običajno ali nižjo vsebnostjo maščobe, kot je sir Lumpi, ki je izdelan posebej za njihov okus. Jajce je lahko na otrokovem jedilniku približno dva- do trikrat tedensko, vendar moramo v to všteti tudi jajca, ki jih vsebujejo druge jedi. Občasno, morda enkrat do dvakrat tedensko, lahko pripravite tudi palačinke, cesarski praženec ali druge slajše jedi, ki jih imajo otroci radi. Bolj zdrave bodo palačinke iz polnovredne moke in cesarski praženec bo manj masten, če ga pripravite v pečici, oboje pa bo še vedno zelo okusno. Za dodatek uporabite marmelado, ki vsebuje visok delež sadja, skutni nadev ali sveže sadje. Preprečite nočne razvade Večerja naj bo reden obrok, ki se začne in konča pri mizi. To je zaključek dneva in nikakršne potrebe ni, da bi starši večerne prigrizke in sladke napitke uporabljali za motivacijo otrokom, da se odpravijo v posteljo. Uspavanje ob počasnem pitju iz stekleničke ni priporočljivo, saj slabo vpliva na razvoj zob, sladki napitki pa poleg tega povzročajo tudi nastanek kariesa. Za žejo naj ima otrok ponoči na voljo vodo ali nesladkan sadni ali zeliščni čaj. Zeliščni čaj za malčke Lumpi je prijetnega okusa tudi brez dodanega sladkorja. Nakupujte in pripravljajte hrano skupaj z otrokom Na izoblikovanje otrokovih prehranskih navad najbolj vpliva družina, zato je zelo pomembno, na kakšen način se lotimo uvajanja novih okusov, ko otrok postopoma prehaja z materinega mleka na drugo hrano. Nekatere vrste hrane otroci hitro sprejmejo, pri drugih pa je potrebnega več truda. Največ časa lahko temu posvetimo prav pri večernih obrokih, ko smo opravili z dnevnimi obveznostmi. Odličen način, da otroku približamo nove jedi, je njegovo vključevanje v izbiro in pripravo hrane. Začnemo lahko že pri nakupovanju sestavin in izbiri živil v trgovini. Seveda to ne pomeni, da bo nakupoval slaščice in slane prigrizke ali

81


82  

O T R O C I I N M L ADOSTNIKI  |  Lahko noč, Lumpi

sokove. Doma naj sodeluje pri pripravi nakupovalnega seznama in v trgovini pomaga slediti, kaj morate kupiti. Pomaga naj pri izbiri sadja in zelenjave ter ostalih živil, ki jih potrebujemo za pripravo obroka. Stehta naj sadje, položi solato v vrečko in pri mesarju pove, koliko mesa potrebujete. Nekoliko večji otroci že lahko pomagajo tudi poiskati rok uporabe na embalaži izdelkov, med različnimi jogurti poiščejo tistega z najmanj sladkorja ali maščobe. Ko iz nakupljenih sestavin doma pripravljate obrok, vam bo otrok z veseljem pomagal, saj je dogajanje v kuhinji zanj zelo zanimivo. Ko se duši zelenjava, ki jo je sam nabral, bo morda jed poskusil že med kuho, pa tudi za mizo mu bodo jedi veliko bolj teknile, če je sodeloval pri njihovi pripravi. Pomagajo lahko že najmlajši Opravila, ki jih zaupate otroku, prilagodite njegovi starosti in motoričnim spretnostim. Ker ga prav vi najbolje poznate, veste, kaj lahko naredi samostojno. Že zelo majhni otroci lahko na primer pomagajo pri pranju solate in mešanju sestavin, sami pripravijo kosmiče za zajtrk ali potresejo žlico kakava na mlečni zdrob. Kasneje jih lahko prosimo, da


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

pripravijo pogrinjek na mizi, s topim nožem narežejo banano ali drugo mehko sadje in zelenjavo ali s kladivom potolčejo zrezke. Zelo radi tudi gnetejo testo, mažejo palačinke, obložijo pico ali z modelčkom izrezujejo piškote. Če pri kuhanju uživate, bodo tudi otroci hitro dobili veselje do kuharskih opravil. Še posebej navdušeni bodo, če jim boste kupili otroške kuharske pripomočke – predpasnik, prijemalko, kuhalnico ali celo manjše posodice in skodelice. Nekoliko večji otroci že lahko sami zamesijo preproste vrste testa, pomagajo pri kuhanju marmelade ali pripravi zelenjave, ki jo želite shraniti v zamrzovalniku. Če pripravljate hrano skupaj z otrokom, to še ne pomeni, da morate izbirati le tiste jedi, ki jih ima najraje, saj so te pogosto presladke ali mastne. Približajte mu tudi zdrave načine priprave hrane. Namesto cvrtja se odločite za pečenje ali pripravo hrane na žaru, kuhanje v sopari ali presno hrano. Pozorni bodite na sol in druge dodatke jedem. Hrano za otroke solite in sladkajte zelo skromno ter ji ne dodajajte močnih začimb. Tudi maščobo dodajajte le po žličkah. Čas obeda je čas za družino Vsaj en dnevni obrok naj bo namenjen temu, da preživite svoj čas z družino. Prav večerja je odlična priložnost za to. Večerjajte za mizo in v mirnem okolju. Ugasnite televizijo in radio, ne zmenite se za telefone in računalniške igrice. Poleg tega da je to moteče, so raziskave pokazale tudi, da pred televizijskim ekranom pojemo več in hitreje. Vzemite si dovolj časa, jejte počasi in se ob tem pogovarjajte z drugimi družinskimi člani. To je čas za prijetne pogovore o tem, kako ste preživeli dan, in za skupne načrte v prihodnjih dneh ali med počitnicami. Prisluhnite otrokom, ko vam pripovedujejo o svojih pripetljajih v šoli ali vrtcu, in se z njimi pogovarjajte o njihovem počutju. Poskrbite tudi za lepo urejeno mizo, saj tako otrokom kot odraslim jedi bolj teknejo, če so privlačno postrežene. Lep pogrinjek lahko pomaga, da bodo otroci poskusili novo jed, zato izberite pisane prtičke z natisnjenimi priljubljenimi Lumpi junaki in postrezite hrano v lepi in čisti posodi s primernim priborom. Ko z družino sedite pri mizi, ne bodite nevljudni in nestrpni. Tako boste otroke obenem tudi vzgajali in jih učili primernega vedenja pri mizi. Skupni obroki bodo kmalu postali prijetna druženja, ki povezujejo družino. ¶

83


84  

N A Š A L E K A R N A 

Preudarno za zdravje

112 klic v sili tudi za gluhe in naglušne Bojan Tavčar, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Z odločitvijo ministrskega sveta Evropske zveze leta 1991 in direktivo Evropskega parlamenta leta v1998 je bila v Evropski zvezi uvedena enotna evropska številka za klic v sili 112. To je bila pomembna in hkrati drzna odločitev, ki je v iskreni želji izboljšanja človeške varnosti korenito posegla v organizacijo zaščite in reševanja posameznih držav Evropske zveze in širše.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

85


86  

P R E U DA R N O Z A ZDRAVJE   |  112 – klic v sili tudi za gluhe in naglušne

V

W

ap112 je dostopen prek vseh standardnih gsm in umts telefonov, ki omogočajo storitev wap. Za pošiljanje besedilnega klica v sili smo izdelali posebno aplikacijo, ki omogoča interaktivno izmenjavo besedilnih sporočil med kličočim in regijskim centrom za obveščanje.

Sloveniji smo že zelo zgodaj doumeli pomen uvedbe enotne evropske številke 112 za klic v sili, ne zgolj kot nadomestek dotedanjim številkam za klic v sili, temveč kot možnost za še učinkovitejše varstvo vseh, ki so kakorkoli ogroženi. Slovenija je bila druga država v Evropi, ki je konec leta 1997 uvedla enotno evropsko številko za klic v sili 112, na kar smo še posebej ponosni. Storitev klica v sili je namenjena vsem, ki so kakor koli ogroženi in potrebujejo pomoč. Sprva je bila zamišljena le kot izmenjava govornih informacij. Z leti pa se je pokazalo, da to ni zadosti, saj so bile tako izmenjane informacije velikokrat pomanjkljive ali nepopolne. Ena večjih težav je bila tudi v tem, da storitve klica v sili niso mogli uporabljati gluhi in naglušni. Razširitev z novimi možnostmi je bila zato nujna. Poleg samodejnega prikaza lokacije kličočega nameravamo v prihodnosti razširiti klic v sili z možnostjo pošiljanja besedil in video klicev v sili. Pri tem je potrebno smiselno uporabiti obstoječe storitve prenosa besedilnih sporočil in videa v javnih telekomunikacijskih omrežjih. Operaterji javnih telefonskih omrežij bodo morali za vsako od naštetih možnosti zagotoviti ustrezno kakovost storitve in prednost klica tako v normalnih razmerah kot tudi v primeru večjih naravnih in drugih nesreč. V predlogu sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah, ki bodo sprejete predvidoma v prvi polovici leta 2010, smo predlagali uzakonitev obveznosti zagotavljanja govornih, besedilnih in video klicev v sili na številki 112. Poleg tega smo predlagali tudi obveznost promocije številke 112 na spletnih straneh ponudnikov javnih telekomunikacijskih storitev in v pozdravnih sms sporočilih. V Upravi rs za zaščito in reševanje smo konec leta 2008 poskusno uvedli klic v sili za gluhe in naglušne Wap112. Rešitev je edinstvena v Evropi, saj je bil wap na tak način prvič uporabljen za potrebe klica v sili. Wap112 omogoča pošiljanje besedilnega klica v sili prek portala Uprave rs za zaščito in reševanje na naslovu wap.sos112.si v Regijski center za obveščanje Ljubljana, ki sprejema tovrstne klice iz cele Slovenije. Avtor aplikacije je Boštjan Tavčar iz urszr, izdelala pa jo je ekipa iz Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko pod koordinatorstvom Andreja Šterna. Kljub dolgi tradiciji številke 112 v Evropi na žalost ugotavljamo, da je poznavanje številke med ljudmi slabo. Zadnje raziskave, ki so jih leta 2008 opravili v okviru Evropske zve-


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

ze, kažejo, da trenutno le približno 24 % državljanov pozna številko 112 kot številko, ki jo lahko pokličejo v nujnem primeru kjer koli v Evropi, ter da le 30 % državljanov Evropske zveze meni, da so dovolj obveščeni o obstoju številke 112. Ta dejstva so, zavedajoč se potrebe po izboljšanju prepoznavnosti in ozaveščenosti o enotni evropski številki za klic v sili 112, vzpodbudila Evropski parlament, Svet Evropske zveze in Evropsko komisijo, da razglasijo dan številke za klic v sili 112. Za vsakoletni dan ozaveščanja o enotni evropski številki za klic v sili 112 so izbrali 11. februar, ki simbolično predstavlja številko 112. V uredništvu si želimo, da bi bil tudi ta članek eden od kamenčkov v mozaiku prizadevanj za boljšo prepoznavnost številke za klic v sili 112.

telefonsko omrežje

wap 112

internet

wap strežnik

Regijski center za obveščanje

Z

87

a storitev Wap112 je Uprava rs za zaščito in reševanje letos, na predvečer evropskega dneva ozaveščanja o enotni evropski številki za klic v sili 112, v Bruslju prejela nagrado Evropskega združenja za klic v sili (eena). Na sliki: Andrej Štern, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Laboratorij za telekomunikacije fakultete za elektrotehniko, Boštjan Tavčar, Ministrstvo za obramba, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Danica Babič, Ministrstvo za obramba, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje


88  

N A Š A L E K A R N A 

Pozitivka

Eva Škofič Maurer, umetniška vodja Rdečih noskov Foto: Bojan Tavčar


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

89

Klovni zdravniki – Rdeči Noski Z nasmehom do drugačnega vsakdana v bolnicah

Nekoč je nekdo rekel, da klovni niso za v bolnišnico. In dobil je odgovor: otroci tudi ne! In ta krilatica je pravzaprav moto Rdečih noskov.


90  

P O Z I T I V K A  |   Kolumna Rdečih noskov

K

do smo Rdeči noski? Smo klovni, ki po slovenskih bolnišnicah obiskujemo bolne otroke. Ideja, da umetniki, artisti, igralci in nenazadnje klovni krajšajo bolnišnične dneve otrokom, ni tako mlada. Začetnik rednih, organiziranih obiskov klovnov zdravnikov je Michael Christiansen, ki je že leta 1986 pričel s programom v bolnišnicah New Yorka. Ta čudovita zamisel je kmalu prišla tudi v Evropo, in tako lahko v večini držav najdete klovne zdravnike (t. i. clowndoctors). Tudi slovenski klovni zdravniki nismo več tako mlado društvo. Kmalu bomo dopolnili šesto leto delovanja. 10. marca 2004 sva z Dr. Anastazijo (Maja Dekleva - Lapajne) prvič potrkali na vrata bolnikov Pediatrične klinike v Ljubljani. Takrat smo v društvu delovali štirje klovni – poleg naju še Dr. E. K. (Tomaž Lapajne Dekleva) in Dr. Rozeta (Petra Markovič). Hematoonkološki, nevrološki, nefrološki in dializni oddelek so tako postali

prvi program Rdečih noskov. Program pomeni, da redno, vsak teden ob dogovorjenem dnevu in uri, obiskujemo vedno iste oddelke. Za obisk so potrebne posebne predpriprave. Klovnski par se na oddelkih zadrži vse dopoldne. Najprej se klovna ustavita pri oddelčni sestri, ki jima da informacije, potrebne za prilagoditev programa posameznikom. Tako smo pozorni na starost bolnika, saj so na otroških oddelki bolniki, stari od nekaj mesecev do 18 let, in je seveda potreben popolnoma različen pristop. Zapišemo si tudi ime, ker je na ta način lepše in lažje navezati stik. Najbolj pomembna je seveda higiena in to, da sta klovna popolnoma zdrava. Če je katera od sob v izolaciji, klovni igrajo kar za steklom na vratih. Dobro je vedeti tudi ostale posebnosti, kot recimo, ali ima bolnik rojstni dan, ali morda govori tuj jezik in ne razume slovensko, ali sestre vedo, česa si želi ali česa se boji … Včasih dobimo več informacij, včasih pa se v bolniško sobo podamo le z osnovnimi in-


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

formacijami. Medicinsko osebje je lahko preobremenjeno s svojim delom in klovni skrbimo, da jih pri tem ne oviramo. Potem se napotimo v vsako sobo in se posvetimo vsakemu bolniku posebej. Ustavimo se v igralnicah in smo, kadar lahko s svojo prisotnostjo pomagamo, tudi ob bolnikih, ko jim na primer jemljejo kri. Pomembno se mi zdi poudariti tudi to, da bolniki odločijo, ali nas bodo sprejeli v sobo ali ne. Včasih nas seveda tudi zavrnejo. Otroci so najbolj iskreno občinstvo, in otroci v bolnišnicah niso nič drugačni, samo reakcije so manj močne, saj so zaradi bolezni izčrpani. Pogosto so z njimi tudi njihovi star-

91

ši, zato je naše delo, da v bolniški sobi spremenimo atmosfero. Da ko vstopimo, s sabo prinesemo svet domišljije, barv, iger, ki jih otroci, ki se morajo ločiti od vsega znanega, od doma, vrstnikov, pogrešajo. V to igro pritegnemo tudi starše. In takrat se zgodi preobrazba. Čudežni trenutek, ko se čas ustavi in za kratek čas so skrbi odložene na stran. To je trenutek za vdih, za moč in pogum. Da postaneš klovn zdravnik, moraš skozi določeno izobraževanje. Pri nas »ta prvih« je to izobraževanje trajalo skoraj leto dni. Pomagala pa nam je mednarodna organizacija rni – Red Noses International, katere čla-


92  

P O Z I T I V K A  |   Kolumna Rdečih noskov

ni smo tudi Rdeči noski Slovenije. Kasneje smo izvedli še tri avdicije, in tako zdaj naše društvo šteje dvanajst klovnov zdravnikov: sestra Marjetka (Alenka Marinič), Dr. Mally (Goro Osojnik), Dr. Zen (Gregor Kamnikar), Dr. Singismunda (Ana Lavrinc), Dr. Mafalda (Lana Klopčič), Dr. Živalski Vrt (Kajetan Čop), Dr. Ugačen (Roman Frelih), Dr. Dodo (Gorazd). Vsi so prišli iz vrst umetnikov, izvajalcev, ki nastopajo za otroke in odrasle v različnih žanrih, kot recimo ulično gledališče, improvizacijsko gledališče, čarodejstvo, ples, lutkarstvo, žonglerstvo … Obdobje izobraževanja za delo v bolnišnici traja pol leta. V tem času se »praktikanti« izobražujejo v klovnadi, v raznih veščinah (glasba, žonglerstvo, improvizacija …), izdelujejo svoj lik in spremljajo klovne zdravnike v bolnišnici. Hodijo tudi na mednarodna izobraževanja, saj si države članice

rni pomagamo z znanji, izkušnjami in tudi s sredstvi, če je to potrebno. Rni je največja tovrstna organizacija v Evropi, saj več kot 150 klovnov iz 6 držav (Avstrija, Nemčija, Slovenija, Češka, Slovaška, Madžarska) letno obiščemo več kot 150.000 bolnikov. V šestih letih delovanja smo Rdeči noski zrasli in se približujemo naši želji, da »klovniziramo« Slovenijo. Tako imamo zdaj že pet rednih programov. Ob torkih dopoldne nas lahko vidite na otroških oddelkih ukc Maribor, ob sredah dopoldne pokrivamo vse oddelke Pediatrične klinike v Ljubljani, popoldne pa še otroški oddelek orl, dermatovenerologije in oddelek za kirurgijo in intenzivno terapijo. Ob četrtkih pa smo v Splošni bolnišnici Celje. Poleg naštetih tedenskih programov smo vsak mesec tudi v rehabilitacijskem centru Soča. Dvakrat letno obiščemo še otroške oddelke pri ostalih


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

93

Takole je Dr. E. K. opisal klovnsko vizito: »Klovnska vizita: vsebuje podroben klovnski pregled: test žgečkanja, merjenje vročine z metrom, merjenje pritiska s tlačilko, poslušanje srca manualno, preverjanje posluha s poslušanjem, dvigovanje krvnega tlaka z dvigalom do največ 5. nadstropja. Potem sledi diagnoza. Potem sledi fiziotraparija in transploatacija rdečega noska.«

bolnišnicah v Sloveniji. Na »turnejah« obiščemo tudi oddelke za odrasle, cudv-je, vdc-je, starostnike … Teh skoraj šest let je minilo neznansko hitro. Tak občutek je nekaj običajnega, saj se nenehno dogaja toliko stvari. Dela je čedalje več in opravljamo ga z veseljem in srcem. Seveda se je tudi marsikaj spremenilo. Klovni smo izdelali smernice naših obiskov. Dobro se spominjam svojih prvih obiskov, ko smo imeli pripravljene točke in smo se še pred vrati šepetaje posvetovali, katero točko bomo uporabili. A vprašanje, kaj bo, če nam zmanjka materiala, je kmalu postalo preteklost, saj smo zgradili res dobro ekipo in z zaupanjem v partnerje začeli improvizirati. Takrat si nisem znala predstavljati, da bomo tako hitro rasli, čeprav je bil to naš cilj in naša želja. S pravimi sodelavci nam uspeva. Kljub družinam, ki smo si jih ustvarili, zmoremo najti čas ob še tako nemogočih urah. Izklesali smo se kot klovni in ljudje. Novi klovni, ki so z leti prihajali, so hitro postali del utečene ekipe. Vesela sem, da so z nami, saj vsak izstopa tudi na svojem področju delovanja, ki ga opravlja ob delu klovna zdravnika. V tem času so nas ljudje že spoznali in toplo ter z zaupanjem sprejeli naše delo. To mi ogromno pomeni, saj v bistvu ne moremo izmeriti učinka naših obiskov. Vem, da se bomo vsi trudili, da bomo še naprej upravičevali to zaupanje, sicer pa drugače tako ali tako ne moremo. ¶ C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

dobrodošli v Spletni Lekarni Ljubljana Nova Spletna Lekarna Ljubljana -

lekarnaljubljana.si

Ugodnosti Kartice zvestobe lahko zdaj uveljavljajate tudi v spletni lekarni, kjer lahko kartico tudi naroËite.

PREDNOSTI SPLETNE LEKARNE -

Strokoven nasvet - SMS lekarna Hitra dostava

-

Diskretno pakiranje Tedenske akcije PlaËilo s plaËilnimi karticami BrezplaËna dostava pri nakupih nad 50 EUR

www.lekarnaljubljana.si


94  

N A Š A L E K A R N A 

Sanjska kolumna

Michal Viewegh,

najpopularnejši češki pisatelj


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

R

oman za Moške, ki je pred kratkim izšel tudi v slovenskem prevodu, je na Češkem velika prodajna uspešnica in je že dosegel naklado sto tisoč. Na splošno so naklade več deset tisoč običajne za tega najpopularnejšega češkega pisatelja. Svoj prvenec je izdal na začetku devetdesetih let, zaslovel pa je s svojo drugo knjigo, romanom Čudovita pasja leta (tudi ta roman imamo v slovenščini), ki še vedno ostaja njegovo najboljše delo. Roman za moške, neke vrste pendant nekaj let starejšemu Romanu za ženske, zaokrožuje dvajseterico Vieweghovih del – večinoma so romani, med njimi pa najdemo tudi zbirke kratkih zgodb, dramsko delo, knjiga za otroke in literarne parodije. Roman je na eni strani bilanca avtorjeve pisateljske kariere. Med fiktivno zgodbo so posejani verjetno realni utrinki z njegovega literarnega nastopa v neki šoli – Viewegh kot realna oseba in kot protagonist svojih del ne skriva presenečenja in hkrati zadovoljnega navdušenja nad tem, kako slaven in občudovan pisatelj je zrasel iz nesamozavestnega mladeniča. S svojo odkritostjo tudi rad provocira. Slava in priljubljenost pri bralcih (pravzaprav pretežno bralkah) mu godita, morda pa je v tem tudi kanček trpkosti, ker ni enakega sprejema deležen tudi pri literarni kritiki. Naj ga citiram iz Romana za moške: »Domačega literarnega življenja se udeležiš le izjemoma. Oni imajo svoje nagrade, ti

95

imaš svoj volvo …« Na drugi ima tudi izmišljena zgodba Romana za moške o dveh bratih in sestri pečat resničnosti. Starejši brat je uspešen, skorumpiran in ciničen sodnik, drugi je občutljiv in ne prav uspešen novinar, sestra je idealistična televizijska novinarka, ki neuspešno išče moškega svojega življenja. Roman doživi svoj vrhunec na smučanju v Italiji, na njihovem zadnjem skupnem potovanju – mlajši brat ima namreč neozdravljivo bolezen. Pečat resničnosti je tema smrti, kajti avtor se v obeh romanih, ki jih je napisal po očetovi smrti pred nekaj leti, ukvarja z vprašanji, ki se odpirajo od človekovem odhodu. Za Viewegha je značilno, da so avtobiografski elementi nespregledljiv del njegove pisateljske poetike, ponekod bolj, drugje manj izrazito. Morda je tudi zato tako zelo popularen – ljudje vedno radi voajeristično pokukamo v tuja življenja. Nives Vidrih, prevajalka

Skrajni čas je, da se razglasi naslednika na tronu Milana Kundere – in to ne more biti nihče drug kot Michal Viewegh. Vieweghu uspeva simbioza osnovnega, pomembnega in zabavnega. Njegove knjige so inteligentne, vendar se jih lahko bere; so poglobljene, vendar preproste. Za razliko od Kundere Viewegh močno uživa v eksperimentiranju z različnimi tipi pripovedi. Nobena od njegovih knjig ni enaka drugi, kljub temu pa njegovi oboževalci vedno najdejo tisto, kar jim je ljubo. – Thomas Brussig, Der Spiegel

Dodatne informacije o avtorju in njegovih knjigah najdete na spletni strani Založbe Sanje: www.sanje.si, po telefonu: 01 514 16 28 ali v Knjigarni Sanje na Tavčarjevi ulici 11 v Ljubljani.


96  

N A Š A L E K A R N A 

Portret farmacevta Fotografija Žiga Koritnik

“Če stisneš roko komu, ki ga kaj boli ... Ta svet je lepši, če si človek do ljudi.”

Štefka Eljaš, mag. farm. Lekarna Zlatorog, Bled


98  

N A Š A L E K A R N A 

Za mizo

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.

Hrana za zdravo ožilje Naše ožilje, po katerem se pretakajo kapljice življenja, uspešno opravlja svojo nalogo le, če zanj dobro skrbimo. Pri povprečnem odraslem človeku je vseh žil in kapilar kar 150 tisoč kilometrov. Je pravcato cestno omrežje, po katerem poteka urejen promet krvi s hranilnimi snovmi ali odpadki.


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

99


100  

Z A M I Z O  |   Hrana za zdravo ožilje

Ž

ilne stene so sestavljene iz treh slojev: notranjega endotela, mehke mišice in vezivnega tkiva. Najmanjše žilice, kapilare, debele le 3 tisočinke milimetra, pa so povečini zgrajene samo iz endotela. Hitrost pretoka krvi je različna. Po arterijah teče kri najhitreje, in sicer skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo hranilne snovi in odložijo odpadke. Če je pretok moten, kri zastaja, nastanejo krčne žile, celicam primanjkuje hrane, odpadne snovi pa se ne izločijo in postopno se zastrupljamo. Vse to govori v prid ugotovitvi, da moramo za svoje žile dobro skrbeti. Obenem moramo skrbno izbirati hrano, ki preprečuje krvne strdke in ohranja žile brez oblog, močne, prožne, pretočne in voljne.

Preprečimo strdke! Ni novost, da strdke povzroča dolgotrajno neustrezno prehranjevanje, zato lahko z ustrezno prehrano to nevarnost tudi odstranimo in preprečimo. Zdravniki se najpogosteje pri bolnikih srečujejo že z akutnim stanjem, ki ga je potrebno takoj reševati z zdravili. Žal premnogi bolniki svojih slabih prehranskih navad in razvad, tudi po zdravniškem opozorilu, ne spremenijo in živijo po starem naprej. Manj je takih, ki se zamislijo in poglobijo v srž problema, da bi razumeli, kje so ga pri svojih prehranskih navadah polomili, in negativni proces nato obrnejo v pozitivno smer. Zdravila v skoraj vseh primerih samo blažijo posledice in preprečujejo najhujše, ne odpravljajo pa vzrokov zanje. Z ustrezno varovalno prehrano lahko že v doglednem času, v nekaj mesecih, preusmerimo negativni trend. To seveda ne velja samo za krvne strdke.

Ozaveščen človek bo vse življenje skrbel za zdravo in preventivno prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, z naravnimi vitamini, minerali in vlakninami ter z beljakovinami in nenasičenimi maščobnimi kislinami. V tem primeru se bo redko srečal s težavami, ki privedejo do strdkov. Toda tudi človek, ki ga strdki že ogrožajo, lahko še veliko stori s hrano. Omenila sem že, da je treba pri akutnih stanjih uporabljati zdravila, toda hkrati poskrbeti tudi za ustrezno hrano, da z njo spremenimo »mehanizem«, ki vodi v tvorbo strdkov. Že starodavno zdravilo za izboljšavo pretočnosti krvi, omenjeno na egipčanskem papirusu, je čebula. Poznejši zapiski to lastnost pripisujejo tudi česnu. Čebula ovira lepljenje trombocitov, raztaplja nastale strdke in onemogoča koagulacijo krvi zaradi mastne hrane. Zdravilen učinek naj bi imelo že 100 gramov čebule na dan, surove ali kuhane. Česen vsebuje naravni ahoen, to je snov, ki ima podoben učinek kot aspirin in deluje kot antikoagulans. Naravni ahoen poleg tega preprečuje sprijemanje trombocitov, pospešuje raztapljanje krvnih strdkov, zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje cirkulacijo in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi. Pomemben je tudi adenozin iz česna, ki ima zdravilen učinek, če ga uživamo surovega ali kuhanega. Pri slednjem se ahoen še hitreje sprosti. Česen stremo, kajti tako sprostimo encime, ki spremenijo alicin v ahoen. Ta se v večji meri sprošča tudi, če je česen v kislem mediju. Zato ga dodajamo solatam. Star ruski recept pravi, da je potrebno strt česen zaliti z vodko in ga v njej namakati nekaj dni. Grški recept, ki ga poznajo po vsem Mediteranu, je strt česen v oljčnem olju, s sirom feta in peteršiljem. Zelo zdravo živilo za preprečevanje strdkov so ribe, ki so najpomembnejši živalski


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

vir maščobnih kislin omega 3. To so predvsem plave ribe: sardele, skuše, losos in tune. Maščobne kisline omega 3 iz rib zavirajo strjevanje trombocitov, znižujejo fibrinogen in pospešujejo raztapljanje že nastalih strdkov. Ob rednem uživanju rib bodo trombociti v krvi imeli normalno diskasto obliko, brez izrastkov, s katerimi se trombociti med seboj sprijemljejo. Rdeče vino je tudi zdravilno, saj ima resveratrol, ki zavira sprijemanje trombocitov in oksidacijo nevarnega holesterola ldl, hkrati pa poviša dober hdl. Resveratrol je del skupine flavonoidov v vinu in prav vsi imajo pozitivno vlogo za zdravo kri. Ker delujejo sinergično, so še močnejši kot vitamin e. Njihova naloga je tudi ščititi

101

vitamin c pred oksidacijo ter obnavljati mehanizem razgrajevanja strdkov. Zaščitne snovi najdemo tudi v grenivkah in nekaj malega v belem grozdju in vinu. Znanstveniki zdravilnost pripisujejo katehinom, ki jih je v rdečem grozdju in grenivkah obilo, veliko manj pa v belem grozdju. Alkohol v vinu prav tako deluje proti aterosklerozi, povečuje koncentracijo hdl in zmanjšuje ldl, zmanjšuje sposobnost zlepljanja krvnih ploščic in povečuje raztapljanje trombocitov. Obenem širi žile in spremeni razmerje med prostaciklini in tromboksani, torej deluje podobno kot salicilna kislina. Vse omenjeno o vinu velja samo za količino en kozarec vina na odraslo osebo, v večjih


102  

Z A M I Z O  |   Hrana za zdravo ožilje

Živila za pravilno razmerje holesterola: losos, sardele in skuše, divjačina, fižol, oves, ječmen, jabolka, slive, korenje, jajčevci, česen, čebula, oljčno olje, mandlji, orehi, avokado, jagodičje, citrusi, peteršilj, pšenični kalčki, ingver in zeleni čaj. Živila, ki se jim moramo izogibati: nasičene maščobe, koža perutnine, transmaščobne kisline, kajenje in ekspresna kava.

Živila za zmanjšanje trigliceridov: morski sadeži, dušeno meso, kislo mleko, zelje, repa, koruzni in ajdovi žganci, česen, čebula, flavonoidne snovi (jagodičje in rdeča pesa) in olje pšeničnih kalčkov. Izogibati se moramo belemu sladkorju in beli moki, sadnim sokovom, kandiranemu sadju in kajenju.

količinah pa alkohol škodi, ker porablja vitamine. Katehine najdemo tudi v črnem in zelenem čaju; popravljajo brazgotine in poškodbe na stenah žil. Obenem preprečujejo aktiviranje trombocitov, pospešujejo njihovo razgrajevanje in zmanjšujejo odlaganje holesterola na stene arterij. Pekoči feferoni imajo snovi, na primer kapsaicin, ki hitro razbijajo krvne strdke. Učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Zlasti klinčki naj bi imeli močnejši učinek kot sintetični aspirin. Za ingver so dokazali, da deluje kot antikoagulans, aktivna snov v ingverju pa je gingerol. Nenasičene maščobne kisline so nenadomestljive. Omenila sem že omega 3, podobno velja tudi za druga mono- ali polinenasičena olja. Tako oljčno olje zmanjšuje lepljivost trombocitov, saj se ob uživanju poveča vsebnost oleinske kisline v membrani trombocitov, zmanjša pa delež arahidonske kisline, ki lepljivost povečuje. Britanski znanstveniki so večkrat potrdili stara priporočila, da je dobro uživati žlico oljčnega olja na tešče vsak dan. Empirično so dokazali dobrobit sredozemskega okolja. Med zelo koristna olja sodijo tudi olje pšeničnih kalčkov, arašidno, laneno, repično, sojino, arganovo, bučno, riževo, sezamovo in konopljino olje. Zlasti olje pšeničnih kalčkov ima veliko vitamina e, ki preprečuje oksidacijo holesterola in nastajanje strdkov.

Po drugi strani pa našemu telesu močno škodijo nasičene maščobe v vidni maščobi v mesu, torej masti in loju, saj zvišujejo škodljivi fibrinogen. Prav zato se jim je potrebno izogibati, če želimo obvarovali žile. Če pa na primer zraven mastne krače uživamo tudi jedi, ki vsebujejo glutation, ta je v križnicah oziroma zelju, repi, brokoliju, cvetači, brstičnem ohrovtu in kuhanem krompirju, potem spodbudimo lastno telesno antioksidativno delovanje za preprečitev strdkov. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da izpuščanje zajtrka kar za trikrat poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. To so podkrepili z dejstvom, da so trombociti ponoči najmanj lepljivi. Ko se človek zjutraj prebudi, se lepljivost naglo poveča. Iz neznanih vzrokov se po jutranjem obroku lepljivost spet hitro zmanjša. To obenem pojasnjuje, zakaj je statistično signifikantno največ kapi prav zjutraj. Holesterol ni »bavbav«, a ga moramo nadzorovati Beseda holesterol izhaja iz grščine. »Hole« pomeni žolč, »stereos« trden in »olium« olje. Bistvena vloga holesterola je ohranjati tekoče stanje krvnega obtoka. Tudi če ne uživamo hrane s holesterolom, ga jetra sama izdelajo in je v krvi vedno navzoč, saj ga celice potrebujejo za izdelavo celičnih sten in steroidnih hormonov. Ta »bavbav« je nujno potreben za življenje! Holesterol v primerni koncentraciji kroži po krvi in skrbi,


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

103

Živila za znižanje krvnega tlaka: jagnjetina, ribe, kakiji, krompir, blitva, špinača, zelena, artičoke, banane, bezeg, ohrovt, koromač, rozine, dateljni, suhe fige, brinove jagode, jogurt in jedi z veliko vitamina C. Izogibati se moramo: stresu, alkoholu, pomanjkanju vitamina C, čezmernemu soljenju in sladkim jedem iz enostavnih sladkorjev.

da kri s kar najmanj trenja teče po žilah. Pomemben je tako kot olje v avtomobilu. To je pozitivna stran holesterola, negativno plat pa pokaže, če ne opravlja svoje funkcije. To se zgodi tedaj, ko se holesterol izrablja ali »kvari« hitreje, kot nastaja nov. Ko se celice žilnih sten obrabijo, hkrati izločijo izrabljeni holesterol. Nove celice žilnih sten tako absorbirajo nov, svež holesterol iz krvi. Proces poteka neprekinjeno. Če celice sten krvnih žil propadajo hitreje, kot se obnavljajo, se v kri izloči več starega holesterola kakor novega, svežega. Holesterol, ki nam ga izmerijo v krvi, kaže stanje našega ožilja. V krvi merimo holesterol visoke in nizke gostote in razmerje med njima. Slednje pove, kako hitro se celice sten žil obnavljajo glede na propadanje. Holesterol visoke gostote (hdl) ljudsko imenujemo »dober holesterol«, holesterolu nizke gostote (ldl) pa pravimo »slab holesterol«. Če razumemo proces nastajanja holesterola, se nam že na prvi pogled resda zdi smiselno uživati hrano brez maščob ali brez holesterola. A ker vemo, da holesterol nastaja v jetrih, to ravnanje ni smiselno. Dr. Frank Sax s harvardske univerze je ugotovil, da izogibanje hrani z maščobami zniža hdl in ldl, kar pomeni, da ohranja razmerje med njima. Zato smo enako ali še bolj izpostavljeni srčno-žilnim boleznim. Dr. James Neaton z univerze v Minnesoti je ugotovil, da so bili ljudje s prenizkim skupnim holestero-

lom kar dvakrat bolj izpostavljeni možganski kapi, zaradi krvavitve skozi krhke stene kapilar v možganih. Izraelski in avstralski raziskovalci so ločeno ugotovili, da je uživanje avokada, mandljev in oljčnega olja, ki vsebujejo nenasičene rastlinske maščobne kisline omega 3 in omega 6 ter omega 9, pravilno znižalo skupni holesterol in zelo popravilo razmerje med hdl in ldl v pozitivno smer. Še večji varovalni učinek imajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo olja iz soje, riževih otrobov in pšeničnih kalčkov, če jih uživamo skupaj z naravnimi prehranskimi dopolnili, bogatimi z vitamini b. Tako povečujejo izkoristek esencialnih maščobnih kislin. Zato priporočam dva- do štirikrat na teden uživanje rib, bogatih z omega 3, ter dodatno jemanje kapsul z maščobnimi kislinami omega 3. Priporočljivo je tudi pogosteje jesti stročnice (fižol, lečo, čičeriko, grah), oves (ovseni kosmiči, otrobi in kaša) in sojo ter zaradi vlaknin tudi jabolka, pomaranče, grenivke in korenje. Razmerje med hdl in ldl uravnavajo tudi česen in čebula, orehi, jajca, ki zaradi holina varujejo jetra, probiotiki v jogurtih zaradi vezave žolčnih kislin, od pijač pa rdeče vino, pravi čaji in filtrirana kava. Seveda pa s hrano delujemo predvsem preventivno in na daljši rok tudi trajno zdravilno, akutno pa je treba težave reševati najprej po medicinski poti.


104  

Z A M I Z O  |   Hrana za zdravo ožilje

Homocistein še nevarnejši od holesterola Pod določenimi pogoji je homocistein (to je aminokislina v krvi, ki jo izdeluje telo s pomočjo ribosomov v jetrih iz aminokisline metionin) res nevarnejši. Visoka količina homocisteina v krvi povečuje nevarnost za srčno-žilna obolenja in možgansko kap. Raziskave kažejo, da homocistein poškoduje notranje stene krvnih žil, sproža nastajanje strdkov, ateroskleroze in dementna stanja. Na homocistein odločilno vpliva prav prehrana. Ugotovili so, da folna kislina ter vitamina b12 in b6 pospešujejo razgradnjo homocisteina nazaj v neškodljivi metionin. Homocistein je prav tako nevaren, ker zavira presnovo in pospešuje staranje, prav nasprotno pa metionin spodbuja celično presnovo, nas poživlja in pomlajuje. Prav sposobnost organizma, da hitro presnavlja homocistein spet v metionin, je ključ do dolgotrajne mladosti. Živila, ki spodbujajo ta pozitivni proces, so: špinača, pšenični kalčki in otrobi, ovseni kosmiči, pravi čaj, paradižnik in puranje meso. Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša odločitev. V knjigi še podrobneje opisujeta povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih v povezavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo knjigo, ki bo nadgradila obstoječo. Marija Merljak je za individualne pogovore na voljo po telefonu 041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: vihra@ siol.net.

Solata za dober holesterol Potrebujemo cvetačo, brokoli, avokado, kalčke, korenje, mandlje, orehe, fižol in rdeči radič. Priprava: Prelijemo s prelivom iz rdeče pese. Preliv naredimo iz vložene rdeče pese, ki jo pretlačimo, dodamo malo jušne osnove, žličko vinskega kisa ali limonin sok, sesekljan peteršilj, sol, poper, ščepec sladkorja ter tri žlice oljčnega ali arišidnega olja. Dobro premešamo in prelijemo solato. v v v Sirova omaka za zmanjšanje trigliceridov Zmešamo svež sirotkin sir, dodamo 1 dcl pinjenca ali kislega mleka, čajno žličko limoninega soka, 2 žlički sesekljanih mešanih zelišč, poper in kari. Ponudimo s perutnino ali kot omako. v v v Sadna solata za znižanje krvnega tlaka V mešalniku zmešamo 2 kakija, sok ene limone in eno banano. S tem prelijemo solato iz narezanih jabolk, banan, mandarin, rozin, dateljnov in suhih fig. Potresemo s cimetom ter okrasimo s ščepcem sladkorja in z lističem mete, melise, pehtrana ali po želji drugače. v v v


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Učinkovita naravna pomoč za zniževanje vrednosti holesterola Nerafiniran riž Glavna sestavina pulpe riževih zrn je γ-orizanol, ki vpliva na urejanje maščob v krvi. Γ-orizanol znižuje količino trigliceridov in holesterola v krvi ter povečuje količino hdl. Poleg tega riž vsebuje še proste rastlinske sterole ter nemiljive sestavine, ki naj bi zmanjševali absorpcijo holesterola v črevesju, tako da povečajo njegovo izločanje z blatom.

v jetrih ter spodbuja njegovo izločanje s povečanim nastajanjem žolča, zmanjšuje oksidacijo lipoproteinov ter deluje zaščitno na jetra. Poleg tega pospešuje delovanje prebavnih organov ter ima antidispeptični učinek pri različnih prebavnih motnjah.

Bioflavonoidi Flavonoidi iz lupin agrumov, predvsem hesperidin in niangin, delujejo protivnetno ter Artičoka Artičoka vsebuje seskviterpenske grenčine, zmanjšujejo količino maščob v krvi, tako da polifenole, sterole in flavonoide (predvsem zavirajo sintezo holesterola in trigliceridov v glikozide luteolina). Zmanjšuje količino lipi- jetrih. Poleg tega imajo tudi antioksidativno delovanje. dov, tako da zavira sintezo holesterola

105


106  

  Kuhajmo zdravo z Antonom Mosimannom

Za mizo


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Hla∂na zelenjavna mineš† ra z baziliko

Za štiri osebe potrebujemo: 900 g na koščke narezanega paradižnika, 200 g na koščke narezanih kumar, 50 g na koščke narezane čebule, 50 g na koščke narezane rdeče paprike, 1 strok česna, 25 g polnovrednega kruha za toast, brez skorje, 8 žličk vinskega kisa iz rdečega vina, 225 ml zelenjavne jušne osnove, nekaj vejic origana, 16 lističev bazilike, sol, malo olivnega olj in sveže mlet poper Zmešajte vso zelenjavo, dodajte olupljen in narezan strok česna ter nariban kruh.

107

Prelijte z vinskim kisom in zelenjavno jušno osnovo. Dodajte origano in lističe bazilike in vse skupaj dobro premešajte. Pokrijte skledo ter jo postavite na hladno, najbolje čez noč, približno za 12 ur. Nato zmeljite zelenjavo v pire, ga pretlačite skozi cedilo in dodajte sol in sveže mlet poper. Okrasite s svežimi listi bazilike in pokapajte malo olivnega olja ter dobro ohlajeno servirajte. ¶

Pri Pfizerju se zavedamo, da se pot do zdravja začne v domači kuhinji. Izbrali smo zanimive recepte, ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli zdravje na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot življenje - najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte. Še več zdravih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša lekarna.


108  

N A Š A L E K A R N A 

Za mizo

Suh konc Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja


februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

Drage bralke in dragi bralci, v prejšnji številki smo vam predočili kar nekaj priročnih nasvetov o ponovoletnem čiščenju telesa, dali ste si lahko tudi novoletno zaobljubo, da se boste več in bolje gibali ter ukvarjali s športom ter da boste znali sebe in svoje gibanje umestiti v svoj popolnoma nenatrpani urnik in še posebej v zadnjem času v svoje absolutno nestresno življenje.

109


110  

Z A M I Z O  |   S uh konc

K

er ste tako od izida prejšnje številke živeli skrajno zdravo, je torej čas, da vas malo zamastimo. Da ne bo pomote, ta revija je predvsem namenjena zdravemu načinu življenja in jaz vas tukaj samo opominjam, da morate kdaj pojesti tudi kaj mastnega. Če še ne veste, maščobe in holesterol niso nujno samo slabi. Iz holesterola se tvorijo tudi in predvsem življenjsko pomembni hormoni, na primer testosteron. Maščobe pa so po ustnem izročilu moje babice, ki je imela prijateljico, ki je enkrat še v bivši flrj v Beogradu skoraj umrla od bronhitisa, pomembne zato, da pljuča mažejo. To je rekel srbski zdravnik preklasti gospe in gospa je ozdravela, potem ko je začela z mastno dieto. Vsi vemo, da vlada trenutno vsesplošna slovenska kolinarska evforija: eni bodisi šele koljejo, drugi dimijo, tretji pa že režejo novembrske klobase, krače, jezike, bržole in podobne suho-slane kose mesa. Vse lepo po protokolu folklore. Po folklori velja tudi to, da bolj ko rasteš po družbeni lestvici navzgor, bolj te ljudje obdarujejo z vsem mogočim in vmes je tudi ogromno klobas in suhnin. Nimam nič proti. Tu bi celo pripomnil, da je zame kot zobozdravnika boljše, če mi prinesete en suh konc (suha klobasa) kot pa belgijsko čokolado. Potem so tu sosedi: »Uf, probi to, kake pečenice mi je dav pavr*, so glih klali.« Potem je lahko tu rahlo vinjen prijatelj, ki naroči trideset klobas cel trd v petek po službi in pol jih v soboto je cela banda za večerjo. Tu so še starši, ki v skladu s folkloro kljub zgornjemu tlaku sto šestdeset in že preživelim vnetjem

* Pavr: kmet po koroško.

trebušne slike še vedno vsako leto naročijo svinjsko polovičko iz Prekmurja. »Ja za klobase menda, bumbar, ko ne veš, kaj je dobro.« Pa hvala bogu, naše ribe so pozimi mlečne, zelenjava je sveža kot kislo zelje in repa, zunaj je mrzlo in sneg komaj čaka, da krvava sled pokaže, v kateri bajti je ta pravi dec doma. In kako naj bo potem človek, ki je del folklore, drugačen od nje? Res je, ko sem se v študentskih časih na nek, ne še finančen način osamosvojil, sem bil vedno za to, da se na izlet s sabo vzame pohan zrezek in da je v hladilniku vedno kak domač suh konc. Predvsem slednji me je skupaj s prijatelji večkrat reševal pred napadi lakote. Ko mi je zmanjkalo domišljije pri narezkih, sem začel suhe mesnine uporabljati v kuhi. Logično, čisto po naključju. Nedelja, trgovine zaprte, divja sobota, trije lačni študenti. Ko sem prvič naredil testenine s suho salamo, se spomnim ogorčenja in zgražanja enega mojih bratrancev, ki mu je suh konc prav tako svet kot Gorenjcem Triglav. A ni bilo več poti nazaj. Vedno ko boste uporabljali suhe konce za kuhanje, jih narežite na kolobarje, debele do dva milimetra, nato jih prerežite na pol in na četrtinke. Okrog suhih koncev v kuhi ni neke blazno zahtevne filozofije, razen tega da morajo že v štartu biti dobri, od dobrega kmeta, mesarja, soseda ali strica Mirkota. Tako kot je z vsemi ostalimi stvarmi, ki jih pripravljate. Vedno najprej v dobri teflonski posodi na suho in na srednjem ognju pražite koščke suhih koncev ali druge suhe mesnine, ki vse-


Mercator d.d., Dunajska c. 107, Ljubljana

buje vsaj malo maščobe, zato da se le-ta izpusti. Ko se maščoba izpusti, imate dobro osnovo za karkoli naprej. V Naši lekarni sem enkrat že pisal o kmečkih testeninah, ki bazirajo na opisani osnovi, ki jo zalijete s paradižnikovo mezgo, solite, poprate, začinite s timijanom, lovorovim listom, baziliko, origanom, malo majarona. Nato dodaste narezane gobe, na kolobarje narezano čebulo, na pol prerezane stroke česna in tik pred koncem še koruzo. Ko se malo zgosti, imate odlično, iskreno prebogato omako za špagete, ki pa je vseeno v moji kuhinji železni repertoar, ker je čisto moja. Druga jed, ki jo lahko prav tako oplemenitite s suhimi konci, je mineštra, ki je zaradi vseh stročnic res premalo sočna. In kaj je boljšega kot košček suhega konca na žlici v kupu fižola in raznobarvnih leč? Za okus nič kaj drugega. Tudi mineštro sem v tej reviji že pripravljal, zato vas samo opomnim, da je vse isto, samo na začetku opražite koščke suhega konca in zalijte z vodo. Začinite s poprom, lovorom, muškatnim oreščkom, malo soli. Kuhajte pol ure, nato dodajte stročnice in še te kuhajte toliko, da se vam ne razkuhajo preveč, in to je to. Če se vam zdi, da ste v teh meglenih dnevih nizkotlačni in da vreme tiši dol, potem je suh konc edina logična izbira, da vas malo dvigne. Ko bo pa sijalo sonce in ne bo več tako mrzlo, pa ponovno vzemite v roke prejšnjo številko revije, se prehranjujte in gibljite po zdravih navodilih in ugotovite, kaj v tej reviji manjka. Pa dober tek, tak in ta pravi.

februar 2010  |   NAŠA LEKARNA

111

“V popolnem notranjem ravnovesju.” Eko izdelki Zdravo življenje.

Linija izdelkov Zdravo življenje ponuja tudi ekološke izdelke, ki ustrezajo kriterijem ekološke pridelave in predelave. VeËji izbor Eko živil nudijo vsi Mercatorjevi Hipermarketi po Sloveniji.

Ekstra deviško oljËno olje 750 ml

Eko jabolËni sok 1l

Eko lonËek peteršilj Eko lonËek bazilika

Eko rdeËa pesa 670 g

Eko sojin napitek 1l

Naredite nekaj dobrega zase


N A Š A L E K A R N A 

S

11

Sudoku

E

Vstavite črke  P E R S E N L E K v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj prepišite, da dobite geslo. Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 26. februarja na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 1. marca v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Lek iz Ljubljane.

Rešitev sudoku uganke iz 39. številke je KAŠELJ NAM NI MUKA. V uredništvo je prispelo 623 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Damjan Matkovič iz Dragatuša, Nada Barič iz Vinice in Viktorija Martinuzzi iz Murske Sobote. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Lek iz Ljubljane. Čestitamo!

P

8

K

Navodila:

K

R

E

E

9

E

10

E

N

K

P

N

4

R

P

K

1

S E

E

E

L P

E

P S

E

L R

2

E

R

5

P N

6

N 12

E

E

R

P

L

E

E

E

K 7

3

N

L

10

11

Pripravil: Jure Pučko

112  

Geslo: 1

2

3

4

5

6

Z 7

A 8

9

T

12

V stresnih situacijah ostanite mirni, zbrani in sproščeni

PERSEN® Forte Sodobnemu načinu življenja ne morete ubežati. Preobremenjenost, pomanjkanje časa, nenehno usklajevanje obveznosti v službi in doma – v takih trenutkih vam ob strani stoji PERSEN® Forte. PERSEN® Forte je zdravilo rastlinskega izvora. Hitro in učinkovito blaži znake preobremenjenosti, kot so napetost, nemir in razdražljivost, pri tem pa ne povzroča zasvojenosti. PERSEN® Forte je pametna odločitev, ko želite premagati utrujenost ter se mirno in zbrano soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan. Za več praktičnih napotkov za obvladovanje stresnih situacij obiščite www.5minutzasprostitev.com. Naročite se lahko na e-novice in brezplačno e-knjigo »V stresnih situacijah ostanite mirni, zbrani in sproščeni«.svetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Miren. Zbran. Aktiven.


oglasno sporočilo

Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana

februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

113

Otroški kotiček


114  

N A Š A L E K A R N A 

Naša lekarna svetuje Voltaren Emulgel 100 g

zelo visoko koncentracijo vitamina C. Paracetamol lajša glavobol, bolečine v grlu, bolečine v mišicah in sklepih ter znižuje zvišano telesno temperaturo, vitamin C pa krepi imunski sistem. Lekadol® plus C nima interakcij z najbolj pogosto predpisanimi zdravili, zato ga lahko uporabljate tudi, če jemljete zdravila za zniževanje sladkorja in maščob v krvi ali zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Lekadol® plus C je na voljo tudi v večjem pakiranju. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. MethodDraine DETOX

Voltaren Emulgel je od sedaj na voljo v novi, mikavnejši preobleki. Nova, laminatna tuba zagotavlja modernejši videz in preprostejšo uporabo. Pretirana vadba ali že napačen gib prekomerno obremeni mišice, kite in vezi ter povzroči boleče poškodbe. Voltaren Emulgel učinkovito lajša bolečine v mišicah in sklepih, saj ima dvojen učinek: deluje tako protibolečinsko kot tudi protivnetno. Voltaren Emulgel združuje prednosti gela in kreme, kar omogoča, da aktivna učinkovina diklofenak prodre bistveno hitreje do obolelega mesta kot pri drugih izdelkih. Zato Voltaren Emulgel takoj po nanosu ublaži bolečino in vnetje ter pospeši naravni proces zdravljenja. Lekadol® plus C

Lekadol® plus C je preizkušeno zdravilo za prehlad in gripo, ki hitro, učinkovito in hkrati na prijazen način, tako do želodca kot do srca, lajša simptome gripe in prehlada. Že ob prvih znakih gripe in prehlada vam lahko Lekadol® plus C prepreči razvoj bolezni ali omili njen potek. Vsebuje paracetamol in

kolena k sebi. Pogosti so tudi vetrovi in težavno iztrebljanje. Priporočeno je otroka nežno masirati po spodnjem delu trebuščka – s konicami prstov in dlanjo krožite po trebuščku v smeri urinega kazalca. Gas bimbi kapljice vsebujejo učinkovine, ki zmanjšujejo pline v želodcu in črevesu ter njihov nastanek in se tako izločijo po naravni poti ali se absorbirajo. Odmerjamo jih po 15 kapljic ali več, ki jih damo pred dojenjem s pomočjo majhne žličke ali pa jih primešamo mleku oz. drugim tekočinam. Sirup iz smrekovih vršičkov

MethodDraine DETOX je izdelek za čiščenje organizma od znotraj. Večkrat letno ga lahko pripravimo kot očiščevalni tretma. Kopičenje toksinov ima lahko namreč negativen vpliv na vaše zdravje. Čiščenje organizma od znotraj je priporočljivo, če trpite zaradi izgube vitalnosti, spanca, počasne prebave, glavobolov, zadrževanja vode v telesu ali blede polti. Pomembno je, da s pomočjo rastlin očistimo organizem s stimuliranjem glavnih izločevalnih poti. V ta namen lahko koristimo napitke z naravnimi rastlinskimi izvlečki, kot so breza, medvejka, artičoka, navadni regrat, zeleni čaj, divja vijolica ipd. Izdelek je že na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Kapljice Gas bimbi Kapljice Gas bimbi so dobrodošla pomoč vsem staršem, katerih otroke mučijo trebušni krči ali kolike. Otrok se zaradi kolik ne more pomiriti, postane rdeč v obraz in zaradi bolečine vleče

Medexov sirup iz smrekovih vršičkov je sedaj na voljo tudi v zelo priročni embalaži. 15 manjših vrečk za enkratno uporabo je pakiranih v škatlico. Tako lahko sirup vzamemo s seboj kamorkoli. 100% naravni sirup iz smrekovih vršičkov je narejen na osnovi medu, z izvlečkom poprove mete, timijana, evkaliptusa in z vitaminom C. Pripomore k zdravju dihal, izboljša prehodnost dihalnih poti, deluje blagodejno na glasilke, vitamin C pa pomaga krepiti imunski sistem. Ne vsebuje alkohola, konzervansov, dodanega sladkorja, arom in barvil, je zelo dobrega okusa, delovanje aktivnih substanc se medsebojno dopolnjuje.


LJ 102.4★MB 103.7★CE 88.7★KR 102.6★MS 103.7★KP 106.4★GO 104.9★KK 89.3★NM 105.5

www.radiocenter.si

februar 2010  |  NAŠA LEKARNA

VSAKO JUTRUROO MED 5.00 IN 9.00

115


Beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, kapsule in sirup

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

Važno, da smo zdravi! Podpira naravno obrambo organizma Imunoglukan® P4H vsebuje: beta-(1,3/1,6)-D-glukan, vitamin C in cink. Beta-glukan prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. Vitamin C pomaga podpirati imunski sistem. Cink je pomemben za normalo delovanje in odpornost organizma.

Imunoglukan® P4H je varen, se ne absorbira in deluje lokalno v črevesju, zato ga je priporočljivo jemati na prazen želodec. Jemljite od 1-3 kapsule na dan ali 1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan. Kupite ga lahko v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah. Opozorilo: Imunoglukan® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

www.imunoglukan.si


Naša lekarna 40