Page 1

Revija za zdrav življenjski slog

številka 37, letnik 04, november 2009 | www.nasa-lekarna.si

Osebno: Rak pljuč: Cigaretni dim nam je zameglil pogled / Aktualno: Epilepsija / Kako deluje: Sladkorna bolezen / Kako zdraviti: Bolečine v križu in hrbtenici / Medicinsko zrcalo: Multipla skleroza / Odkrito o skritem: Urinska inkontinenca / Koža razkriva: Atopični dermatitis / Otroci in mladostniki: Rotavirusi / Za mizo: Hrana za mlado in zdravo srce / Pozitivka: Pomen pogovora / Mesečni možnar: Lavičkova zbirka


Prvega ne pozabiš nikoli Pravilneje bi bilo, da bi v naslovu napisala Prve ne pozabiš nikoli, namreč številke nove revije, ki smo jo skupaj ustvarjali, a sem raje najprej povzela slogan kampanje, ki nas je pred leti opozarjala na 1. maj, praznik dela. Re­ vija je kot otrok, tudi zato, ker imam do vsake čustven odnos. Najprej je le punčica v očesu in do rojstva je nato še dolga dolga ustvarjalna pot. In prav pot ima pri reviji največ čarov. Ko zložimo vse kose v zloženki, ko jo nato še dišečo dobimo iz tiska, jo le še spustimo od sebe bralcem v branje in pre­ sojo. Kot odraslega otroka, ki začne stopati po svoji poti. In prav je tako. Ta­ krat začnete svojo vez z revijo plesti vi, spoštovani bralci, ki vam bom v pri­ hodnje s svojimi sodelavci vsak mesec prinašala pestro branje. Včasih je do tega, da rečemo, da se je nekaj zgodilo prvič, odločilna pot. Ko se zgodi, je le še potrditev naše odločitve. Potrditev tega, da se je bilo vre­ dno potruditi, da je bilo vredno narediti rez, spremembo, korak naprej, lah­ ko tudi stran od česa prejšnjega. Ni vredno čakati na spremembe, da se zgo­ dijo same od sebe, ampak moramo sami korenito poseči v tok dogajanja. Tisto prvo dejanje je vedno najgloblje, najbolj čustveno. Najbrž nič ne more prekašati občutkov, ki se porajajo, ko shodimo, se prvič peljemo na kolesu brez pomožnih kolesc, prvič zakorakamo v vrtec, šolo, se prvič preselimo, zmagamo na regati ali prvič pretečemo 21 kilometrov. Vsa enaka dejanja, ki jim spredaj le zamenjamo številko, so le še bleda senca teh občutkov. In če nam nova dejanja res prinašajo take občutke, zakaj se le peščica lju­ di odloča za spremembe? Odgovor imam kar na dlani: zato, ker to zahteva celega človeka. Najlažje se je pritoževati, kar je, se mi zdi, postala v Sloveni­ ji že neke vrste mantra. Najlažje je križem rok čakati na lepše čase, ki jih ni­ koli ne bo, kot bi rekel eden mojih jadralskih mentorjev, kot pa kaj storiti sam. Se pred tem spraševati, najti na ta vprašanja odgovore, narediti spre­ membo in zadihati naprej. So ljudje, ki so sanjači le ponoči, in takih se ni bati, ker nikoli ne bodo naredili koraka. »Bojte« se tistih, ki sanjajo podnevi, ki bolj malo govorijo, a njihova dejanja govorijo zase – to, da so odločni. Če bi vam danes kdo podaril eno od še ohranjenih Rembrandtovih slik, bi zagotovo še isti trenutek naročili varnostno službo ali vsaj sodoben var­ nostni sistem, ki bi vaš dom spremenil iz domovanja v zapor. Ob taki vre­ dnosti slike bi si brez pomisleka zagotovili še poseben sistem vlaženja zra­ ka, da slika po nepotrebnem ne bi izgubljala vrednosti. Ponavljam, to bi storili brez pomisleka. Če pa so vam vaši starši zaupali v »negovanje« vaše lastno življenje, največjo vrednost na tem svetu, pa z njim pogosto ne rav­ nate kot z najdražjo Rembrandtovo sliko. In prav zato me je pri snovanju te številke najbolj presunil intervju z dr. Zwitterjem z Onkološkega inštituta, ki opozarja, da kajenje ubija. In to ne le na škatlicah cigaret. Vas statistika o umrljivosti, dejstva o vzrokih za pljučnega raka res ne premaknejo? Vam ne seže več do srca, ker nas vsak dan bombardirajo z milijoni grozljivih podatkov in podob, ki imajo lahko prav zato nasproten učinek – da nas delajo še bolj neprizadete? Ali ne ceni­ mo tega, kar nam je bilo zaupano v »varovanje«, napredek – torej naše ži­ vljenje? Je res lažje živeti v nevednosti, ker je lažja od sprememb? Potrudite se za svoje življenje, tudi in predvsem z zdravim življenjskim slogom. Rem­ brandtovih del je kar nekaj, vi pa ste le eni in edinstveni. In navsezadnje: lepo je živeti!

3

NAŠA LEKARNA

Uvodnik Foto: Urban Štebljaj

november 2009

Katja Krasko, glavna urednica

Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.


18

Osebno

Aktualno

28

Pljučni rak

Epilepsija

Pljučni rak je še vedno rak z najslabšo prognozo. »Veliko ga je, v njegovi naravi je, da ga pozno odkrijemo, in za zdaj še vedno nimamo zelo učinkovitih načinov zdravljenja, saj ima vsak svoje omejitve,« vzroke navaja dr. Zwitter z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Zastrašujoč podatek je tudi to, da pljučni rak najbolj narašča pri mladih ženskah.

Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni. Celo najpogostnejša, če odštejemo glavobole ali kapi, pri katerih gre za možganske posledice bolezenskih dogajanj na ožilju. Epilepsija zmoti normalni prenos sporočil v možganih zaradi pretiranega električnega proženja v živčnih celicah. To lahko za kratek čas vpliva na človekovo zavest, gibanje ali občutenje.

Kako deluje

44

Sladkorna bolezen – epidemija sodobnega časa Strokovnjaki ugotavljajo, da je na svetu 250 milijonov ljudi z diabetesom. Predvidevajo, da bo leta 2025 število obolelih doseglo 380 milijonov. Za posledicami sladkorne bolezni vsako leto umrejo štirje milijoni ljudi.

VSEBINA

Uvodnik

Za začetek

Po nasvet v lekarno

Osebno

Aktualno

Kako deluje

Kako zdraviti

Zdravilne rastline

Medicinsko zrcalo

3 6 16 18 28 36 40 42 44 52 60 62

Prvega ne pozabiš nikoli Makroskop Kažipot svetovanj v naših lekarnah Rak pljuč: Tobačni dim nam je zameglil pogled Da bomo bolje poznali epilepsijo Epitel - svetovalni telefon Društva Liga proti epilepsiji Slovenije Osebna zgodba Mojce z epilepsijo Življenje z epilepsijo Sladkorna bolezen – epidemija sodobnega časa Bolečine v križu in hrbtenici Vprašajte strokovnjaka Multipla skleroza: zdravljenje se začne še pred dokončno

postavitvijo diagnoze


Kako zdraviti

52

74

Bolečine v križu in hrbtenici

Atopični dermatis pri otrocih

Najpogostejši vzrok kroničnih bolečin med Slovenci so bolečine v križu in hrbtenici. Poleg zdravil za lajšanje bolečin pri težavah s hrbtenico so pomembni tudi drugi načini zdravljenja, denimo fizioterapija, masaže, različno draženje živcev in akupunktura. Veliko pa lahko naredimo tudi sami s pravilnim gibanjem in rekreacijo.

Atopični dermatitis v razvitem svetu prizadene približno 15 odstotkov otrok. Spremembe na koži segajo vse od suhe kože pa do izrazite prizadetosti kože vsega telesa, ki tudi izrazito srbi. Večinoma se bolezen začne pred petim letom starosti. Pogosto se z odraščanjem postopoma umiri ali celo popolnoma izzveni, vendar so te bolnike pogosteje doletijo druge alergijske bolezni, kot sta astma in alergijski nahod.

66 Odkrito o skritem 68 Koža razkriva 74 Otroci in mladostniki 80 Pozitivka 86 Portret farmacevta 88 Za mizo 92 98 100 Mesečni možnar 104 Sudoku 112 Otroški kotiček 113 NL svetuje 114

Koža razkriva

Sanjska kolumna

Mesečni možnar

104

Lavičkova zbirka Farmacevtsko-medicinska zbirka Bohuslava Lavičke je edina farmacevtska zbirka na Slovenskem. V njej manjka le laboratorij, ki bi obogatil zbirko, tako da bi postala popoln farmacevtski muzej. Zbirka daje na ogled dve kompletno opremljeni stari lekarni in več kot 400 knjig, predstavljenih v posebnem prostoru.

Umetnost politike Inkontinenca – tema za odprt razgovor Atopični dermatitis pri otrocih Rotavirusi pri otrocih Pomen pogovora Radomir Ivanović, mag. farm. Hrana za mlado in zdravo srce Sladoled z jogurtom in s svežimi gozdnimi sadeži Carbonara originale Utrinki iz farmacevtsko-medicinske zbirke Bohuslava Lavičke


6  

N A Š A L E K A R N A 

Makroskop

Svetovni dan osteoporoze v znamenju razstave Moj cvetoči vrt

Tromboza – tihi ubijalec Tromboze v Evropi povzročijo več smrti kot rak dojke, rak prostate, HIV in prometne nesreče skupaj. Tveganju za trombozo so najbolj izpostavljeni bolniki po večjih ortopedskih operacijah (npr. zamenjava kolka in kolena), ko se tveganje za nastanek krvnih strdkov poviša za več kot polovico. Navadno preprečevanje tromboz v bolnišnicah poteka z injiciranjem nizkomolekularnih heparinov, ki se vbrizgavajo v trebušno maščevje do 5 tednov po operaciji. Novejši, oralni antikoagulanti jemanje poenostavljajo, saj bolnik namesto injekcij vzame le tabletko. Zdravilo rivaroksaban (xarelto) deluje kot direktni zaviralec faktorja Xa, ki je odgovoren za nastanek trombina. Študije RECORD so pokazale, da je zdravilo rivaroksaban v obliki tabletke v primerjavi s standardnim zdravljenjem pri preprečevanju tromboz in smrtnosti učinkovitejše za več kot 50 % in obenem enako varno, dostopno pa je tudi slovenskim bolnikom.

Lekarne pripravljene na obdobje gripe in prehladov

Lekarniška zbornica Slovenije je ob tednu zdravja v lekarnah pripravila akcijo ozaveščanja o obvladovanju pandemije nove gripe. Akcija je bila namenjena seznanjanju javnosti z vlogo lekarn in lekarniških farmacevtov pri obvladovanju nove gripe. Lekarne bodo ob morebitni pandemiji nove gripe skrbele za dobavo, shranjevanje in izdajanje pripravljenih zdravil ter izdelavo pripravkov s protivirusnimi učinkovinami. Nemoteno oskrbo s protivirusnimi zdravili in zdravili za simptomatsko zdravljenje bodo zagotavljale tudi v najbolj prizadetih okoljih. Akcijo so lekarniški farmacevti posvetili tudi seznanjanju s temeljnimi značilnostmi, ki prehlad ločujejo od pandemske in sezonske gripe. Želeli so poudariti, da pri okužbi z virusom gripe navadno ni treba obiskati zdravnika, saj nam lahko o zdravljenju gripe svetujejo tudi v lekarnah.

Ob svetovnem dnevu osteoporoze, ki ga zaznamujemo 19. oktobra, so v Zvezi društev bolnikov z osteoporozo Slovenije pod žaromet postavili vrtove članic društev bolnikov z osteoporozo iz vse Slovenije. Skupaj z Mestno občino Ljubljana in nekaterimi sponzorji so na Tromostovju v Ljubljani na ogled postavili razstavo fotografij vrtov iz akcije Moj cvetoči vrt. Slovenska društva bolnikov z osteoporozo so s svojim delovanjem v preteklih 12 letih dosegla zavidljivo raven ozaveščenosti o tej tihi bolezni. Kljub njihovim aktivnostim pa zlomi vretenc, ki so najpogostejši zlomi zaradi krhkosti kosti, ostanejo v dobri polovici neprepoznani. Zdi se, da se nevarnosti osteoporoze zavemo šele, ko jo postavimo v perspektivo druge bolezni. Tveganje, da bo ženska umrla zaradi zapletov po zlomu kolka, je enako tveganju smrti zaradi raka dojke, so opozarjali ob svetovnem dnevu osteoporoze.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

7

Medis na 14. Ljubljanskem maratonu

revija za zdrav življenjski slog November 2009, letnik 4, št. 37 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 41.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.nasa-lekarna.si Uredništvo Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavca uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič, mag. farm.

Podjetje Medis je dokazalo, da brez njih ne mine noben pomemben športni dogodek. Pestro športno udejstvovanje so sklenili s 14. Ljubljanskim maratonom, največjim slovenskim športnim praznikom. Predstavili so se z priznanimi izdelki, kot so Ca-C 1000, Voltaren, Voltaflex, Ekolostrum, Ekolostrum Mupi in Urgo. Prvi dan, v soboto, so na maratonu kraljevali otroci, ki jih je zabaval priljubljeni Mupi. Pričaral je številne nasmehe na lica otrok in staršev. Otroci so ponosno razkazovali Mupijeve štampiljke in bili navdušeni nad Mupijevimi žvečljivimi tabletami. Drugi dan ljubljanskega maratona pa so športni navdušenci lahko poskusili tudi napitek Ca-C 1000 in se prepričali o vseh prednostih predstavljenih izdelkov.

Dobrodelna razstava ob mednarodnem dnevu bele palice Slepi in slabovidni se tako kot povsod po svetu tudi v Sloveniji srečujejo s številnimi težavami, ki jih »videči« niti ne opazijo. Zato 15. oktober zaznamujemo kot mednarodni dan bele palice – dan, ko slepi in slabovidni opozarjajo na svoj položaj v družbi, na neustrezno državno zakonodajo in ovire v vsakodnevnem življenju. Ena od bolezni, ki lahko, če je ne zdravimo, povzroči izgubo vida, je tudi glavkom. Podjetje Allergan je zato ob dnevu bele palice predstavilo novo učinkovito zdravilo za zdravljenje glavkoma in nove umetne solze, hkrati pa dogodku dodalo dobrodelno noto. Z razstavo izdelkov slepih, slabovidnih in starejših so bila zbrana sredstva za nakup tehničnega pripomočka za slepo deklico iz Škofje Loke.

Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med.   Oblikovanje celostne podobe:    Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Lektura: Darka Tepina Podgoršek Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Mojca Lah, univ. dipl. ekon. Jure Pučko, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.


8  

N A Š A L E K A R N A  |  Makroskop

Posvet o inkontinenci

V okviru posveta Inkontinenca – eden redkih, še obstoječih tabujev 21. stoletja, ki ga je organizirala družba Paul Hartmann d. o. o., so strokovnjaki predstavili to bolezen z mnogih vidikov. Ginekologinja Kristina Drusany Starič, dr. med., je poudarila, da sta prehrana in inkontinenca precej neraziskano področje. Dietetičarka Andreja Širca Čampa je opozorila na pravilno prehrano tako za lajšanje te bolezni kot za preventivo. Svojo zgodbo je z zbranimi delila Lorena Meglič, predsednica Društva Mena Maribor, ki se ukvarja z inkontinentnimi bolniki in svetuje na priljubljenem portalu med.over.net. Predstavnik družbe Paul Hartmann, d. o. o., Gregor Usenik je komentiral namen kampanje: »Razprava je mišljena kot začetek nacionalne kampanje ozaveščanja javnosti, nadaljevala pa se bo z okroglimi mizami in relevantnimi zgodbami v tiskanih medijih. Ozaveščanje javnosti in spodbujanje zgodbe o inkontinenci brez sramu je ključnega pomena. Po našem mnenju bo to ustvarilo osnovo za zgodnjo preventivo in omogočilo kakovostno življenje oseb, ki trpijo za inkontinenco.«

Rožnati oktober pod okriljem Europe Donne

Oktober, svetovni mesec boja proti raku dojk in celostne rehabilitacije, je bil pod okriljem Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna tudi letos obarvan rožnato. Rožnati oktober, v katerem so potekale aktivnosti v duhu ozaveščanja o raku dojk, preventivnih ukrepih in zdravljenju, je že tradicionalno odprl dobrodelni Tek za upanje, pod sloganom Zaveži za življenje. Letos je v Tivoli privabil rekordnih 1300 tekačev. Europa Donna je oktobra pripravila tudi druge oblike organizirane vadbe, ki opozarjajo na pomembnost telesne aktivnosti žensk pri zmanjšanju tveganja za nastanek raka dojk. Ozaveščanju o raku dojk so se tokrat lahko pridružili tudi srednješolci znotraj kreativnega nagradnega natečaja Roza ni zgolj poza, na svetovni mesec boja proti raku dojk pa je že tradicionalno opozarjal Ljubljanski grad, odet v rožnato.

Spletna stran www.alli.si Slovenskim uporabnikom je na voljo spletna stran www.alli.si, kjer lahko najdejo vse informacije in podporo pri hujšanju z zdravilom alli. Prvo klinično preizkušeno zdravilo za zmanjšanje telesne mase je na voljo v lekarnah brez recepta že od aprila letos. Spletni postal ponuja orodja, s katerimi lahko uporabniki načrtujejo svoje diete in spremljajo svoj uspeh. Glavni orodji sta načrtovalec obrokov, sledilnik zmanjšanja telesne mase, predlogi fizične vadbe, dodani pa so tudi prijazni recepti alli za res okusne in zanimive obroke.


www.volkswagen.si november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Za vse, ki želijo voziti Golf.

9

In potrebujejo karavan.

Novi Golf Variant. Prostornost, ki navdušuje! Novi Golf Variant bo očaral celo družino: na udobnih in prostornih sedežih se boste prijetno počutili vsi – od najmanjšega, do največjega. Za brezskrbno varnost bodo poskrbela serijska pritrdišča ISOFIX za otroške sedeže, serijsko vgrajene sprednje stranske zračne blazine ter zračne blazine za glavo, namenjene zaščiti potnikov na sprednjih in zadnjih sedežih. V 1.550 l* prtljažniku pa bo dovolj prostora za vse, kar potrebujete na družinskem izletu. Pika na i je serijska klimatska naprava Climatic.

Obiščite najbližjega prodajalca z vozili Volkswagen in se prepričajte o prednostih novega Golfa Variant.

zračnih : ESP + 6 a m re p o matic + Serijska aprava Cli n a k ts a m radio ... li blazin + k unalnik + CD/MP3 rač potovalni Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Kombinirana poraba goriva: 4,2 – 7,2 l/100km. Emisije CO2: 109 – 168 g/km. Slika je simbolna. *Brez dvojnega prtljažnega dna in pri podrti zadnji sedežni klopi.


10  

N A Š A L E K A R N A  |  Makroskop

Združeni proti gripi in prehladu

Ukrepi in nasveti za lažje prebolevanje gripe Sezonska gripa, nova gripa, prehladi, zamašen nos, kašelj, oslabljen imunski sistem, cepljenje … To so le nekatere vsak dan izstopajoče besede, ki nas spremljajo predvsem v hladnejših dneh. Pa vendar mogoče še ne vemo vsega o posledicah gripe, prehlada in oslabljenega imunskega sistema. Zato smo se v petek, 23., in v soboto, 24. oktobra, v ljubljanskem City parku »združili« proti gripi in prehladu pred trgovino Interspar v coni farmacevtske družbe Lek, d. d. Tam so magistri farmacije ves dan strokovno svetovali in odgovarjali na vprašanja obiskovalcev o gripi in prehladu. V petek, 23. oktobra, se jim je pridružil tudi strokovnjak na področju imunologije, prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., specialist klinične mikrobiologije in imunologije (na zgornji fotografiji). Mimoidočim je odgovarjal na vprašanja ter svetoval, kako hitreje okrevati pri prehladnih in gripoznih obolenjih. Združeni proti gripi in prehladu bodo v Leku tudi v mariborskem Europarku, in sicer v petek, 13. novembra, ko se bo magistrom farmacije pridružil tudi izr. prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. Na glavnem prireditvenem prostoru pred Hervisom v coni farmacevtske družbe Lek, d. d., bodo strokovnjaki ves dan strokovno svetovali ter odgovarjali na vsa vaša vprašanja v zvezi z gripo in prehladom. Seveda pa bo čas tudi za prijetnejše teme.

- P ijte veliko tekočine (predvsem veliko toplega čaja). - Telo potrebuje počitek in mir, zato počivajte. - U živajte velike doze vitamina C. Priporočena količina je 1000 mg na dan. -Č  e vročina naraste čez 38,5 °C, uporabite antipiretike proti vročini in analgetike za lajšanje bolečin (Lekadol ali Panadol na 4-6 ur). - B olečine v žrelu lajšajte z antiseptičnimi pastilami oz. s pripravki, ki ščitijo in vlažijo njegovo izsušenost. - Izvajajte parne inhalacije. Koristne so za odmašitev nosu in vlaženje dihalnih poti, posebno takrat, ko bolnik nima suhega kašlja. Učinkovito je tudi vdihovanje hlapov eteričnih olj, a parne kopeli še učinkoviteje navlažijo dihalne poti. -D  a bo telo učinkoviteje odstranilo viruse in si bo hitreje opomoglo, redno uživajte pripravke, kot je Immunal. - Ž elena je dodatna podporna terapija z vitamini in minerali, saj imate v času obolenja povečane potrebe po teh snoveh. - P azite, da ne okužite ljudi okoli vas. Ostanite doma. K zdravniku ne hodite, če nimate bolezenskih zapletov. Pokličite ga, mu opišite simptome in prisluhnite njegovemu nasvetu. Skrbite za razkuževanje rok. S slano vodo si spirajte grlo in nos (sluznica), saj prav tam virusi prihajajo v telo.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

11


12  

N A Š A L E K A R N A  |  Makroskop

Umetnost življenja z revmatizmom

Društvo revmatikov Slovenije je ob letošnjem mednarodnem dnevu revmatikov, 12. oktobru, ki v Sloveniji poteka pod geslom Umetnost življenja z revmatizmom, pripravilo razstavo fotografij Manje Zore. Avtorica je v objektiv ujela posamezne trenutke bolnikov z revmatičnimi obolenji. V okviru Društva revmatikov Slovenije je bila letos ustanovljena tudi skupina za lupus, ki je ena od oblik revmatičnih

bolezni in mora biti neprestano pod strogim nadzorom revmatologa. Dominika Naveršnik, predstavnica bolnikov, je dejala, da bolezen od bolnikov zahteva nenehno pozornost, a se da težave, s katerimi se spopadajo vsak dan, ublažiti. »Zato smo ustanovili skupino Lupus Slovenija, ki aktivno začenja programe medsebojnega izmenjavanja izkušenj, organizacije strokovnih delavnic in sodelovanja z zdravniki.«

Dobrodelni koncert za bolnike s sladkorno boleznijo

oddelka in prevzeli organizacijo dogodka. Sladkorni bolniki se bodo tudi tako zavzemali za kakovostnejšo obravnavo ter z zdravstvenim timom postali tesnejši partnerji pri zdravljenju. Njihova prošnja je naletela na pozitiven odziv pri priznanih glasbenikih, kot so Eroika, Ana Dežman, Elda Viler, Manca Izmailova, Nuša Derenda, Jadranka Juras in drugi. Zveza društev diabetikov Slovenije poziva, da skupaj poskrbimo, da bodo novi prostori KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prinesli boljše razmere za ambulantno obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo. Z donacijskimi sredstvi bodo tako njihove ambulante kmalu izboljšane.

Pekoča, gomazeča, zbadajoča, sunkovita ali mrazeča bolečina

Univerzitetni klinični center Ljubljana in Zveza društev diabetikov Slovenija vas 8. decembra 2009 vljudno vabita na dobrodelni koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Vsako leto število sladkornih bolnikov narašča, zato se na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana že leta srečujejo z veliko prostorsko stisko. Pred kratkim so našli rešitev v selitvi v nove prostore, ki pa so potrebni prenove. Kupiti je treba novo opremo, denarja pa je v zdravstveni blagajni vedno premalo. Zato so se pri Zvezi društev diabetikov Slovenije odločili podpreti pobudo

Bayer odličen skrbnik okolja Bayer je bil uvrščen na prvo mesto lestvice Carbon Disclosure Leadership Index kot vodilno podjetje na svetu pri skrbi za okolje. Novico je konec septembra objavila skupina vlagateljev v okviru projekta Carbon Disclosure Project (CDP). Bayer je tako postal vodilno podjetje med petdesetimi od 500 največjih korporacij, ki kotirajo na svetovnih borzah in so vključene v seznam. Družbe so bile ocenjene glede na

raven izčrpnega in odkritega poročanja o lastnih podnebnih strategijah in izpustih toplogrednih plinov. O razvrstitvi na ugledno lestvico so presojali neodvisni revizorji družbe PricewaterhouseCoopers (PwC). V sklopu projekta CDP znaša skupen obseg investicij 55 trilijonov dolarjev, pri sprejemanju ključnih odločitev o investicijah pa se investitorji ravnajo po tej lestvici. Natančnejše informacije o Bayerjevem klimatskem programu lahko najdete na www.climate.bayer.com

Zveza društev diabetikov Slovenije in podjetje Pfizer sta ob svetovnem dnevu kronične bolečine, 13. oktobra, organizirala posvet. Skupaj so opozorili na breme, ki ga kronična bolečina prinaša bolnikom, njihovi kakovosti življenja in navsezadnje tudi zdravstvenemu sistemu. Bolečina je normalen telesni odziv, ki nam pove, da nekaj ni v redu ali da je prišlo do poškodbe. Takšna bolečina ima pomembno opozorilno in varovalno vlogo. Če pa se bolečina nadaljuje še dolgo, tudi po tem, ko je bila prvotna poškodba že ozdravljena, in postane velika težava, govorimo o kronični bolečini. Tovrstna bolečina bolnikom pušča mnoge posledice. Nevropatska bolečina je vrsta kronične bolečine in je pogosta spremljevalka sladkornih bolnikov. Pojavi se zaradi okvare živčevja. Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Evropi z nevropatsko bolečino spoprijema od 1,5 do 7,7 % ljudi. Gre za sindrom, ki ga zelo pogosto ne odkrijejo in nezadostno zdravijo. Sodi med tiste kronične bolečinske sindrome, ki jih je tudi najtežje zdraviti. Odslej sta bolnikom na voljo spletna stran www. bolime.si ter brošura, ki bo pripomogla k lažjemu prepoznavanju nevropatske bolečine. Tako bodo diabetiki skupaj s podjetjem Pfizer lahko zmanjšali vrzel v komunikaciji med zdravniki in bolniki.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Novi seznam medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjimi priznanimi vrednostmi Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je oktobra na seji med drugim sprejel tudi Sklep o določitvi seznama najvišjih priznanih vrednosti za skupine medsebojno zamenljivih zdravil, ki bo zaradi nižjih cen generičnih zdravil zagotovil zdravstvenemu zavarovanju letni prihranek v višini 4,8 milijona evrov. Sprejeti sklep Upravnega odbora ZZZS z 19. novembrom uvaja nov seznam medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo (v nadaljevanju: seznam), ki bo po novem vseboval 77 (sedanji 74) zdravilnih učinkovin, 189 (sedanji 183) oblik zdravil oziroma skupno 536 (sedanji 542) zdravil z lastniškim imenom.

Nova kontracepcijska tableta z naravnim estrogenom Pomembno je, da si ženska izbere kontracepcijo, ki najbolj ustreza njenemu življenjskemu slogu. Čedalje več žensk išče kontracepcijo, ki bi bila v harmoniji z njihovim telesom. Dve tretjini žensk, starih 30 let ali več, ter polovica žensk med 20. in 29. letom si želijo, da bi imela kontracepcijska tableta enak estrogen, kot ga proizvaja žensko telo, kažejo raziskave. Od novembra je pri nas mogoče dobiti kontracepcijske tablete Qlaira, ki vsebujejo naravni estrogen in posnemajo naravni hormonski ciklus v telesu. Qlaira vsebuje tudi hormon dienogest, ki ugodno deluje na maternično sluznico in omogoča, da menstruacije postanejo blažje in krajše.

13


14  

N A Š A L E K A R N A  |  Makroskop

Prvi multimedijski interaktivni podporni program za bolnike z osteoporozo Portal www.trdna.si je namenjen bolnikom z osteoporozo in njihovim svojcem v pomoč za lažje življenje z boleznijo. Program obsega spletni portal z nazornimi videovsebinami in aktualnimi forumi, brezplačno svetovalno telefonsko linijo ter programe podporne vadbe, kot so organizirana telesna vadba, nordijska hoja ipd. Portal www.trdna.si je pod okriljem programa družbene odgovornosti francoske farmacevtske družbe Servier Pharma, d. o. o., zaživel v okviru svetovnega dneva osteoporoze (20. oktobra). Portal na enem mestu prinaša tudi vse centre DXA v Sloveniji, v katerih merijo kostno maso. V sklopu portala so zbrani še kontakti društev in organizacij, ki pomagajo obolelim z osteoporozo, delovala pa bo tudi brezplačna svetovalna telefonska linija. Začetek delovanja interaktivnega portala www.trdna.si so pospremili tudi priznani slovenski strokovnjaki za zdravljenje osteoporoze na uradni predstavitvi.

Lumpijev tek za najmlajše Dan pred oktobrskim ljubljanskim maratonom so se v teku pomerili tudi najmlajši. Otroci, stari od tri do pet let, so ob glasnem spodbujanju staršev tekli na 200-metrski progi Lumpijevega teka v središču Ljubljane. Na tek je bilo resda prijavljenih 1790 otrok, a se jih je na teku zbralo še veliko več. Namen Lumpijevega teka ni bilo medsebojno tekmovanje, temveč predvsem veselje ob športu, zato so bili vsi mali tekači nagrajeni z medaljo Lumpi in darilom. Mercator namreč želi ob prenovi linije Lumpi posebno pozornost posvetiti spodbujanju otrok k zdravemu načinu življenja. Pri tem imajo pomembno vlogo Lumpijevi junaki, ki so otroke pozdravili tudi na teku.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Dehidracija – pogosta spremljevalka driske in bruhanja Dehidracija nastopi zaradi pomanjkanja vode in elektrolitov v telesu, največkrat kot posledica driske, bruhanja, čezmernega potenja oz. premajhnega vnosa tekočine. Dehidracija najbolj ogroža dojenčke in starejše, prizadene pa lahko kogar koli. Simptomi, po katerih prepoznamo dehidracijo, so: - suha usta, - huda žeja, - malo ali nič urina (temne barve), - pospešitev srčnega utripa in dihanja, - vrtoglavost, omotičnost in zmedenost. Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije WHO in združenja pediatrov gastroenterologov in strokovnjakov za prehrano ESPGHAN je uporaba rehidracijskih raztopin prvi korak pri zdravljenju dehidracije.

Uporaba rehidracijske raztopine Priporočila evropskega združenja pediatrov gastroenterologov in strokovnjakov za prehrano ESPGHAN: Hitra dehidracija: uporaba peroralnih rehidracijskih raztopin v prvih štirih urah, zelo pogosto v rednih intervalih – na začetku vsakih 5 do 10 minut, nato na 15 do 30 minut. Rehidracijske raztopine morajo vsebovati 60 mmol/L natrija, 74–111 mmol/L glukoze. Z redno prehrano nadaljujemo po štirih urah rehidriranja z rehidracijsko raztopino. Nadaljnjo dehidracijo preprečimo z nadaljevanjem uporabe rehidracijske raztopine glede na zdravstveno stanje. Pri dojenih otrocih se dojenje ne prekinja. Če je bila gosta hrana pri dojenčku že uvedena, z njo nadaljujemo (pri driski se priporočajo riž, banana, jabolko, kutina). Dehidracije ni treba zdraviti z zdravili, za izboljšanje stanja je potrebna le uporaba rehidracijskih raztopin.

15


16  

N A Š A L E K A R N A 

Po nasvet v lekarno

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum Mupi

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in Ekolostrum Mupi bo podjetje Entrapharm v sodelovanju s podjetjem Medis nadaljevalo tudi novembra. Med svetovanji bodo kupce v lekarnah čakala številna presenečenja: - 25% več kapsul Ekolostruma za isto ceno, - pri nakupu žvečljivih tablet Mupi bodo otroci nagrajeni s slikanico Mupi, - pri nakupu Ekolostruma in Mupija bo svetovalka otrokom podarila različna Mupi darila (barvice, flumastri …) Vsi obiskovalci in lekarne bodo v času svetovanj sodelovali v veliki nagradni igri Poiščite Mupija. Datumi svetovanj, izbrane lekarne in potek nagradne igre bodo objavljeni na spletnih straneh www.ekolostrum.com in www.nasa-lekarna.si. Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, info@entrapharm.com.


Svetovanja o uporabi kolekcije specialnih probiotičnih praškov Waya®

Svetovanja o uporabi dermokozmetike Eucerin učinkovita nega za vse faze staranja kože

Poiščite svetovalke v lekarnah po Sloveniji, ki vam bodo poleg celotne palete izdelkov Eucerin predstavile izjemno učinkovito linijo za nego kože, ki je posebej prilagojena potrebam žensk po 30. letu: preizkušeno linijo za nego kože Hyaluron-Filler z dokazano učinkovitostjo, ki se ji je zdaj pridružil inovativen izdelek, Eucerin® Hyaluron-Filler koncentrat.

Kolekcijo specialnih probiotičnih praškov Waya® odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki so posebej izbrane za pomoč pri specifičnih težavah (diareja na potovanju – Waya® AD, zaprtje – Waya® IT, diareja ob jemanju antibiotikov – Waya® AB), saj vsaka zase zahteva posebno obravnavo. Vsebujejo kakovostne vitalne probiotične kulture, kar šest do devet različnih vrst in sevov, ki se optimalno dopolnjujejo. Primerni so za vso družino. V času svetovanj bodo lahko kupci v lekarnah dobili brezplačne vzorce posameznih specialnih probiotičnih praškov Waya®. Vsak kupec specialnega probiotičnega praška Waya® bo prejel darilo za krepitev imunskega sistema Ekoimun, ki vsebuje antioksidante, vitamine, minerale in koencim Q10.

Datumi svetovanj in izbrane lekarne v novembru bodo objavljeni na spletnih straneh www.nasa-lekarna.si in na www.eucerin.si.

Datumi svetovanj, izbrane lekarne in potek nagradne igre bodo objavljeni na spletnih straneh www.waya.eu in www.nasa-lekarna.si.

Eucerinovi strokovnjaki za nego kože že več kot 100 let sodelujejo z dermatologi in farmacevti, da bi pomagali ljudem po vsem svetu ohraniti zdravje njihove kože.


18  

N A Š A L E K A R N A 

Osebno

O raku pljuč, vzrokih zanj in novih dognanjih pri zdravljenju raka smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Zwittrom, dr. med., specialistom radioterapevtom z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pogovarjala se je Katja Krasko.

Rak pljuč: tobačni dim nam je zameglil pogled


nobember 2009   |   NAŠA LEKARNA

Pljučni rak je še vedno rak z najslabšo prognozo. »Veliko ga je, v njegovi naravi je, da ga pozno odkrijemo, in za zdaj še vedno nimamo zelo učinkovitih načinov zdravljenja, saj ima vsak svoje omejitve,« vzroke navaja dr. Zwitter z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Zastrašujoč podatek je tudi to, da pljučni rak najbolj narašča pri mladih ženskah. Predvsem zato, meni dr. Zwitter, ker so ženske postale tako strastne kadilke kot moški.

19


20  

O S E B N O  |  Tobačni dim nam je zameglil pogled

Kje smo glede na pogostnost in umrljivost za pljučnim rakom Slovenci v svetovnem in evropskem merilu? Pljučni rak je tako v razvitem kot nerazvitem svetu vodil­ ni pri umrljivosti zaradi rakavih bolezni. Glavne vzroke naj­ demo resda v kajenju in onesnaženem okolju, a to še zdaleč niso edini vzroki. Pljučni rak je namreč družina različnih bo­ lezni. Pravkar smo izpeljali obsežno raziskavo, kjer smo potr­ dili, da za pljučnim rakom značilno pogosteje zbolevajo ljudje, ki so delali v umazanih poklicih, na primer v gradbeništvu in industrijskih poklicih. Nenavadno veliko število obolelih prihaja iz kovinarske industrije. Umazano delovno in bivalno okolje je torej dodaten dejavnik, ki pospešuje nastanek pljuč­ nega raka. Pri skoraj vseh rakavih boleznih imamo več preple­ tajočih se dejavnikov, ki drug drugega spodbujajo. Navseza­ dnje imamo pri tej družini bolezni pljučnega raka ne tako redke bolnike, ki niso nikoli kadili ali delali oziroma živeli v zelo umazanih razmerah. Po stopnji umrljivosti smo sicer v zlati sredini evropskega povprečja.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Zadnji podatki slovenskega registra raka kažejo na porast raka pri mladih ženskah. Že imate odgovor na to? Zakaj čedalje pogosteje zbolevajo za pljučnim rakom mlade ženske, celo mlajše od 40 let, ki so sicer živele zdravo življenje, si še ne znamo razložiti. Prav zato delamo raziska­ vo o pljučnem raku pri teh ženskah. Zbrali smo že več kot 300 primerov iz vse Evrope, tako da upamo, da bomo na to ključno vprašanje znali kmalu tudi odgovoriti. Pri vseh ra­ kavih obolenjih poznamo mnoge vzroke, nekateri pa so za nas še vedno čista neznanka.

21

Pljučni rak je tako v razvitem kot nerazvitem svetu vodilni pri umrljivosti zaradi rakavih bolezni. Glavne vzroke najdemo resda v kajenju in onesnaženem okolju, a to še zdaleč niso edini vzroki. Pljučni rak je namreč družina različnih bolezni.

Kaj novega pa je pokazala nova knjiga o preživetju bolnikov z rakom v Sloveniji? Knjiga prikazuje primerjavo podatkov za vsa rakava obo­ lenja v Sloveniji v časovni perspektivi. Tako smo dobili po­ datke o številu smrti za določena obdobja in primerjavo z drugimi evropskimi državami ter zda. Pri nekaterih vrstah raka se kaže izboljšanje, pri drugih ne. Po podatkih sloven­ skega registra so pri pljučnem raku nekoliko boljši rezultati, v zadnjem desetletju je približno 4 % manjša umrljivost kot desetletje prej. To se mnogim ne zdi veliko, a to pomeni, da letno ozdravimo 50 bolnikov, ki bi sicer pred 15 leti umrli. Ali ta napredek v svetovnem merilu pomeni stopicanje ali velike korake? Primerjava z drugimi registri raka je težavna. Naš regi­ ster raka namreč pokriva celotno Slovenijo, vse bolnike, to­ rej tudi tiste, ki se niso zdravili. Pri pljučnem raku pa za tre­ tjino obolelih, ki pridejo k zdravniku, ni več možnosti za onkološko zdravljenje. Zdravimo jih le tako, da lajšamo nji­ hove težave. Bolezen jim skušamo narediti znosno, jih pa ne izpostavljamo neprijetnostim operacij, obsevanj ali kemote­ rapiji, ker bi bilo to zanje preveliko breme. Drugi registri re­ cimo v zda in drugod po Evropi, teh bolnikov ne zajamejo. Prav zato navajajo precej boljše številke preživetja. Sploh pa ne zaupam ameriškim podatkom, ki niso dosti boljši od ku­ banskih. Oboji so politično obarvani. V zda niti ne vedo do­ bro, koliko ljudi imajo sploh v državi. Če tretjina bolnikov nima zavarovanja, potem tudi nimajo njihovih zdravstve­ nih podatkov. Izpadejo najrevnejši, torej tisti najbolj bolni, zato so njihove statistike boljše. Rak je tudi socialna bole­ zen, nekoliko bolje jo odnesejo tisti iz višjih slojev.

Zakaj čedalje pogosteje zbolevajo za pljučnim rakom mlade ženske, celo mlajše od 40 let, ki so sicer živele zdravo življenje, si še ne znamo razložiti. Prav zato delamo raziskavo o pljučnem raku pri teh ženskah.


22  

O S E B N O  |  Tobačni dim nam je zameglil pogled

Po podatkih slovenskega registra so pri pljučnem raku nekoliko boljši rezultati, v zadnjem desetletju je približno 4 % manjša umrljivost kot desetletje prej. To se mnogim ne zdi veliko, a to pomeni, da letno ozdravimo 50 bolnikov, ki bi sicer pred 15 leti umrli.

Ali so zgodnji znaki pljučnega raka sploh prepoznavni? Prva težava je, da je zgodnje odkrivanje pljučnega raka zaradi narave te bolezni že vnaprej obsojeno na neuspeh. Z zgodnjim odkrivanjem mislim na odkrivanje v času, ko ne povzroča nobenih težav, torej pri ljudeh, ki načeloma deluje­ jo zdravi. Pri raku dojke, materničnega vratu ali debelega črevesa je izkupiček takih akcij boljši. Pljučnega raka v zgod­ njem stadiju, ko ne povzroča težav, ni smiselno iskati, ker jih ne bomo dovolj odkrili. Še nihče ni ugotovil, da bi tako izboljšali preživetje bolnikov. Zgodnje odkrivanje je v zad­ njem času še težje, saj imamo zaradi lahkih cigaret veliko raka na zunanjih delih pljuč. Na sapniku le nekaj milime­ trov velika sprememba povzroči občutne težave, na zuna­ njim delu pljuč pa nekaj centimetrov raka ne dela težav. Ostane nam še skupina ljudi, ki sicer imajo težave, pa ne vedo, da so to težave zaradi raka. Lahko so splošne težave, kot je dražeč kašelj, malo več izpljunka, nepojasnjeno hujša­ nje in vrsta drugih težav, ki pogosto spremljajo ljudi v sre­ dnjih letih. Še posebno, če so kadilci in telesno zanemarjeni. Vsak jutranji kašelj pa tudi še ni pljučni rak. Zelo težko je iz­ luščiti tiste ljudi, ki jim je treba narediti preiskave. Kakšna pa je obravnava pljučnega raka pri nas? Ko se pojavi sum pljučnega raka, zdravljenje sorazmerno hitro steče. Že rentgenska slika pljuč pove, ali je kaj resnega narobe. Od tod naprej je prav tako lepo postavljena mreža pulmoloških dispanzerjev in bolnišnic, kjer bodo sorazmer­ no hitro razjasnili naravo bolezni. Od postavitve diagnoze do zdravljenja ni kakšnega pomembnega čakanja. Zagotovo pa bi bilo mogoče postopek še izboljšati. Biološka, tarčna zdravila so kot nov način sistemskega zdravljenja raka v zadnjem času povzročila silovit napredek v zdravljenju. Gre torej za novo upanje? Pri zdravljenju raka smo veseli vsakega napredka in tarč­ na zdravila nedvomno pomenijo velik napredek. Sam raje kot biološka zdravila uporabljam izraz tarčna, ker so tovr­ stna zdravila prav tako kemične spojine in v njih ni veliko zelenega. Tarčna zdravila lahko pri nekaterih oblikah zdravljenja prinesejo velik napredek. Kar počez pa jih ne smemo uporab­ ljati. A ne samo zaradi stroškov, ki niso glavni medicinski

18


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

argument. Če so namreč neučinkovita, so samo strupena in niso brez neželenih učinkov. Pomembni sopojavi so tudi smrtni zapleti. Če ne veš, za koga tarčna zdravila uporabljaš, je to zdravljenje lahko korak nazaj. To samo dokazuje, da pljučni rak ni ena bolezen, ampak družina različnih bolezni. Tako tudi pri raku dojk ne govorimo več o enem raku, am­ pak o posameznih vrstah, glede na izvid molekularne dia­ gnostike. Tarčna zdravila torej pomenijo prednost za neka­ tere bolnike, ne pa za vse. Pri večini bolnikov namreč še nimamo take tarče, ki bi bila uporabna, zato bomo pri njih še vedno zdravili s citostatsko terapijo.

Zgodnje odkrivanje je v zadnjem času še težje, saj imamo zaradi lahkih cigaret veliko raka na zunanjih delih pljuč. Na sapniku le nekaj milimetrov velika sprememba povzroči občutne težave, na zunanjim delu pljuč pa nekaj centimetrov raka ne dela težav.

Kako pa delujejo tarčna zdravila? Tarčna zdravila največkrat delujejo na rastne dejavnike. Rakava celica je namreč zrasla iz zdravega pljučnega tkiva. Te zdrave celice12:38 v pljučih na svoji celični površini 80_128_HHN_SLO_3 15.09.2009 Uhr Seiteimajo 1 C

M

Y

CM

23

MY

CY CMY

K


24  

O S E B N O  |  Tobačni dim nam je zameglil pogled

Tarčna zdravila lahko pri nekaterih oblikah zdravljenja prinesejo velik napredek. Kar počez pa jih ne smemo uporabljati.

sprejemnike, ki so občutljivi za okolico. Nekatere snovi v krvi zdrave celice spodbujajo k rasti in delitvi. Če pride do določene škodljivosti, se ta celica začne razmnoževati. Slikoviteje povedano, če pride do poškodbe, se mora po­ škodba obnoviti in organizem začne sporočati tistim celi­ cam, naj se začnejo razmnoževati, da bodo nadoknadile po­ škodbo. Če taka celica postane rakava, pomeni, da izgubi nadzor nad delitvijo. Ne uboga več normalnih zavor, ki dru­ gim celicam preprečujejo, da bi norele in se razmnoževale, še vedno pa ohranja del občutljivosti za rastne dejavnike. In če jim rastne dejavnike odvzamemo, se nehajo deliti. Uporabljate tak postopek pri vseh hormonsko odzivnih tumorjih? To je znan postopek pri hormonsko odzivnih oziroma ra­ kastih tumorjih, ki so zrasli iz tkiv, odvisnih od hormonov. Rak ščitnice, recimo, za svojo rast nujno potrebuje hormon, ki spodbuja normalno ščitnico k delovanju in ga proizvaja hipofiza. Če mu hormon odvzamemo, bo rak zamrl. Ne bo se več delil, zmanjšal se bo in skoraj zginil. Enako velja za druge hormonsko odvisne rake, recimo za raka prostate. Če mu odvzamemo moške spolne hormone, bo začel odmirati. Enako metodo uporabljamo tudi pri raku dojk, ki je veliko­ krat odvisen od drugih, ženskih spolnih hormonov. Pri pljučnem raku pa ne gre za hormone, ampak za po­ dobne snovi, ki jih imajo prav tako zdrava pljuča in rakaste celice. Če jim te snovi, molekule odvzamemo, če nekako prekrijemo receptorje, da se zablokirajo, jim tako porežemo telefonske povezave. Če jim blokiramo receptorje za rastne dejavnike, se rakava celica tudi ne bo več delila in bo začela odmirati. Tako učinkuje velika večina tarčnih zdravil. Ta so drugačna od klasičnih citostatikov, zdravil, ki ubijajo raka, ker učinkujejo na določene tarče, če jih rakave celice imajo. To se da večinoma ugotoviti z dodatnimi preiskavami – s pa­ tologijo, torej preiskavo, ki jo na odvzetem tkivu dela pato­ log ali citolog. Tako ugotavljamo ne samo, ali je bolezen ra­ kave narave in osnovne vrste raka, ampak tudi, katere tarče ima celica. Ko to ugotovimo – v Sloveniji bomo kmalu zače­ li uvajati eno teh novejših metod –, je veliko lažje načrtovati zdravljenje. Tako ugotovimo, ali bo neki tumor odgovoril na določeno zdravilo ali ne.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Ali to pomeni, da stavi razvoj zdravljenja raka v prihodnosti prav na prepoznavanje molekularnih označevalcev? To je zanesljivo pomemben korak. Precej več bomo mora­ li vlagati v patologijo, v odvzeme vzorcev. Odvzemi bodo morali biti ponovljeni, pa ne zaradi naše radovednosti, am­ pak zato, da pri bolniku ugotovimo, katere vrste natančno je njegov tumor. Te preiskave niso poceni, vendar se denar za te raziskave hitro povrne, če pričakujemo, da bomo pri­ hranili pri zdravilih. Zdravila bomo dali le tistim, ki jim bodo resnično koristila. Ne gre samo za strošek, ampak predvsem za prihranek, izboljšavo zdravja.

25

Pljučni rak je pomemben model tudi za preventivo. Daleč največ lahko naredimo, če opustimo kajenje, ne samo pri dvajsetih, ampak tudi pri štiridesetih in pozneje.

NISTE EDINI...

Vir: 1. Feldman HA, et al. J Urol. 1994;151:54–61

Si-Ci-Ad-08-Mar-041 Marec 2008

Vsak drugi moški po 40. letu... ... ima težave z erekcijo. Ponovno sem samozavesten ...

www.najinaintima.si

Pogovorite se s svojim zdravnikom.


26  

O S E B N O  |  Tobačni dim nam je zameglil pogled

Ali se v sistemskem zdravljenju raka citostatska terapija in terapija z biološkimi, tarčnimi zdravili dopolnjujeta ali izključujeta? K sistemskemu zdravljenju raka sodita klasična citostat­ ska terapija, s katero zaviramo nezdrave in žal tudi zdrave celice, ter biološko, tarčno zdravljenje. Kdaj se bomo odloči­ li za en ali drug način zdravljenja, je odvisno od bolnika. Ne moremo reči, da je ena terapija boljša od druge. Za večino bolnikov je temelj pri sistemskem zdravljenju raka citostat­ ska terapija, tarčna zdravila pa le dopolnilo. Imamo pa tudi bolnike, pri katerih so tarčna zdravila osnovno zdravljenje, a tudi sežemo po citostatikih. Včasih zdravimo tudi izme­ nično. Nekateri so uporabljali tudi sočasno zdravljenje z obema vrstama zdravil, vendar obstaja nevarnost, da si oba načina zdravljenja nasprotujeta.

Druga pot preventive je odstranjevanje škodljivih elementov na delovnem mestu. Pri tem je narejenega bistveno premalo. Tobačni dim nam je tako zelo zameglil pogled, da nočemo videti, da je pljučni rak tudi socialna bolezen, da je povezana z umazanimi poklici.

Kako uspešno je pri zdravljenju pljučnega raka lokalno zdravljenje? Kirurško zdravljenje je omejeno s tem, da mora večji del pljuč ostati v organizmu. Le približno enega od petih bolni­ kov lahko zdravimo kirurško, za vse preostale napredovala bolezen že ni več v kirurgovem dosegu. Obsevanje je zelo dober način zdravljenja za lajšanje težav in včasih tudi z na­ menom ozdravitev, vendar tudi ta metoda ni vsemogočna. Kaj pa preventiva, preprečevanja nastanka raka? Pljučni rak je pomemben model tudi za preventivo. Daleč največ lahko naredimo, če opustimo kajenje, ne samo pri dvajsetih, ampak tudi pri štiridesetih in pozneje. S tem lahko marsikaj naredimo ne samo za pljučnega raka, ampak tudi za bolezni žilja, srca, možganov, proti prezgodnjemu staranju … Celoten organizem se pod vplivom cigarete bistveno prej po­ stara, celo potenca pri moških upada hitreje. Druga pot pre­ ventive je odstranjevanje škodljivih elementov na delovnem mestu. Pri tem je narejenega bistveno premalo. Tobačni dim nam je tako zelo zameglil pogled, da nočemo videti, da je pljučni rak tudi socialna bolezen, da je povezana z umazani­ mi poklici. Na tem področju bi se dalo veliko narediti, če bi interes pokazala tudi država. A v njenem interesu je, da ljudje delajo, kupujejo cigarete in s tem polnijo državni proračun. Kar 15 cigaret v škatlici gre državi, le malo tobačni industriji. Ljudje celo življenje kupujejo cigarete, in ravno ko bi začeli


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

27

uživati pokojnino, izstopijo iz vlaka in umrejo. Ljudje, ki umrejo pri petdesetih letih, so neverjeten dobiček za finanč­ nega ministra. Celo življenje so polnili državno blagajno, po­ tem pa mu zanje ni treba izplačevati pokojnin. Bojim se, da je nekaj cinizma tudi v umazanem delovnem okolju. Pomislite samo, da bi pljučni rak razglasili za poklicno bolezen. Ka­ kšno breme bi bilo to za državo! Ali izvajate kakšno raziskavo na tem področju, s katero bi podkrepili argumente? Podobno zgodbo imamo v Sloveniji že z azbestozo in ra­ kom rebrne mrene. Ta je zelo redek med rakavimi bolezni, ki je priznan kot poklicna bolezen. Za njo namreč zbolijo lju­ dje, ki delajo z azbestom. Z odškodninami imajo veliko te­ žav, čeprav gre v Sloveniji za manj kot 30 bolnikov letno. Če bi bil pljučni rak poklicna bolezen, bi govorili o približno 300 odškodninah letno. Kar 30 % vseh obolelih za rakom pljuč namreč dela v umazanih poklicih. To bi bil za državo hud bumerang, zato nihče ne želi spodbujati raziskav. Pri nas na Onkološkem inštitutu bo mag. dr. Mirjani Rajer v pri­ hodnjem letu uspelo narediti veliko raziskavo prav na tem področju. Želimo, da se strokovno razjasni in nedvoumno dokaže, da je umazano okolje sokrivo za nastanek pljučnega raka. Šele potem bomo lahko naredili naslednje korake pri preventivi. Nenavaden paradoks je tudi, da ljudje, ki živijo in delajo v umazanih okoljih, tudi več kadijo. K tem ljudem bi bilo pri preventivi in ozaveščanju treba pristopiti drugače, saj navadno ne berejo časopisov. Nam bo torej kdaj sploh uspelo ukrotiti rakaste celice? O tem se je odlično izrazil moj grški kolega na enem od kongresov. Pljuča so, kot sam pravi, dan za dnem izpostavlje­ na tisočim različnim strupom. Te celice so se v desetletjih navadile vseh mogočih strupov in so danes že dodobra na­ študirale, kako jim ubežati. In ko iz take celice, ki je navaje­ na vsega hudega, nastane rakava celica, je prav tako že nau­ čena, kako se ubraniti strupov. Najbrž je to eden od vzrok, zakaj tem rakavim celicam pogosto uspe pobegniti našim prizadevanjem, da bi jih zatrli do konca. Zdravljenje je za ne­ kaj časa velikokrat uspešno, a se bolezen pogosto povrne. ¶

Te celice so se v desetletjih navadile vseh mogočih strupov in so danes že dodobra naštudirale, kako jim ubežati. In ko iz take celice, ki je navajen vsega hudega, nastane rakava celica, je prav tako že naučena, kako se ubraniti strupov.


28  

N A Š A L E K A R N A 

Aktualno

Prim. Igor M Ravnik, dr. med., na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani veliko svojega dela posveča zdravljenju in obravnavi otrok in mladostnikov z epilepsijo.

Da bomo bolje poznali epilepsijo Prim. Igor M Ravnik, dr. med.

Epilepsija, pri kateri je normalna aktivnost možganskih celic občasno motena, je ena najpogostejših nevroloških bolezni. Celo najpogostnejša, če odštejemo glavobole ali kapi, pri katerih gre za možganske posledice bolezenskih dogajanj na ožilju. Na zunaj je to lahko videti kot epileptični napad z mišičnimi krči in izgubo zavesti ter nenadoma spremenjenim vedenjem. Lahko pa oseba le pri sebi zaznava nenavadne občutke ali motene zaznave in doživlja čustvene ter vegetativne reakcije. Epilepsija zmoti normalni prenos sporočil v možganih zaradi pretiranega električnega proženja v živčnih celicah. To lahko za kratek čas vpliva na človekovo zavest, gibanje ali občutenje.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

29


30  

A K T UA L N O  |   Epilepsija: Da bomo bolje poznali epilepsijo

Vzroki epilepsije Glede na poznavanje vzroka nastanka razvrščamo epilep­ sijo na tiste vrste, pri katerih vzroka bolezni ne poznamo niti ne obstaja sum na določen vzrok z izjemo dednosti (idiopat­ ske epilepsije). Druga skupina bolnikov je tistih, pri katerih vzrok bolezni poznamo. To so lahko poškodba glave, okvara možganov ob rojstvu, prirojena nepravilnost v razvoju mož­ ganske skorje, kap, okužba možganov, tumor, presnovne bo­ lezni, ki prizadenejo živčevje (simptomatske epilepsije). Na­ slednja skupina je tista, pri kateri sklepamo na določen vzrok, ki pa ga (še) ne moremo podrobneje odkriti (kriptogene epi­ lepsije). Pri dveh tretjinah bolnikov z epilepsijo vzroka ne moremo jasno opredeliti, imajo tako imenovano idiopatsko ali pa kriptogeno epilepsijo. Starost na začetku Napadi se najpogosteje pojavijo že pri dojenčkih, nato pa se pogostost bolezni v otroštvu in mladosti počasi zmanjšu­ je. Razlog za to je lahko dejstvo, da se možgani razvijajo še po rojstvu in je »prag« za nastanek napadov v zgodnjih ra­ zvojnih obdobjih nižji. Razmerje med vzbujevalnimi in za­ viralnimi dejavniki je namreč manj ugodno kot pozneje. Napadi se pogosteje pojavljajo po 65. letu, največkrat v pove­ zavi z boleznimi ožilja (npr. po možganski kapi). Epileptične napade lahko razdelimo v dve veliki skupini: žariščni napadi (imenujemo jih tudi fokalni, parcialni ali delni napadi): pri njih epileptična motnja zajame le omejen del možganov; generalizirani napadi: motnja zajame večino možganov ali vse možgane že na začetku napada. Nekateri žariščni napadi lahko s širjenjem motnje po možganih preidejo v generalizirano obliko.

Epileptični napadi so različni Epileptični napadi so zelo različni, od kratke prekinitve pozornosti do hipnih stresljajev in močnih dolgotrajnih kr­ čev udov ali vsega telesa. Nekateri bolniki imajo lahko manj kot en napad na leto, drugi več na dan. Doslej je opisanih več kot 30 različnih tipov napadov, ki se med seboj zelo raz­ likujejo. Pojavljajo se mišični krči, ritmično stresanje, zgibki, začasna motnja spomina, mežikanje z očmi, otrdelost mišic ali upad mišične napetosti (kar lahko povzroči padec), str­ menje, avtomatsko vedenje (požiranje, nesmiselni gibi rok ali tudi na videz ciljna dejavnost) in izguba zavesti. Vsak napad še ne pomeni epilepsije Če obstaja sum, da ima oseba epilepsijo, jo osebni zdrav­ nik napoti k specialistu nevrologu, otroškemu nevrologu ali dodatno usposobljenemu specialistu pediatru. Ta povpraša o bolnikovih preteklih boleznih, opazovalec in bolnik sam


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

31

mu čim natančneje opišeta napad, opravi se natančen nevro­ loški pregled, bolnika pa nato napotijo na snemanje eeg1. Po potrebi, zlasti pri žariščnih napadih, so potrebne tudi ne­ katere preslikave: predvsem magnetnoresonančna (mr), red­ keje računalniška tomografija (ct), še redkeje, pri težjih oblikah bolezni, izotopska pozitronska izsevna tomografija (pet) in enofotonska izsevna tomografija (spect) ter druge, predvsem biokemične preiskave. Izjemno pomembno je pričevanje osebe, ki je bila navzo­ ča ob napadu (npr. družinski član, vzgojitelj/-ica v vrtcu, otrokov tovariš pri igri, sošolec). Nastalo situacijo zapišemo kar z opazovalčevimi besedami, lahko tudi narišemo skico telesa in kaj se je kje v telesu dogajalo (krč, tresenje, ohlap­ nost, hropenje). Za postavitev diagnoze epilepsija mora imeti praviloma bolnik najmanj dva neizzvana napada. Nekateri ljudje imajo napad le enkrat v življenju. Izjemoma govorimo o epilepsijah oz. o epileptični encefalopatiji tudi takrat, ko se zaradi epileptične motnje spremenjeno delovanje možganov ne kaže z nenadnimi napadi, ampak z dolgotrajnejšo motnjo umske dejavnosti (govor, spomin, mišljenje). Pogosto se pokaže, da je bil strah pred epilepsijo neute­ meljen: ljudje v vseh starostih pogosto omedlevamo, imamo nenadno nastopajoče motnje zaznavanja, na primer pred migrenskim glavobolom. Otroci ob bolečini ali v hudi ču­ stveni stiski izgubijo sapo, pobledijo ali zaripnejo, padejo. Ponoči jih nosi luna, govorijo v spanju, imajo nočne straho­ ve in nenevarne stresljaje telesa med uspavanjem. Nehoteni zgibki pri otroku so največkrat tik, ne epilepsija. Nenadno uspavanje in izguba mišične napetosti so lahko posledica motnje mehanizmov spanja, tako imenovane narkolepsije. Izguba zavesti lahko govori tudi za motnjo srčnega ritma ali za presnovno bolezen. Napad hitrega dihanja in omedleva­ nje je lahko bolj čustvenega kot organskonevrološkega izvo­ ra. Osebo z nenadnimi – epizodno nastopajočimi – pojavi je treba enako skrbno preiskati in ugotoviti, kaj je vzrok in ka­ kšen je mehanizem nastanka motnje. S tem namenom ne­ vrolog večkrat napoti človeka na preiskave še k drugim spe­ cialistom – za srce, presnovo, k psihologom ali psihiatrom. 1

elektroencefalogram: snemanje električne aktivnosti možganov

Po potrebi, zlasti pri žariščnih napadih, so potrebne tudi nekatere preslikave: predvsem magnetnoresonančna (mr), redkeje računalniška tomografija (ct), še redkeje, pri težjih oblikah bolezni, izotopsko pozitronsko izsevno tomografijo (pet) in enofotonsko izsevno tomografijo (spect) ter druge, predvsem biokemične preiskave.


32  

A K T UA L N O  |   Epilepsija: Da bomo bolje poznali epilepsijo

Večinoma imajo epilepsije, ki se pojavijo v času otroštva ali mladosti, zelo dober izid. Verjetnost, da bodo otroci nekoč v življenju lahko živeli brez protiepileptičnih zdravil, je precej velika.

Epilepsija pri otrocih Epilepsija pri mladih se razlikuje od epilepsije pri odra­ slih, saj: • gre za raznovrstnejše oblike napadov in njihove kombi­ nacije, več je podvrst epilepsij in tipov napadov, vzrokov in tudi izidov zdravljenja (od čisto lahkih do najtežjih); • je stanje, ki se lahko z leti spreminja; ena podvrsta (sindrom) epilepsije se lahko razvije v drugo; • lahko bolj vpliva na učenje ter socialni in vedenjski razvoj. Vročinski krči pri otrocih so poseben tip napadov, ki jih povzroči hitro naraščanje telesne temperature v nezrelih možganih. Posebna pozornost je potrebna, če so napadi dalj­ ši, enostransko poudarjeni ali se pojavijo pri otroku, pri ka­ terem smo že prej opažali odstopanja v razvoju. Takrat je možnost za poznejšo epilepsijo večja. Sicer pa se po vročin­ skih krčih (praviloma minejo do petega leta starosti) večino­ ma ne pojavlja. Večinoma imajo epilepsije, ki se pojavijo v času otroštva ali mladosti, zelo dober izid. Verjetnost, da bodo otroci nekoč v življenju lahko živeli brez protiepilep­ tičnih zdravil, je precej velika. Zdravljenje epilepsije Epilepsijo večinoma zdravimo s protiepileptičnimi zdravili. Cilj zdravljenja epilepsije je doseči stanje brez napadov in brez neželenih učinkov ter najboljšo možno kakovost življenja. Protiepileptična zdravila epilepsije ne morejo pozdraviti, lahko pa pomagajo nadzirati napade. Učinkujejo tako, da zmanjšujejo povečano vzdražnost nevronov, s čimer se zmanjša verjetnost nastanka napada. Da bi bila zdravila učinkovita, je treba vzdrževati njihovo stalno koncentracijo v telesu. Zato je tako pomembno, da jih bolnik jemlje redno. Zdravnik po navadi svetuje počasen začetek zdravljenja z enakomernim povečevanjem odmerka zdravila. Tako se ima telo čas privaditi na zdravilo, zmanjšajo pa se tudi neže­ leni učinki zdravila. Če se neželeni učinki kljub temu poja­ vijo, lahko zdravnik najprej zmanjša odmerek in ga nato še počasneje veča do učinkovitega odmerka. Protiepileptično zdravilo mora ustrezati potrebam posa­ meznega bolnika. Odločitev, katero zdravilo bo zdravnik predpisal in v kakšnem odmerku, je odvisna od številnih


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

dejavnikov. Ti so: vrsta in pogostnost napadov, starost in ži­ vljenjski slog osebe, morebitne druge bolezni in zdravila ter neželeni učinki zdravila. Pri ženskah je pomembna tudi mo­ rebitna nosečnost v prihodnosti. Ljudje z epilepsijo morajo natančno slediti zdravnikovim napotkom in se pogovoriti o vseh vprašanjih, ki se jim porajajo glede zdravljenja. Za spre­ mljanje poteka bolezni so nujno potrebni koledarčki, knjižice ali beležke, v katere bolnik ali starši zapisujejo, kdaj in ka­ kšen napad je bolnik imel. Na neželene učinke so pozorni tudi osebni zdravniki, ki lahko opravijo večino ustreznih la­ boratorijskih preiskav. Zdravljenja z zdravili bolnik nikoli ne sme prekiniti sam, temveč vedno le postopoma in v sodelova­ nju z zdravnikom. Nenadna prekinitev zdravljenja lahko pov­ zroči ponovne napade ali celo epileptični status oz. dolgotra­ jen napad, ki lahko ogroža pomembne življenjske funkcije. Učinkovita dieta Pri redkih, predvsem idiopatskih žariščnih epilepsijah v otroštvu zdravila niso vselej potrebna. Pri trdovratnih epi­ lepsijah, kjer zdravila ne prinesejo želenega učinka ali pa je napade mogoče nadzorovati, vendar so neželeni učinki ne­ sprejemljivi, je na srečo včasih mogoče pomagati z dieto ali operacijo. Za hitro prekinjanje napadov so na voljo zdravila v obliki injekcij, ki jih bolniku vbrizgajo v žilo, in ampule za vnašanje zdravila na telesne sluznice, lahko rektalno s teko­ čim zdravilom za vbrizganje v zadnje črevo ali tekočino za vkapavanje na ustno sluznico. Ketogena dieta z vnosom velikega deleža maščob in be­ ljakovin ter brez ogljikovih hidratov povzroči v telesu pre­ snovne spremembe, nastanek ketonskih snovi, ki zavirajo napade. Za starše in otroke je zelo zahtevna. Določa strog prehranski režim in tesno sodelovanje z zdravstvenim ti­ mom, v katerem ima pomembno vlogo posebej usposobljen specialist za prehrano in dietetiko. Včasih je ta dieta zelo uspešna. Operativni posegi Nevrokirurški posegi so lahko zelo uspešni, predvsem kadar napadi izhajajo iz dobro omejenih sprememb v mož­ ganih, ki jih kirurg lahko odstrani brez tveganja za po­ membne umske (govor, spomin) in gibalne funkcije. Ker je v Sloveniji teh bolnikov razmeroma malo, večino posegov, ki

33


34  

A K T UA L N O  |   Epilepsija: Da bomo bolje poznali epilepsijo

P

osebno pozornost velja nameniti psihološkim in socialnim vidikom. Za otroke in mladostnike je izjemno pomembno druženje z vrstniki, šolanje, vključevanje v razvedrilne in športne dejavnosti. Pomembna je tudi spodbuda razvoju z upoštevanjem posebnih potreb in določenih omejitev (nevarni športi, potapljanje) in usmerjanje v nadaljnje šolanje ter študij.

zahtevajo zelo dobro uigran in subspecializiran večpanožni strokovni tim, opravijo v tujih centrih za kirurgijo epilepsije, in večinoma so zelo uspešni. Društvo Liga proti epilepsiji pod­ pira te napotitve s prostovoljnim programom spremljanja bolnikov, ko bolnik in/ali starši ne obvladajo tujega jezika. V Sloveniji pa uspešno operirajo bolnike, pri katerih gre za tumorje ali žilne nepravilnosti, ki povzročajo napade. Nekaterim bolnikom se lahko včasih skuša pomagati tudi z operacijo, s katero v podkožje prsnega koša vstavijo spodbujevalnik vagusnega živca (brez posega v možgane). Prilagojeni življenjski slog Pri vseh bolnikih je za kakovost življenja pomemben re­ den življenjski slog ter ritem aktivnosti in počitka. Primanj­ kljaj spanja namreč lahko sproži napade. Posebno pozornost velja nameniti psihološkim in socialnim vidikom. Za otroke


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Prva pomoč pri epileptičnem napadu • Ko vidite, da je oseba dobila epileptični napad, je najpomembnejše, da ostanete mirni. • Odstranite vse predmete, s katerimi bi se oseba med napadom lahko poškodovala. • Človeka, ki doživlja epileptični napad, ne tiščite k tlom, ne preprečujte mu gibanja, ničesar mu ne vtikajte v usta. Zaščitite glavo pred udarci. • Po napadu je bolnik navadno zmeden. Zmedenost lahko traja dlje in utegne pomeniti tveganje za bolnika. Ko si bolnik opomore, preverite, ali se zaveda: vprašajte, kateri dan je, kje je in kam je namenjen. • Pri večini napadov nujna medicinska pomoč ni potrebna. Napadi prenehajo po nekaj minutah.

35

Včasih pa moramo poklicati nujno medicinsko pomoč. Napad pri osebi, ki sicer nima epilepsije, je lahko znak resne bolezni. Reševalce moramo poklicati tudi, • če napad traja dlje od 5 minut, • če oseba počasi okreva, spet dobi napad ali težko diha po napadu, • če oseba ostane zmedena ali se ne zaveda popolnoma dogajanja okoli sebe, • če gre za nosečnico, • če ima oseba znake poškodb ali je videti hudo bolna.

in mladostnike je izjemno pomembno druženje z vrstniki, šolanje, vključevanje v razvedrilne in športne dejavnosti. Pomembna je tudi spodbuda razvoju z upoštevanjem poseb­ nih potreb in določenih omejitev (nevarni športi, potaplja­ nje) in usmerjanje v nadaljnje šolanje ter študij. Za odrasle je najpomembnejša zaposlitev. Številnim osebam z epilepsijo so v preteklosti po nepotrebnem onemogočali zaposlovanje v poklicih, v katerih so po delovnih rezultatih enako uspe­ šni kot ljudje brez epilepsije. Dovolj dolgo obdobje brez na­ padov omogoča tudi pridobitev dovoljenja za vožnjo motor­ nega vozila neprofesionalne kategorije. Pomembna sta zgodnje prepoznavanje in pomoč pri psi­ holoških težavah, zlasti tesnobnosti in depresivnosti, z zdra­ vili in psihoterapijo. Pri tem so zelo koristne tudi izobraže­ valne in svetovalne dejavnosti skupin za samopomoč. V Sloveniji je dejavnih kar nekaj skupin v Ljubljani, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Žalcu, Kranju in Novi Gorici. Že več let Društvo Liga proti epilepsiji zagotavlja izjemno dobra svetovanja. Liga ponuja tudi izobraževanje o epilepsiji nezdravstve­ nim poklicem in laikom ter redno podiplomsko usposablja­ nje zdravstvenih delavcev iz epileptologije pod pokrovitelj­ stvom Evropske akademije za epilepsijo. ¶


36  

A K T UA L N O  |   Epilepsija: Epitel - svetovalni telefon Društva Liga proti epilepsiji Slovenije

Epitel svetovalni telefon

Društva Liga proti epilepsiji Slovenije Ljubica Vrba, univ. dipl. psih.

Svetovalni telefon za ljudi z epilepsijo Epitel (01/432 93 939) deluje od oktobra 1996 leta ob četrtkih od 16. do 19. ure. Telefon je namenjen osebam z epilepsijo, njihovim svojcem in prijateljem, pa tudi drugim ljudem, ki jih zanimajo različne informacije o epilepsiji.

V

prašanja, ki jih postavljajo klicatelji, so zelo različna, od zdravstvenih, ko želijo nasvete v zvezi s svojo bole­ znijo, do vprašanj o zdravilih ter nji­ hovem vplivu na človeka in seveda social­ nih, ki se dotikajo posameznika. Sem sodijo zaposlitev, vozniško dovoljenje, izbira par­ tnerja, vključevanje v družbo, rekreacija ipd. Število klicev je različno, več jih je, kadar se v medijih pojavijo prispevki o epilepsiji in informacije o Društvu Liga proti epilepsiji, v sklopu katerega deluje svetovalni telefon.

Telefon ni namenjen svetovanju o zdra­ vljenju posameznikove epilepsije in ocenje­ vanju primernosti izbire zdravil. To je pri­ stojnost osebnega zdravnika in zdravnika, ki obravnava osebo zaradi epilepsije. Prav tako ne moremo psihoterapevtsko pomagati posamezniku. Po najboljših močeh lahko le svetujemo, kam naj se obrne po pomoč, če ni zadovoljen z zdravljenjem. Posamezniki kličejo na telefon tudi zara­ di informacij o delovanju skupin za samopo­ moč, o možnostih vključitve v skupine, o


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

programih našega društva in podobno. Kli­ čejo nas tudi iz šol in vrtcev, ki želijo več in­ formacij o epilepsiji ali si želijo, da pri njih organiziramo predavanja na to temo. Najpogostejša vprašanja in odgovori z Epitela Kaj mi lahko ponudi Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije, če postanem njen član? Društvo zagotavlja informacije o delu društva, o epilepsiji in načinih zdravljenja ter življenju z boleznijo, možnosti vključitve v skupine za samopomoč. Dajemo tudi dru­ ge informacije, ki so koristne za osebe z epi­ lepsijo, njihove svojce in ljudi, ki se poklicno ali v vsakdanjem življenju srečujejo z ljudmi z epilepsijo. Zato v okviru društva deluje svetovalni telefon, prirejamo različna preda­ vanja na temo epilepsije po vrtcih, šolah, so­ cialnih zavodih, pripravljamo javne tribune, trudimo se čim večkrat nastopiti v medijih. Društvo izdaja tudi svoj bilten, ki ga dobi vsak član društva, v katerem so različne no­ vice o delovanju društva in drugo. V Društvu pa ne dajemo zdravniških na­ svetov, materialne pomoči posamezniku, za­ poslitve, ne rešujemo stanovanjskih proble­ mov posameznikov, kar včasih klicatelji pričakujejo. Ali so glavoboli, zaspanost, zamišljenost in podobni simptomi pri klicatelju lahko posledica epilepsije in protiepileptičnih zdravil? Na ta vprašanja mora odgovoriti lečeči zdravnik. Če oseba svojemu zdravniku ne zaupa, če ni zadovoljna z njegovo obravnavo, ima pravico do drugega mnenja. Vendar je pomembno, da je zdravnik seznanjen s teža­ vami, ki jih ima oseba, z njenimi pomisleki o zdravljenju in podobnim, ker bo le tako lah­ ko ustrezno obravnaval osebo. Prav tako naj oseba vpraša zdravnika o smiselnosti pre­ iskav in načinov zdravljenja, o katerih je mo­ goče kaj prebrala ali slišala od drugih oseb z

37

epilepsijo in podobno, pa jih pri njej niso opravili. Katere preiskave in načine zdra­ vljenja bo zdravnik izbral, je namreč odvi­ sno od posameznikove vrste epilepsije. Epi­ lepsija namreč ni samo ena, ampak imamo veliko različnih oblik napadov in tudi dru­ gih spremljajočih znakov, različni so vzroki nastanka in podobno. Ali je treba jemati protiepileptična zdravila, ker povzročajo toliko neželenih učinkov? Če je zdravnik predpisal protiepileptična zdravila, jih je treba redno jemati, ker le tako lahko preprečujejo ali vsaj blažijo napa­ de. Pomembno je, da zdravila jemljete redno, kot je predpisano. Nikakor jih ne smete sa­ movoljno nenadoma prenehati jemati, ker lahko to sproži težak epileptični napad. Če zaradi jemanja zdravil opažate hude in mo­ teče neželene učinke, tudi ko že nekaj časa jemljete zdravila (pri uvajanju zdravila, ki poteka postopoma prav zato, da se telo pri­ vadi na zdravilo, so neprijetni stranski učin­ ki lahko izraženi nekaj tednov, potem pa iz­ zvenijo), morate o tem obvestili zdravnika. Skupaj z vami se bo odločil o morebitni spremembi zdravil ali drugih ukrepih. Ali imam kljub epilepsiji lahko otroka? Ali bo imel tudi moj otrok epilepsijo? Ali bo imel posledice zaradi jemanja protiepileptičnih zdravil v nosečnosti? Tudi ženska z epilepsijo ima lahko otro­ ka. Vsekakor pa svetujemo, da je načrtovanje otroka premišljeno. Zato je ustrezno, da se pred zanositvijo posvetujete s svojim zdrav­ nikom, ki vodi vašo epilepsijo, in z ginekolo­ gom. Prav tako je med nosečnostjo treba skrbno spremljati bolezen. V Sloveniji so gi­ nekologi dobro seznanjeni z epilepsijo, pri morebitnih nejasnostih pa sodelujejo z ne­ vrologom. Prav tako se z nevrologom pogo­ vorite o možnosti, da bi tudi vaš otrok dobil epilepsijo, ker on najbolje pozna vas in vašo bolezen.


38  

A K T UA L N O  |   Epilepsija: Epitel - svetovalni telefon Društva Liga proti epilepsiji Slovenije

P

osamezniki kličejo na telefon tudi zaradi informacij o delovanju skupin za samopomoč, o možnostih vključitve v skupine, o programih našega društva in podobno. Kličejo nas tudi iz šol in vrtcev, ki želijo več informacij o epilepsiji ali si želijo, da pri njih organiziramo predavanja na to temo.

Zaradi epilepsije ne dobim zaposlitve. Ali mi Društvo lahko pomaga? Problem zaposlitve je pri ljudeh z epilep­ sijo eden najtežjih. Iz podatkov, ki so jih na­ redili v nekaterih evropskih državah, je raz­ vidno, da z enako izobrazbo in poklicno usposobljenostjo veliko manj ljudi z epilep­ sijo dobi zaposlitev, kot jo dobijo zdravi lju­ dje. Ali pa dobijo zaposlitev, ki je pod njiho­ vimi zmožnostmi, in zato je tudi slabše plačana. To se dogaja tudi pri zaposlitvah, kjer niso potrebne omejitve ali prilagoditve delovnega mesta. Tudi osebe, ki so bile zapo­ slene, a so zaradi gospodarske krize in pro­ pada podjetja izgubile delo, imajo veliko manj možnosti, da znova dobijo zaposlitev kot zdravi ljudje. Društvo ne more pomagati pri iskanju zaposlitve. Že veliko let pa se trudimo, da bi ljudi, ki odločajo o zaposlovanju, izobrazili o epilepsiji. Tako smo imeli že več delavnic za zdravnike medicine dela, delavce na za­ vodih za zaposlovanje in druge. Imeli smo tudi javno tribuno na to temo, ker je po­ membno, da tudi sami ljudje z epilepsijo vedo čim več o svoji bolezni in da se znajo primerno predstaviti pri iskanju zaposlitve.

Ali lahko dobim vozniško dovoljenje, če imam epilepsijo? Za zdaj velja v Sloveniji star zakon o vo­ zniških dovoljenjih, ki je bil v veljavi še v Jugoslaviji in je glede vožnje oseb z epilep­ sijo zelo strog. Naše Društvo se od osamo­ svojitve trudi, da bi zakon spremenili in v delovnih telesih, ki so pripravljala spremem­ be, so sodelovali tudi strokovni člani našega društva, vendar sprememb doslej še ni bilo. V praksi je večinoma tako, da lahko dobi vo­ zniško dovoljenje kategorije B oseba, ki je dve leti brez napadov, tudi če ima protiepi­ leptična zdravila, če to predlaga njen nevro­ log. Oseba, ki je imela kadar koli v življenju epileptične napade, pa ne more biti poklicni voznik. 29. avgusta letos je bila v Evropski uniji sprejeta direktiva s priporočili za vo­ žnjo motornih vozil pri osebah z epilepsijo. Države članice Evropske unije morajo v letu dni prilagoditi svojo zakonodajo na tem po­ dročju. To je tudi za ljudi v Sloveniji velika priložnost, da bodo lahko dobili vozniško dovoljenje ob manj strogih pogojih. Naše Društvo bo pri spreminjanju stare zakono­ daje aktivno sodelovalo. Zakon predvideva možnost pridobitve dovoljenja po enem letu


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

brez napadov za kategorijo B. Za kategorijo C pa omogoča pridobitev dovoljenja po de­ set letih brez napadov in brez jemanja pro­ tiepileptičnih zdravil. Ali naj v vrtcu ali v šoli povemo, da ima otrok epilepsijo? Prav je, da v skupinah, kamor je otrok vključen, vedo, da ima epilepsijo, kakšne oblike napadov ima in kako naj se ob napa­ du ukrepa. Le tako bodo lahko odrasli, ki zanj skrbijo, ustrezno ukrepali. Če je osebje kljub vašim informacijam in pojasnilom za­ skrbljeno zaradi otrokove bolezni, lahko po­ kličejo tudi na Epitel, kjer jim bomo dali ustrezne informacije. Če želijo z epilepsijo seznaniti celoten kolektiv, lahko pridejo strokovnjaki iz društva predavat in na raz­ govor v ustanovo. Kako je z dajanjem protiepileptičnih zdravil in prekinjanjem napadov v vrtcu, šoli? Če mora otrok dobiti protiepileptična zdravila med poukom, naj se starši pogovo­ rijo z osebjem in jim dajo natančna navodila. Najboljše je, da napišejo pisno prošnjo. Enako velja, če je treba prekinjati napad, ki z zdravili ne preneha sam od sebe. Osebje mora biti natančno poučeno, kdaj in kako dati zdravila ter kako še dodatno ukrepati. Najboljše, da jim to razloži tudi zdravnik ali medicinska sestra, starši pa naj dajo pisno prošnjo. Pedagoško osebje namreč ne more biti odgovorno za morebitne zaplete po pre­ kinjanju napadov. Ali pri zdravljenju epilepsije pomaga dieta? Pri zdravljenju najtežjih oblik epilepsije je pri otrocih, kjer z razpoložljivimi protie­ pileptičnimi zdravili ne moremo zmanjšati števila napadov, včasih uspešna posebna die­ ta, imenovana »ketogena dieta«. Osnovana je pretežno na maščobah ob zelo malo belja­ kovinah in ogljikovih hidratih. Dieta je zelo

39

stroga in res zahtevna za starše, saj zahteva veliko priprave in discipline. Ves čas jo nad­ zoruje in spremlja dietetik, ki je za to pose­ bej usposobljen, ter pedonevrolog. Na pedia­ trični kliniki v Ljubljani to obliko diete izvajajo že nekaj let. Ali imam zaradi epilepsije kakšne olajšave pri delu, v zdravilišču, pri dohodnini, dopustu in podobnem? Epilepsija ni pri vseh enako izražena. Imamo veliko vrst in oblik epilepsije, od zelo lahkih do zelo težkih in takih, ki imajo napadom pridružene še druge težave in ovi­ re. Zato veliko bolnikov ne potrebuje nobe­ nih olajšav in lahko živijo tako kot zdravi ljudje, le redno morajo jemati zdravila in upoštevati zdrav način življenja. Če pa ima oseba kljub zdravljenju pogoste in težke na­ pade, zdravnik oceni stopnjo prizadetosti in lahko to predstavi tudi invalidski komisiji. Na podlagi mnenja komisije potem bolnik lahko uveljavlja temu primerne olajšave. Rad bi se vključil v skupino ljudi, ki imajo podobne probleme. Ali obstajajo take skupine in kako se lahko pridružim? V Sloveniji imamo skupine za samopo­ moč v Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in v Žalcu. Člani skupin se navadno srečujejo enkrat mesečno. V neka­ terih kot člani prevladujejo ljudje z epilepsi­ jo, v drugih starši. Večina skupin je po sesta­ vi mešanih, so pa v njih le odrasli. Članstvo je prostovoljno. Informacije o skupinah in kontaktih lahko dobite na svetovalnemu te­ lefonu Epitel. To so le nekatera vprašanja, ki jih klicatelji najpogosteje zastavljajo. Seveda pa na telefon kličejo tudi člani društva in skupin za samopomoč po različne informacije v zvezi s skupnimi dejavnostmi in problemi. ¶


40  

A K T UA L N O  |   Epilepsija: Osebna zgodba bolnice z epilepsijo

S pozitivnim razmišljanjem mi je marsikdaj uspelo napad tudi preprečiti Gospa Mojca je za bolnike z epilepsijo ogromno naredila že s tem, da odkrito govori o svoji bolezni. Tako razširja obzorja o eni najpogostejših motenj v delovanju živčevja – epilepsiji. »Ljudje so mi v življenju ogromno pomagali, za kar sem jim resnično hvaležna. Razmišljam tako: če si dober, se dobro vrača, zato tudi sama skušam tako delovati,« pravi. Gospa Mojca je odločna ženska, ki ve, kaj želi doseči v življenju. Iz nje seva neverjetna pozitivna energija. Gospa Mojca, kdaj ste dobili epilepsijo? Epilepsijo sem dobila, ko sem bila stara leto dni in pol. Spremlja me torej že vse življenje. V otroški dobi sem imela napade, ki se kažejo kot odsotnost (absenca), dobivala sem zdravila, a mi žal niso pomagala. Pri šestnajstih sem dobila prvi napad grand mal (tonično-klonični napad). Že v otroštvu so se napadi pojavili tudi med spanjem, kar se je pokazalo z močenjem postelje. To je nato med puberteto izginilo, ne pa tudi napadi v spanju. Kot odrasla sem imela tako še vedno napade tudi med spanjem. Navadno sem se sredi noči zazrla v določeno točko ali pa premikala roke. Ali ste kdaj dobili napad na javnem mestu in kako so to sprejeli drugi ljudje? Seveda sem dobila napad tudi na javnih mestih. Večinoma moji napadi niso izgledali tako, kot si jih ljudje predstavljajo, s padcem po tleh in tresenjem. Zgodilo se mi je, na primer, da sem bila s prijateljico na kavi. Kar nenadoma sem vstala in se odpravila ven ter čez cesto. To je bil napad, in ničesar se nisem zavedala. Lastnik lokala je poznal mojo bolezen, odpravil se je za mano in me s ceste pripeljal nazaj. Po napadu sem spila malo vode in se spet dobro počutila. Kako je potekalo zdravljenje vaših napadov? Zdravila sem se z različnimi kombinacijami zdravil. Ob jemanju nekaterih sem imela težje neželene učinke: težave s spominom, bila sem zelo zaspana in nezainteresirana. Po enem od zdravil sem bila tako zmedena, da nisem znala priti iz središča me-

sta do doma. Poklicati sem morala mamo, da me je prišla iskat. Bilo je grozno. Seveda sem se takoj odpravila k zdravniku, ki mi je zdravilo zamenjal. Kljub kombinaciji različnih zdravil sem še vedno imela napade, okoli deset na mesec, zato mi je zdravnik leta 2001 predstavil možnost operacije. Strinjala sva se, da bi bilo vredno poskusiti. Ko mi je bila predstavljena ta možnost, sem bila zelo srečna, saj sem na operacijo vedno gledala kot na nekaj nedosegljivega. Mislila sem si, da jo potrebujejo ljudje, ki imajo težjo bolezen od mene. Po operaciji sem imela približno enkrat na mesec še vedno nočni napad. Da sem ponoči doživela napad, sem vedela, ker sem se zjutraj zbudila popolnoma utrujena in včasih tudi po dva dni nisem vstala iz postelje. Odkar pa mi je nevrolog uvedel eno novejših protiepileptičnih zdravil, sem brez napadov in zelo sem srečna, da je tako. Kako so se vaši starši spopadli z boleznijo in kako so vas navadili na redno jemanje zdravil? Starši so me vedno imeli za zdravega otroka, kar mi je bilo v veliko pomoč. Kot vsaka zdrava oseba sem morala biti aktivna in samostojna. Tudi v šoli so od mene zahtevali določen učni uspeh. Za to sem jim izjemno hvaležna. Na jemanje zdravil so me zelo hitro navadili, pri sedmih ali osmih letih sem že sama jemala zdravila, občasno mi jih je dala mama. Redno jemanje zdravil sem sprejela kot del sebe in s tem živim. Ste imeli zaradi epileptičnih napadov kdaj težave pri šolanju ali težave s sošolci oziroma učitelji? V osnovni šoli, ko sem začutila, da bom dobila


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

napad, sem se odpravila na stranišče, in ko je napad prešel, sem popila malo vode, morda malo posedela in se vrnila v razred. Prijatelji in sošolci so vedeli, da imam epilepsijo, saj sem napad velikokrat dobila tudi v razredu. V osnovni šoli sem imela napade, pri katerih sem se samo zagledala oz. zastrmela (t. i. absence) in obširnejša razlaga sošolcem glede moje bolezni in ukrepov ob napadu ni bila potrebna. Seveda pa imam tudi negativne izkušnje. V otroštvu sem zelo rada pela, zato sem se vključila v pevski zbor. Nekoč mi je učiteljica pred nastopom rekla, da ne bom nastopala, ker lahko pri morebitnem napadu pokvarim ves nastop. To me je prizadelo. Mislim, da otroci z epilepsijo ne bi smeli imeti takih izkušenj. V puberteti sem dobila napade grand mal (tonično-klonične napade), ki so mi kdaj povzročili tudi »izbris spomina«. Na fakulteti se mi je na primer zgodilo, da sem bila odlično pripravljena na izpit, pisni del sem že naredila. Nato sem doživela tonično-klonični napad in kar nenadoma nisem več nič znala, tako da tudi po mesec dni nisem šla na ustni zagovor. Ste imeli zaradi epilepsije težave z zaposlitvijo? Seveda. Po izobrazbi sem kemik, saj me je kemija vedno izjemno privlačila, a zaposlitve v svoji stroki nisem mogla dobiti. Imam status invalida in odobren 20-urni tedenski delovni čas. Tudi zato sem imela vedno težave z iskanjem zaposlitve. Ker sem imela pogoste napade, sem bila na razgovoru vedno prisiljena razkriti svojo bolezen. Veliko sem delala prek javnih del, vedno le za eno leto in vedno slabša dela. V zvezi s tem bi rada poudarila, da so epileptični napadi povezani tudi s psihičnim počutjem. Če veš, da si materialno preskrbljen, si pomirjen in napadi so manj verjetni. Imate vozniško dovoljenje? Vozniškega dovoljenja nimam, uporabljam javni prevoz. Ob sobotah in nedeljah ter ob dnevih, ko ni šolskega pouka, imam velike težave s prevozom. Menim, da bi morali za bolnike z epilepsijo urediti bolje organiziran in cenovno ugodnejši prevoz, saj ima veliko ljudi z epilepsijo zaradi svoje bolezni težave z zaposlitvijo in nizkimi dohodki.

41

Ali veste, kateri dogodki lahko pri vas sprožijo napad? Tipičen sprožilec je bilo na primer mesečno perilo. Tudi po psihičnem naporu, tudi pozitivnem (velika sreča, razburjenje) sem pogosto dobila napad. Napada nisem nikoli dobila med aktivnostjo, temveč po njej, ko sem se umirila. S pozitivnim razmišljanjem mi je marsikdaj uspelo napad tudi preprečiti. Ste imeli zaradi epilepsije kdaj občutek, da ste prikrajšani pri ukvarjanju s konjički? Zame ni konjička, s katerim se ne bi ukvarjala. Rada imam plavanje, kolesarjenje, tudi v hribe grem. Nikoli sama, vedno s kom, ki ve, da imam epilepsijo in kako ukrepati pri morebitnem napadu. Mislim, da se lahko večina bolnikov z epilepsijo ukvarja s konjički, ki jih veselijo, le poslušati se morajo. Če se na primer odpravljam kolesarit in imam čuden občutek, da se bo kaj zgodilo, potem raje ostanem doma. Zgodilo se mi je, da sem že stala na robu bazena in se pripravljala na skok, pa mi je nekaj reklo, da tisti dan ni primeren za moje plavanje, in sem se raje odpravila domov. Treba se je poslušati! Zelo ste aktivni na področju ozaveščanja javnosti o epilepsiji, veliko pomagate tudi bolnikom z epilepsijo. V Sloveniji je krovno društvo za bolnike z epilepsijo Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije. V Celju smo imeli samostojno društvo bolnikov z epilepsijo, ki sem ga vodila. Želela sem si, da bi si bolniki medsebojno pomagali in da bi določene tematike predstavili družbi. Želeli smo pridobiti ljudi z epilepsijo iz gospodarstva ali politike, da bi se javno predstavili in dokazali, da je kljub epilepsiji mogoče v življenju veliko doseči. Odziva ni bilo. Društvo danes ne deluje več, a veliko bolnikov se s svojimi težavami še vedno obrača name, saj me poznajo, ker sem bila vedno precej glasna in aktivna. Če je le mogoče, jim z veseljem pomagam, vsaj z nasvetom. ¶


42  

A K T UA L N O  |   Epilepsija: Življenje z epilepsijo

Življenje z epilepsijo Za male bolnike z epilepsijo in njihove starše

Ali veste, kaj imajo skupnega Napoleon, Alfred Nobel in Agatha Christie? Druži jih ena najpogostejših motenj v delovanju živčevja na svetu, epilepsija.

ijo Moj otrok ima epileps

K

ljub 50 milijonom bolnikov na svetu – okoli 20.000 jih je v Slove­ niji – je bolezen še vedno stigmati­ zirana in povezana s socialno dis­ kriminacijo. V Združenih državah Amerike je bilo do leta 1970 dovoljeno zavrniti vstop v restavracije ljudem z epileptičnimi napadi, prav tako v gledališča, rekreacijske centre in nekatere druge javne zgradbe. Šele istega leta pa je bil v Veliki Britaniji ukinjen zakon, ki je ljudem z epilepsijo prepovedoval poroko. Še dandanes je za nekatere bolnike soci­ alna stigma celo večja težava kot bolezen sama. To je zagotovo posledica dejstva, da je večina ljudi o epilepsiji premalo poučena. Veliko ljudi lahko kljub epilepsiji živi pov­

sem normalno; delajo, uživajo v prostem času in so lahko aktivni člani družbe. Kaj se zgodi, ko se bolezen pojavi v vaši družini? Diagnoza epilepsija ima zagotovo velik čustven vpliv na člane družine in njihove bližnje. Če epileptične napade dobi vaš otrok, se je s to diagnozo še težje sprijazniti. Podjetje Medis je v sodelovanju z belgij­ skim farmacevtskim podjetjem ucb in slo­ venskim Društvom Liga proti epilepsiji Slo­ venije pripravilo prvo iz serije knjižic za lažje razumevanje epilepsije. Knjižica Moj otrok ima epilepsijo staršem in otrokom po­


43

Oglasno sporočilo

november 2009   |   NAŠA LEKARNA

maga bolje razumeti bolezen, različne tipe napadov, zdravljenje, vsebuje pa tudi nekaj nasvetov o potovanjih, šoli in aktivnostih. V sodelovanju z omenjenim belgijskim farmacevtskim podjetjem in Društvom Liga proti epilepsiji Slovenije so v podjetju Medis pripravili tudi knjižico za otroke z epilepsi­ jo. Knjižica Pobarvaj si dan je namenjena otrokom ob začetku zdravljenja z novim protiepileptičnim zdravilom. Otrok se s knjižico skozi igro nauči rednega jemanja protiepileptičnega zdravila. Vsak dan lahko v knjižici označi svoje počutje in izpolni do­ ločeno nalogo – pobarva sličico, poveže pi­ kice v sličico ali poišče predmete na sliki.

Knjižica je tudi pripomoček za starše, saj jim pomaga spremljati aktivnosti otroka in jim svetuje, kako o napredku oziroma napa­ dih poročati zdravniku, hkrati pa tudi spod­ buja pogovor otroka in staršev o bolezni. Spoprijemanje in življenje z boleznijo za­ gotovo ni lahko, zato je pomembno, da se otroci, mladostniki in njihovi starši zavedajo, da je tudi z epilepsijo mogoče živeti. Dobro nadzorovana epilepsija tako ne bo ovira pri uresničevanju zastavljenih ciljev v življenju. Knjižici sta na voljo na nevrološkem od­ delku Pediatrične klinike v Ljubljani in v nevroloških ambulantah pediatričnih od­ delkov v Sloveniji.


44  

N A Š A L E K A R N A 

Kako deluje

Sladkorna bolezen – epidemija sodobnega časa Dominika Tompa Majcen, mag. farm.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Sladkorna bolezen (diabetes) velja za eno najbolj razširjenih nenalezljivih in neozdravljivih kroničnih bolezni sodobnega človeka. Strokovnjaki ugotavljajo, da je na svetu 250 milijonov ljudi z diabetesom. V državah Evropske unije se število obolelih giblje okoli 30 milijonov, v Sloveniji pa okoli 160.000, število pa povsod strmo narašča. Predvidevajo, da bo leta 2025 število obolelih doseglo 380 milijonov. Za posledicami sladkorne bolezni vsako leto umrejo štirje milijoni ljudi. Prav zato lahko upravičeno rečemo, da je sladkorna bolezen epidemija sodobnega časa.

45


46  

NA K AK ŠA O LDEEKLAURJ N E A  |   Sladkorna bolezen - epidemija sodobnega časa

R

edna telesna dejavnost zmanjša možnost za razvoj sladkorne bolezni, izboljšuje odzivnost tkiv na inzulin in znižuje krvni sladkor. Ugodno vpliva tudi na znižanje škodljivih maščob v krvi (ldl-holesterola in trigliceridov), zvišanje »koristnega« holesterola (hdl-holesterola), znižanje krvnega tlaka in s tem povezanega tveganja za nastanek srčno-žilnih zapletov (srčna kap, možganska kap, zamašitve arterij nog). Telesno dejavnost je treba izvajati redno, najbolje vsak dan 30 minut ali vsaj trikrat tedensko eno uro.

S

ladkorna bolezen je kompleksna kronična presnovna motnja, pri ka­ teri celice trebušne slinavke ne proi­ zvajajo dovolj inzulina. Lahko pa telo proizvedenega inzulina ne more učin­ kovito porabiti ali pa gre za kombinacijo obojega hkrati. Prehod glukoze, ki jo dobi­ mo s hrano, oteženo prehaja v celice, ki zato ne morejo normalno delovati. Motena je tudi presnova ogljikovih hidratov, beljako­ vin in maščob. Zaradi pomanjkanja inzuli­ na pri sladkorni bolezni organizem ne more pravilno izkoriščati sladkorja. Nastale mo­ tnje spremljajo sladkornega bolnika vse ži­ vljenje in so vzrok za trajne okvare tkiv ali organskih sistemov, odpoved delovanja ne­ katerih organov (posebno oči, ledvic, živcev, srca in ožilja), slabo kakovost življenja in skrajšanje pričakovane življenjske dobe.

diabetična organizacija, Mednarodna diabe­ tična federacija) delimo sladkorno bolezen na sladkorno bolezen tipa 1 in 2, nosečno­ stno sladkorno bolezen in druge tipe slad­ korne bolezni, kamor uvrščamo stanje kro­ nične hiperglikemije.

Sladkorna bolezen tipa 1 Je avtoimunska bolezen, ki se pojavi zara­ di hudega pomanjkanja inzulina. Do tega pride zaradi uničenja celic trebušne slinav­ ke, ki preneha izločati hormon inzulin. Ker organizem ne more izrabljati glukoze, začne razgrajevati lastne zaloge maščob, kar vodi v hujšanje kljub večjemu uživanju hrane in pi­ jač. V celicah nastajajo razkrojeni proizvodi maščobnih kislin, tako imenovani ketoni, ki vodijo k zastrupitvi organizma. Prav zato lahko to privede do kome ali smrti. Nujna je takojšnja zdravniška obravnava in trajno zdravljenje z inzulinom. Bolezen se najpo­ Tipi sladkornih bolezni Glede na trenutno veljavna merila (Sve­ gosteje pojavlja pri otrocih in mlajših ose­ tovna zdravstvena organizacija, Ameriška bah, ni pa tudi redek pojav po 30. letu. Bol­


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

47

nik s sladkorno boleznijo tipa 1 je torej naravno dovzeten za to bolezen in se ji zato ne more izogniti. Sladkorna bolezen tipa 2 Je povezana predvsem z nezdravim nači­ nom življenja in s čezmerno telesno težo. Pri tem tipu bolezni trebušna slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne dovolj za uravnava­ nje količine sladkorja v krvi. Sladkorna bole­ zen tipa 2 se navadno pojavi pri osebah po 45. letu starosti, čedalje bolj razširjena pa po­ staja tudi med mladimi in otroki. Dejavniki tveganja, ki pospešijo razvoj sladkorne bole­ zni tipa 2, so pomanjkanje gibanja, debelost, stres, starost nad 45 let, dednost in sladkor­ na bolezen v nosečnosti. Nosečnostna sladkorno bolezen Je pogostejša pri nosečnicah s čezmerno telesno težo in pri tistih s sladkorno bole­ znijo v družini. Navadno je začasna in izgi­ ne po končanem dojenju. Tveganje za njen pojav lahko zmanjšamo z vzdrževanjem pri­ merne telesne teže, zdravo prehrano in re­ dno telesno vadbo. Druge tipe sladkorne bolezni Sem uvrščamo stanje kronične hipergli­ kemije. Vzrok je obolenje trebušne slinavke, uživanje nekaterih zdravil in okužbe. Motena toleranca za glukozo Je najblažja oblika kronične hiperglike­ mije. Njena značilnost je povečano tveganje za razvoj okluzivne arteroskleroze. Pri poja­ vljanju v srednji in starejši dobi je sorodna s sladkorno boleznijo tipa 2. Mejna bazalna glikemija Je mejno zvišanje količine krvnega slad­ korja od 6,1 do 6,9 mmol/l.

ZA VEČ INFORMACIJ IN PODPORO OBIŠČITE

www.bolime.si


48  

NA K AK ŠA O LDEEKLAURJ N E A  |   Sladkorna bolezen - epidemija sodobnega časa

D

ober izvor beljakovin so ribe, ki vsebujejo manj nasičenih maščob in holesterola kot meso. Beljakovine lahko dobimo tudi iz stročnic, ki imajo malo maščob in energije in ne vsebujejo holesterola. Oreščki in semena imajo tudi veliko beljakovin, večina maščob, ki jih vsebujejo, pa je nenasičenih in so zato priporočljive.

Prepoznavanje sladkorne bolezni Pri obeh tipih sladkorne bolezni, tip 1 in 2, se raven krvnega sladkorja zviša in lahko povzroči simptome, kot so povečana žeja ali lakota, suha usta, pogosto uriniranje, utru­ jenost, zamegljen vid, izguba telesne teže, slabo počutje, počasno celjenje ran in prask ter zmanjšana odpornost. Presežek glukoze v krvi se začne izločati v urin, kar privede do razmnoževanja bakte­ rij in glivic v urinu, to pa povzroča pekoče odvajanje urina in srbenje spolovila. Tudi gnojne okužbe lahko privedejo bolnika s sladkorno boleznijo k zdravniku. Vendar statistika kaže, da je kar 50 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 brez značilnih znakov in zato njihovo bolezen odkrijejo po naključju. Pri obeh tipih sladkorne bolezni se lahko pojavijo zapleti na očeh, ledvicah, živcih in večjih krvnih žilah, kar lahko pri­ vede do izgube vida, amputacije, okvare led­ vic in srčnega infarkta. Te zaplete lahko pre­ prečimo ali odložimo z zgodnjim odkrivanjem in primernim zdravljenjem. Postavitev diagnoze je zelo preprosta. Pri

znakih bolezni zadostuje za diagnozo dolo­ čitev glukoze nad 11 mmo/l. Če pa znakov bolezni ni, mora biti rezultat merjenja glu­ koze v krvi za potrditev bolezni dvakrat na tešče večji od 7 mmol/l. Pri zdravljenju sladkorne bolezni ima največjo vlogo sladkorni bolnik sam. Le do­ bro ozaveščen in motiviran bolnik lahko s pomočjo zdravstvenega osebja doseže kako­ vostno življenje brez razvoja zapletov bole­ zni. Uspeh je v doseganju primerne vredno­ sti krvnega sladkorja, zadovoljive telesne teže, urejenega krvnega tlaka (do 130/85 mmHg) in krvnih maščob (holesterol do 5,0 in trigliceridi do 1,7 mmol/l). Zdravljenje Zdravljenje sladkorne bolezni obsega dve veliki skupini ukrepov: Sprememba življenjskega sloga  Življenjski slog z zdravim nači nom prehranjevanja Obroki naj bodo najmanj trije, še bolje pet. Presledek med obroki naj bo od tri do


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

maščob in holesterola kot meso. Beljakovine lahko dobimo tudi iz stročnic, ki imajo malo maščob in energije in ne vsebujejo ho­ lesterola. Oreščki in semena imajo tudi veli­ ko beljakovin, večina maščob, ki jih vsebuje­ jo, pa je nenasičenih in so zato priporočljive. Manj kuhane testenine (»al dente«) pov­ zročijo manjši porast glukoze v krvi v pri­ merjavi s premehko kuhanimi, krompir v oblicah je primernejši kot pire krompir. Zdrava prehrana naj vsebuje živila iz polno­ zrnate moke – neolupljen oz. rjavi riž, ajdo­ vo in proseno kašo, ovsene kosmiče, proso, amarant, oves in otrobe. Zelo koristne sesta­ vine živil so tudi vlaknine (stročnice, artičo­ ka, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gobe, jajčevec, por, stročji fižol, radič, jabolka,

Spremenite življenjski slog ObišËite nas na informacijski toËki v soboto, 14. novembra, v Cityparku v Ljubljani.

DIA/09/48, oktober 09

štiri ure. Pomembno je uživati mešano in nemastno hrano. Največji delež obroka naj sestavljajo sestavljeni ogljikovi hidrati (žitna zrna in stročnice, izdelki iz žit, testenine, zelenjava in sadje). Iz prehrane izločimo sladkor (saharozo), sladkana živila in pijače. Za slajenje so na voljo umetna sladila. Za pi­ tje najbolj priporočamo vodo in nesladkan čaj ali posneto mleko. Namesto sadnih in ze­ lenjavnih sokov uživamo le sveže sadje in svežo zelenjavo. Meso naj bo pusto, denimo puranje ali piščančje belo meso brez kože in kunčje belo meso. Izogibamo se vsem vidnim ma­ ščobam in izdelkom z veliko skritih maščob (npr. salame, mastni siri). Dober izvor belja­ kovin so ribe, ki vsebujejo manj nasičenih

49


50  

NA K AK ŠA O LDEEKLAURJ N E A  |   Sladkorna bolezen - epidemija sodobnega časa

K

o urejenosti bolezni ne dosegamo več in glikiran hemoglobin raste, je čas za inzulin. Zdravljenje z inzulinom, s t. i. inzulinsko shemo, prilagodimo bolniku, njegovim sposobnostim, starosti in psihofizičnemu stanju. Včasih tudi ob peroralni terapiji dodamo inzulin. Peroralno terapijo lahko tudi ukinemo in uvedemo inzulinske mešanice (dolgo in kratko delujoči inzulin v enem pripravku). Lahko pa uvedemo t. i. bazalno bolusno terapijo. To je najzahtevnejše zdravljenje, pri katerem si bolnik vbrizga kratko delujoč inzulin pred obrokom in dolgo delujoč oziroma bazalni inzulin enkrat ali dvakrat na dan, odvisno od njegovih potreb.

hruške, jagodičje, marelice), ker zmanjšajo praznjenje želodca, podaljšajo občutek sito­ sti in vsrkanje glukoze in s tem zmanjšajo porast glukoze v krvi. V črevesju vežejo ho­ lesterol, ki tako ne prehaja v kri, temveč se izloča z blatom. Vlaknine pospešijo prebavo. Za izboljšanje okusa jedem namesto soli raje dodajajmo različne začimbe. Pri kuha­ nju uporabljajmo olja, zlasti olivno in repič­ no. Izogibajmo se industrijsko pripravljenim jedem, cvrtju in seveda sladkarijam vseh vrst. Hrana naj bo bogata z naravnimi antioksi­ danti (vitamini A, C, E) in magnezijem. Pri zniževanju krvne ravni sladkorja, holestero­ la in trigliceridov pomaga tudi cimet.

 Zadostna telesna dejavnost in  primerna telesna teža Redna telesna dejavnost zmanjša možnost za razvoj sladkorne bolezni, izboljšuje odziv­ nost tkiv na inzulin in znižuje krvni sladkor. Ugodno vpliva tudi na znižanje škodljivih maščob v krvi (ldl-holesterola in trigliceri­ dov), zvišanje »koristnega« holesterola (hdlholesterola), znižanje krvnega tlaka in s tem povezanega tveganja za nastanek srčno-žil­ nih zapletov (srčna kap, možganska kap, za­ mašitve arterij nog). Telesno dejavnost je tre­ ba izvajati redno, najbolje vsak dan 30 minut ali vsaj trikrat tedensko eno uro.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

 Opustitev kajenja, vsakodnevna  sprostitev (joga, meditacija, sprehod ipd.), dober spanec, vzdrževanje stikov z ljudmi ipd. Zdravljenje z zdravili Za zdravljenje sladkorne bolezni so med zdravili na voljo peroralna antidiabetična zdravila (tablete) in inzulin. Zdravljenje s peroralnimi antidiabetiki začnemo takrat, ko nefarmakološko zdravljenje po treh me­ secih ne zadošča za vzdrževanje ciljne ravni urejenosti glikemije. Zdravljenje je stopenj­ sko. Najprej začnemo z monoterapijo, z enim zdravilom. Ko to ne zadostuje več, pre­ idemo na dvotirno zdravljenje. Bolnik dobi dve različni peroralni zdravili, ki delujeta na različnih mestih. Ko urejenosti bolezni ne dosegamo več in glikiran hemoglobin raste, je čas za inzu­ lin. Zdravljenje z inzulinom, s t. i. inzulin­ sko shemo, prilagodimo bolniku, njegovim sposobnostim, starosti in psihofizičnemu stanju. Včasih tudi ob peroralni terapiji do­ damo inzulin. Peroralno terapijo lahko tudi ukinemo in uvedemo inzulinske mešanice (dolgo in kratko delujoči inzulin v enem pri­ pravku). Lahko pa uvedemo t. i. bazalno bo­ lusno terapijo. To je najzahtevnejše zdravlje­ nje, pri katerem si bolnik vbrizga kratko delujoč inzulin pred obrokom in dolgo delu­ joč oziroma bazalni inzulin enkrat ali dva­ krat na dan, odvisno od njegovih potreb. Taka shema zahteva znanje bolnika o štetju ogljikovih hidratov, o prilagajanju doze in predvsem o redni samokontroli. V obeh različicah zdravljenja je zelo po­ membno, da nadaljujemo nefarmakološko zdravljenje oziroma ga še krepimo. Pomemb­ no vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni pa ima zagotovo tudi izobraževanje bolnika o bolezni. ¶

51


52  

N A Š A L E K A R N A 

Kako zdraviti

Prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med., anesteziologinja, predsednica szzb (Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine)

Bolečine v križu in hrbtenici


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Najpogostejši vzrok kroničnih bolečin med Slovenci so bolečine v križu in hrbtenici. To kaže velika raziskava Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine o pojavnosti kronične bolečine v Sloveniji. Tovrstne bolečine so lahko posledica nepravilne lege hrbteničnih struktur zaradi poškodb degenerativnih sprememb ali procesov v hrbtenici (vnetja, metastaze) ali nepravilnega gibanja. Poleg zdravil za lajšanje bolečin pri težavah s hrbtenico so pomembni tudi drugi načini zdravljenja, denimo fizioterapija, masaže, različno draženje živcev in akupunktura. Veliko pa lahko naredimo tudi sami s pravilnim gibanjem in rekreacijo.

53


54  

K A K O Z D RAV I TI  |   Bolečine v križu in hrbtenici

Z

a kronično bolečino trpi 23 od­ stotkov Slovencev, od tega kar 62 odstotkov zaradi bolečin v križu in hrbtenici. Študija szzb o pojav­ nosti bolečine v Sloveniji je v letu 2006 vključevala kar 1010 naključno izbranih pre­ bivalcev Slovenije, starih od 18 do 70 let. Iz­ vedena je bila po vzoru velike evropske štu­ dije, ki je v Evropi potekala v letu 2005, vanjo je bilo vključenih 15 držav in Izrael. Tako imamo tudi v Sloveniji primerljive po­ datke z evropskimi. Nastanek bolečine v križu Bolečine v križu so posledica nepravilnih leg hrbteničnih struktur, tako kostnih kot li­ gamentarnih. Zato nastane pritisk na živce, kar povzroča bolečino. Živci so pri nekaterih nepravilnih gibih ali legah lahko stisnjeni ali samo utesnjeni občasno ali daljše obdobje. Pritisk na živce je lahko tudi posledica po­ škodb ali degenerativnih, obrabnostnih staro­ stnih sprememb na skeletu. Vzroki so lahko

tudi osteoporoza, stenoza ali utesnitev hrbte­ ničnega – spinalnega kanala, kostni zasevki drugih karcinomskih obolenj ali zdrsnjene medvretenčne ploščice (diskus hernije). Bolečine v križu so lahko tudi le posledi­ ca slabih navad. Ljudje, ki imajo težko fizič­ no delo, si lahko trajno poškodujejo hrbteni­ co zaradi nepravilnih gibov ali nepravilne lege hrbtenice pri dvigovanju težjih bremen. Težave s hrbtenico imajo tudi različni drugi poklici, predvsem tisti, pri katerih je veliko sedečega dela za računalnikom ali pisalno mizo. Zaradi nepravilne lege hrbtenice pri sedenju, največkrat je vzrok nepravilna viši­ na mize ali stola, lahko nastanejo spremem­ be, ki sčasoma povzročajo bolečine. Kdaj moramo obiskati zdravnika Če se bolečine in težave pojavljajo v manj­ šem obsegu, ni treba kar takoj obiskati zdrav­ nika. Veliko lahko tudi sami naredimo za svojo hrbtenico. Najpomembnejša sta zagoto­ vo gibanje in telovadba. Zmotno je mišljenje,


55

november 2009   |   NAŠA LEKARNA

®

Voltaflex™ tablete + Voltaren

®

Emulgel

Najboljši par za zdravljenje bolečih sklepov • • • •

Hrbtenica je eden najpomembnejših delov našega skeleta. Sestavljena je iz kostnih struktur – vretenc –, vezivnih struktur – ligamentov – in mišic. Hrbtenica tvori hrbtenični kanal, v katerem je nameščena hrbtenjača – medula spinalis, iz katere izhajajo živci za oživčenje in delovanje vseh organov v telesu, kože na trupu in udov. Zelo obremenjujoče za celotni skelet inv hrbtenico so prevelika telesna teža, slabe navade pri sedenju in gibanju ter premalo gibanja in telovadbe. Vsakodnevno pravilno gibanje, telovadba, športne aktivnosti, seveda ne ekstremne, so izjemno pomembne tudi pri tistih, ki imajo težave s hrbtenico.

učinkovito lajšata bolečine in vnetje zvečata gibljivost in zmanjšata okorelost sklepov izboljšata kakovost življenja Voltaflex ščiti hrustanec pred obrabo in spodbuja njegovo obnovo

Privoščite svojim sklepom dvojni V!

Že v lekarnah brez recepta! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

www.medis.si www.merjenjebolecine.si


56  

K A K O Z D RAV I TI  |   Bolečine v križu in hrbtenici

Z

aradi nepravilne lege hrbtenice pri sedenju, največkrat je vzrok nepravilna višina mize ali stola, lahko nastanejo spremembe, ki sčasoma povzročajo bolečine. Če se bolečine in težave pojavljajo v manjšem obsegu, ni treba kar takoj obiskati zdravnika. Veliko lahko tudi sami naredimo za svojo hrbtenico. Najpomembnejša sta zagotovo gibanje in telovadba. Zmotno je mišljenje, naj bolniki, ki imajo težave s hrbtenico, mirujejo.

naj bolniki, ki imajo težave s hrbtenico, mi­ rujejo. Seveda ne smemo delati gibov, ki nam povzročajo bolečine, ne smemo dvigovati težkih bremen, moramo pa biti aktivni, ko­ likor nam le dopušča počutje. Najpomemb­ nejše so vsakodnevne vaje, ki jih lahko izva­ jamo že zjutraj v postelji. Koristita tudi tek in joga. Za hujše bolečine in dolgotrajnejše težave lahko vzamemo preproste analgetike, kot je na primer paracetamol, in zdravila za spro­ ščanje mišic. Če so težave dolgotrajnejše in resnejše, je nujen posvet z zdravnikom. Ta bo presodil, ali je potreben pregled pri speciali­ stu (ortopedu, travmatologu ali nevrokirugu). Če se bolečina (karakter) ali njena jakost nenadoma spremenita, je treba obiskati zdravnika. Tudi če se nenadoma pojavi hudo

mravljinčenje v nogah, ki ne izgine, in ali na­ stanejo motnje pri zadrževanju urina ali bla­ ta, je nujen posvet pri zdravniku oz. speciali­ stu. Nezmožnost zadrževanja blata ali urina, hude bolečine ter hudo mravljinčenje po no­ gah so navadno indikacije za operacijo. Lajšanje bolečin Po statističnih podatkih se s težavami v hrbtenici vsaj enkrat v življenju spoprime od 54 do 84 odstotkov vseh odraslih ljudi. Torej je ljudi, ki nikoli nimajo ali ne bodo imeli te­ žav s hrbtenico, zelo malo. Poleg zdravil za lajšanje bolečin so pri težavah s hrbtenico pomembni tudi drugi načini zdravljenja, kot so fizioterapija z vsemi terapevtskimi meto­ dami, masaže, različno draženje živcev in akupunktura.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

57

A

kupunktura ima znanstveno dokazane učinke, ki so potrjeni v eksperimentalnih laboratorijih. Z njo lahko dosežemo zvišanje odpornosti organizma, okrepitev mišic in ligamentov ter vplivamo na hormonsko ravnovesje organizma.

A kupunktura je 4000 let star kitajski na­ čin zdravljenja obolenj z zabadanjem iglic na različna mesta po površini telesa. Točke na telesu zabadamo, da bi vzpostavili ravnoves­ je v telesu. Akupunktura ima znanstveno dokazane učinke, ki so potrjeni v eksperi­ mentalnih laboratorijih. Z njo lahko doseže­ mo zvišanje odpornosti organizma, okrepi­ tev mišic in ligamentov ter vplivamo na hormonsko ravnovesje organizma. Če aku­

punkturo izvaja strokovnjak z dobrim zna­ njem v strogo sterilnih razmerah, je ta meto­ da zelo učinkovita. Izvajati jo sme le zdravnik s končano medicinsko fakulteto in s posebnim znanjem akupunkture, saj je to poseg v telo. Akupunktura vsekakor ni zdra­ vilstvo in tja nikakor ne sodi. Prav tako so koristne tudi različne masaže, vendar je tre­ ba poudariti, naj masaže izvajajo strokovnja­ ki, ki so zato strokovno usposobljeni.

ArthroStop krema Glukozamin, MSM in izvleček Bosvelije

Info: 01/544-3833, www.bitax.si

Za nego kože ArthroStop krema v predelih sklepov

Na voljo v in spec lekarnah ializiran ih prodaja lnah!

Naravna zaščita v predelih sklepov - rok, nog in hrbtenice!


58  

K A K O Z D RAV I TI  |   Bolečine v križu in hrbtenici

S

ami lahko k zmanjšanju težav prispevamo predvsem z ohranjanjem dobre telesne teže, vsakodnevno telesno aktivnostjo, prav tako pa tudi z občasnimi masažami ali akupunkturnimi terapijami.

Protibolečinska medicina V Sloveniji je 16 protibolečinskih ambu­ lant, kjer zdravijo predvsem kronične boleči­ ne. Velik del teh bolnikov ima težave s hrbte­ nico. Protibolečinska medicina je postala zelo obsežno področje medicine in v nekate­ rih državah je to že samostojna specializaci­ ja. V protibolečinskih ambulantah zdravniki specialisti s posebnim znanjem o terapiji bo­ lečine, sestavijo program terapevtskih metod in kombinacijo zdravil za posameznega bol­ nika. Ne uporabljajo samo klasičnih analge­ tikov – zdravil za zdravljenje bolečine –, am­ pak tudi posamezna specifična zdravila, ki imajo tudi analgetični učinek. V teh ambulantah izvajajo različne blo­ kade, ki ugodno učinkujejo na zdravljenje hrbteničnih težav. Velikokrat lahko z različ­ nimi konservativnimi in neagresivnimi me­ todami preprečimo operacije. V protibolečin­ skih ambulantah srečujemo veliko bolnikov, ki so bili že operirani, pa imajo še naprej ali znova težave s hrbtenico. Svetujem, da pri hudih in dolgotrajnih te­ žavah s hrbtenico družinski zdravnik napo­ ti bolnika v protibolečinsko ambulanto. Še enkrat bi rada poudarila, da je ljudi s težava­ mi in bolečinami v hrbtenici veliko. Zaradi, podaljševanja življenjske dobe in čedalje šte­

vilnejših starejših ljudi je vedno več ljudi z degenerativnimi starostnimi spremembami. Kaj lahko storimo sami Sami lahko k zmanjšanju težav prispeva­ mo predvsem z ohranjanjem dobre telesne teže, vsakodnevno telesno aktivnostjo, prav tako pa tudi z občasnimi masažami ali aku­ punkturnimi terapijami. Težave tako sčaso­ ma lahko zmanjšamo, da postanejo znosne, ne zahtevajo bolniškega dopusta in odso­ tnosti z dela. Bolniki s težavami in z boleči­ nami v hrbtenici predstavljajo velik delež bolnikov, ki obremenjujejo našo zdravstve­ no blagajno z izpadom delovnih dni, s pora­ bo zdravil, z morebitnimi operacijami in ra­ znimi drugimi terapevtskimi metodami. Kot vsaka druga kronična bolečina tudi bolečina v križu zelo slabo vpliva na posa­ meznika. Povzroča strahove in skrbi, ki lah­ ko vodijo tudi v psihične motnje. Privede lahko do depresij, celo do samomorilnih mi­ sli, zato je letošnji teden boja proti bolečini, ki ga določi efic (International Federation of iasp Chapters) posvečen bolečini in depresiji (12. 10. 2009 – 19. 10. 2009). Vpliva na medse­ bojne odnose, tako na delovnem mestu kot tudi v družini. Zato je treba bolečine in te­


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Slovensko združenje za zdravljene bolečine V Slovenskem združenju za zdravljenje bolečine, ki vključuje zdravnike različnih specialnosti, si prizadevamo, da bi bilo bolečin čim manj. Trudimo se ozavestiti bolnike, ki lahko sami s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil zdravnikov naredijo veliko za svoje boljše počutje. Naš skupni cilj je izboljšanje kakovosti življenja. Mednarodno združenje za študij bolečine (International Association Stady of Pain – iasp), katerega del je tudi naše združenje szzb, vsako leto določi temo leta. Tako je letošnje leto posvečeno zdravljenju kostno-mišičnih bolečin. Začenja se 19. oktobra 2009 in traja vse leto, do naslednjega oktobra 2010, ko bo izbrana druga tema.

59

žave zdraviti čim bolj in čim prej. Kronična bolečina je definirana kot bolezen, in kot taka zahteva resno in strokovno obravnavo. Bolnikom s težavami s hrbtenico in po­ sledičnimi bolečinami svetujemo fizično aktivnost in previdno izvajanje vaj. Strogo mirovanje zelo slabo vpliva na nadaljnji po­ tek in izid zdravljenja ter razmere v sami hrbtenici. Po statističnih podatkih je znano, da je pri velikem odstotku ljudi, ki mirujejo zaradi težav s hrbtenico in so na bolniškem dopustu, vrnitev na delo podaljšana in izid bolezni slabši. Velikokrat se na delo sploh ne vrnejo, saj sledi invalidska upokojitev. Želimo si, da bi bilo težav s hrbtenico in križem ter posledičnimi bolečinami čim manj, saj to zelo vpliva na kakovost življenja. ¶

Ni vsako protibolečinsko zdravilo Lekadol . V lekarni zahtevajte Lekadol , kajti

Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lekadol.si

180407-SVN

®

®

Lekadol® je samo eden! • Gladko opravi z bolečino. • Nežen do želodca. • Z vami že skoraj 20 let. filmsko obložene tablete Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.


60  

N A Š A L E K A R N A 

Zdravilne rastline

?

Vprašajte strokovnjaka

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore.

Pozdravljeni, ob vsaki večji spremembi temperature zraka, predvsem jeseni in pozimi, začnem vsakič znova suho kašljati. Suhega kašlja se nato pozimi ne znebim vsaj mesec ali dva. Tudi če v tem času zbolim in jemljem antibiotike, kašelj le malo pojenja po jemanju antibiotikov, a potem znova udari nazaj. Sem tudi strastna kadilka, zato ne vem, ali ta kašelj pripisati kajenju ali vnetju dihalnih poti. Kako naj si pomagam pri takem kašlju?   Biba iz Ormoža

vanje Apisirupa, ki vsebuje slez, med, materino dušico in propolis. Slez vsebuje sluzi, ki prevlečejo sluznico in jo mehansko ščitijo pred dražljaji. Materina dušica blagodejno vpliva na sluznico dihalnih poti, propolis v sirupu pa učinkuje protimikrobno, protivnetno in je tudi odličen naravni antioksidant.

Spoštovani, sem mlada mama, ki se spopada s čezmerno utrujenostjo. Zahtevno delo zahteva svoje, družina pa tudi, zato je spanca vsak dan premalo. Časa ob majhnem otroku ni več niti za rekreacijo, ki mi je nekoč pomagala pri zviševanju odpornosti in nabiranju kondicije. S čim si poleg rekreacije lahko pomagam in kako poskrbeti, da zaradi čezmerne utrujenosti jeseni in pozimi ne bom preveč dovzetna za različna obolenja? Hvala za vašo pomoč. Slavka iz Žalca

Pogosto je suh kašelj posledica draženja dihalnih poti z dimom, lahko pa se pojavi tudi zaradi vnetja zgornjih dihal. Pri suhem kašlju vam svetujemo uživanje medu in pitje čaja z medom. Med je že dolgo poznano domače zdravilo, ki se uporablja proti kašlju, ker je sladek in sirupast ter na vneto grlo učinkuje pomirjajoče, poseben pa je tudi zato, ker ima velik delež bioflavonoidov, ki učinkujejo kot antioksidanti in imajo tudi protimikrobno delovaČezmerna utrujenost in stres sta poglavitna dejavnika, nje. Za vas bi bili najboljši cvetlični, kostanjev, gozdni ali hojev med, ki so najbogatejši glede vsebnosti bioflavono- ki največ pripomoreta k zmanjšani telesni odpornosti. Priporočamo vam uživanje matičnega mlečka. Matičidov. Priporočamo vam različne vrste Medexovega medu Zlati panj, ki nosi oznako višje kakovosti. Kadilci bi mora- ni mleček je izloček čebel dojilj in je izključna hrana čeli uživati večje količine vitaminov, ki so močni antioksi- belje matice. Zato je matica ne samo najplodnejše bitje danti. Zato vam priporočam fiole Gelee royale aronija, ki na planetu, temveč živi veliko dlje – do pet let –, druge poleg matičnega mlečka vsebujejo sok aronije, med in čebele pa le nekaj mesecev. Matični mleček je pravi čuvitamine A, C in E. Matični mleček je zelo močan naravni dež narave, ki izboljšuje koncentracijo, povečuje življenjstimulans, ki vam bo okrepil imunski sistem in izboljšal sko moč, krepi odpornost in vitalnost. Matični mleček je počutje. Za lajšanje suhega kašlja pa vam svetujemo uži- naravno preventivno sredstvo, ki vam bo pomagal, da se


št. 35, november 2009   |   NAŠA LEKARNA

obranite raznih viroz in prehladov. Vsebuje edinstveno sestavino, ki jo najdemo samo v matičnem mlečku, to je 10-HDA, za katero je bilo dokazano, da je antioksidant, ki učinkuje protivnetno, antibakterijsko, uravnava žleze z notranjim izločanjem in krepi imunski sistem. Tako ugodno vpliva na celoten organizem in ne le na posamezne organe. Izdelki Gelee royale iz Medexa vsebujejo največje količine matičnega mlečka. Matični mleček je na voljo v raztopini v stekleničkah Gelee royale Super. Ena takšna fiola vsebuje 500 mg matičnega mlečka, prav tako pa je na voljo tudi v obliki kapsul Gelee royale, ki vsebujejo po 350 mg matičnega mlečka. Priporočljivo je, da se matični mleček uživa zjutraj na tešče. Prav tako bi vam priporočala tudi uživanje probiotikov. Medexov Probio aktiv vsebuje mlečnokislinske bakterije, ki pomagajo pri vzpostavljanju in vzdrževanju naravnega ravnotežja črevesne mikroflore, ki je naravna zaščita telesa, ter tako krepijo odpornost organizma. Probiotiki povečajo plast sluzi, ki prekriva črevesno sluznico, in s tem izboljšajo mehansko zaščito pred bakterijami. Probio aktiv je pakiran v priročnih vrečkah za enkratno uporabo, v katerih probiotiki ostanejo najuporabnejši. V eni vrečki je 3 x 109 mlečnokislinskih bakterij Lactobacillus helveticus, Rosell 52, Bifidobacterium infantis Rosell-33, Bifidobacterium bifidum Rosell 71. Izdelek priporočamo tudi otrokom, starejšim od enega leta.

Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu Veliko zdravja vam želita Medex in uredništvo revije Naša lekarna.

61


62  

N A Š A L E K A R N A 

Medicinsko zrcalo

Multipla skleroza: zdravljenje se začne še pred dokončno postavitvijo diagnoze Po podatkih Mednarodnega združenja za multiplo sklerozo je na svetu okoli tri milijone obolelih za multiplo sklerozo (ms). V Sloveniji, kjer je glede na geografsko lego visoko tveganje za ms, je okoli 2500 obolelih. Bolezen skoraj dvakrat pogosteje prizadene ženske kot moške. Ms je najpogostejša kronična nevroimunska bolezen osrednjega živčevja, to je možganov z možganskimi živci, in hrbtenjače.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

63


64  

M E D I C I N S K O ZRCALO   |   Multipla skleroza: zdravljenje se začne še pred dokončno postavitvijo diagnoze

P

ravega vzroka za nastanek ms še ne poznamo. Vemo le, da gre za avtoi­ munsko vnetno dogajanje znotraj osrednjega živčevja. Pogosteje priza­ dene mlajše odrasle osebe v razvitih delih sveta. Potek bolezni je izredno nepredvidljiv, veliko pa je odvisno od tega, kako hitro se oboleli začne zdraviti. Nezdravljena bolezen vodi v manjšo ali večjo invalidnost.

Klinične slike ms Ms se lahko izrazi v zelo različnih klinič­ nih slikah. Na začetku se pokaže kot klinič­ no izoliran sindrom (cis), največkrat v kli­ nični sliki vnetja vidnega živca (hitra izguba vidne ostrine), pogosto se pojavijo tudi mo­ tnje občutljivosti, kot so mravljinčenje, obču­ tek iglic v rokah ali otrplost v okončinah. Bo­ lezenska žarišča imunskega vnetja, ki se pojavijo v osrednjem živčevju, motijo pravil­ no prevajanje živčnih sporočil po živčnih vlaknih. Lahko gre le za en simptom, eno te­ žavo, npr. motnjo vida ali ohromitev ene okončine. Možna je tudi odrevenelost različ­ nih delov telesa s pridruženimi težavami pri mokrenju. Opisane težave se lahko med seboj v različnih časovnih obdobjih tudi kombini­ rajo. Simptomi niso različni samo pri različ­ nih osebah, ampak se lahko časovno razliku­ jejo pri isti osebi. Potek zdravljenja V Sloveniji začnemo zdraviti z imunomo­ dularnimi zdravili (npr. z interferoni) že ob prvem kliničnem nevrološkem dogodku, saj so sodobne raziskave (Benefit, Beyond) doka­ zale, da z zgodnjim zdravljenjem bistveno upočasnimo napredovanje bolezni. Zdrav­ ljenje se tako začne še pred dokončno posta­ vitvijo diagnoze, če obstaja nevrološki dogo­ dek in so na magnetnoresonančni sliki možganov vidne spremembe. Dokazane mo­ rajo torej biti bolezenske spremembe na mož­ ganih, pravi prim. Beatrika Končan Vračko, dr. med., specialistka nevrologinja.

Večina obolelih z ms prejema imunomo­ dularno zdravljenje. Prvi v svetu in v Sloveniji je bil uveden interferon beta-1b (betaferon). Prim. Beatrika Končan Vračko iz Nevrološke klinike ukc Ljubljana ga je prvi bolnici pred­ pisala že pred več kot 14 leti. Kot je še poveda­ la, zdravila, ki bi povsem pozdravilo ms, še ni, prav tako ni znan pravi vzrok bolezni. Izsled­ ki kliničnih in nevropatoloških raziskav z do­ kazi podpirajo čimprejšnjo uvedbo zdravila za ms, saj dokazano zavira napredovanje bolezni že v zgodnji fazi. Zelo pomembna ugotovitev je tudi, da interferon beta-1b izjemno ugodno vpliva tako na potek bolezni kot tudi na ohra­ njanje kognitivnih funkcij. »Alternativnih metod zdravljenja (čebelji piki, posebna prehrana, bioenergetske manipulacije) zdravniki, ki se že veliko let ukvarjamo z ms, ne podpiramo, saj ni nikakršnih znanstveno podkrepljenih dokazov,« poja­ snjuje dr. Končan Vračko. Ker je ms kronična bolezen, je izjemno pomembno, da bolnik nadaljuje predpisano terapijo tudi v klinično stabilnem obdobju, ko se lahko vsi znaki bolezni povsem umirijo. Zdravnica opozarja, da se bolnik tudi, ko mu je dobro, »ne sme igrati z ognjem, da ne sproži požara«, da se torej zaradi opustitve zdravlje­ nja bolezen spet ne pojavi. »Zelo je pomembno, da o bolezni in njenem zdravljenju izobrazimo tudi družino in prijatelje, saj je bolniku v veliko oporo pri uspešnem obvladovanju bolezni,« pravi zdravnica. Pri lečečem nevrologu so na voljo različne knjižice in zloženke, namenjene tako obolelim za ms kot svojcem (npr. Program vadbe pri osebah z multiplo sklerozo, Benjamin, Multipla skleroza). Zdravila za ms se morajo injicirati, saj niso stabilna in bi se v želodcu razgradila. Prim. Končan Vračko poudarja, da je injicira­ nje v današnjem času preprostejše, saj je vnos zdravil za zdravljenje ms do uporabnika zelo prijazno. Injekcijski sistemi so preprosti za uporabo, iglice so zelo kakovostne in izje­ mno tanke (npr. 30 G). Uporaba zdravil je po­ enostavljena tudi z modernimi, tehnično iz­


65

november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Smuthie iz Ljubljanskih mlekarn. Sveže sadje in vse koristi jogurta.

mor spadajo interferoni, glatiramer acetat in monoklonska protitelesa. Kortikosteroidi so zdravila, ki se upora­ bljajo za zdravljenje zagonov bolezni. To je pojav novih motenj ali ponovitev prejšnjih. Kortikosteroidi zmanjšajo vnetje in skrajšajo trajanje kliničnega zagona. Med imunomodularnimi zdravili je bil prvi v terapijo uveden interferon beta-1b (be­ taferon, ki je v Slovenji na voljo že od leta 1995). Pozneje so v terapijo uvedli tudi interfe­ ron beta-1a (avonex, rebif) in glatiramer ace­ tat (copaxone). Interferoni so, odvisno od vr­ ste, na voljo kot podkožne ali intramuskularne (v mišico) injekcije, ki so prirejene za domačo uporabo kot avtoinjektorji, in imajo tudi raz­ lične režime odmerjanja. V zadnjem času so nova možnost za zdravljenje ms tudi mono­ klonska protitelesa (natalizumab – tysabri). ¶

Recept za polnovreden, naraven obrok: vzemite lepo, zdravo kravico in jo prosite za nekaj mleka. Iz mleka pripravite slasten jogurt, dodajte sveže sadje in vse skupaj dobro zmiksajte. Enako zdravo in naravno, a stokrat hitreje pa je, če si enostavno privoščite Smuthie iz Ljubljanskih mlekarn. Sama narava, trije okusi, brez konzervansov.

SA

DNI

D

popolnjenimi avtoinjektorji. Večina bolnikov si zdravilo vnese zvečer, s čimer neželene učinke kar najbolj zmanjšamo, številni bolni­ ki pa jih sploh nimajo. Prim. Končan Vračko je med drugim po­ vedala, da lahko danes že veliko naredimo za osebe z ms, čeprav pravega vzroka za ms še ne poznamo. Zdravstveni delavci skušamo osebam z ms o mogočiti čim kakovostnejše življenje, kar pomeni normalno šolanje, delo, ustvarjanje družine, športno in kulturno udejstvovanje. Posebno velika skrb je s pro­ grami obnovitvene rehabilitacije posvečena tistim obolelim z ms, ki jih je bolezen priza­ dela, ko še ni bilo tako učinkovitih zdravil in so zato že huje nevrološko prizadeti kot tisti, ki so dandanes začeli zgodnje zdravljenje. Pri zdravljenju ms se uporabljajo kortiko­ steroidi in imunomodulacijska zdravila, ka­ sMUthie 175x126.ai 10/22/09 12:20:24 PM

ELE Ž •

SVEŽ

IZ

DELEK


66  

N A Š A L E K A R N A 

Sanjska kolumna

Umetnost politike — Rob Walker

Tribuna na predvolilnem shodu na srednji šoli Bonanza. Las Vegas, Nevada, 25. oktober 2008.

N

e glede na to, ali bo Barack Obama dober predsednik ali ne, je jasno, da je izreden umetniški navdih. V zadnjem času bi težko našli politika, ki je v svojem času spodbudil toliko ustvarjalnosti, ki je bila zastonj in v korist kampanje. Morda nam to kaj pove o Obami – ali pa o njegovih privržencih. Primerov je mnogo. Eden od najbolj cenjenih je januarja v omejeni nakladi natisnjena podoba, ki jo je ustvaril umetnik Shepard Fairey iz Los Angelesa. Fairey je najbolj znan po likovnem delu Obey Giant, ki se je leta 1989 začelo širiti po ulicah sveta v obliki plakatov, nalepk in šablonskih podob. (Opomba: za Faireyjevo knjigo Obey: Supply & Demand iz leta 2006 sem napisal obširno raziskavo o tem projektu in o avtorjevi dotedanji karieri.) Fairey je pri odkrivanju portreta dal kratko izjavo, v kateri je omenil »trdno prepričanje, da bo Barack Obama naslednji predsednik«. Dodal je še, da bo prodaja plakatov jamčila za obsežno, po vsej deželi razširjeno kampanjo s plakati. Obamovo podobo so lepili po mnogih ulicah, pozneje pa se je ob sodelovanju z oblačilno znamko Upper Playground iz San Francisca znašla na majici – in očitno tudi v žarišču pozornosti menedžerjev Obamove kampanje. Sam kandidat je poslal zahvalno pismo, Fairey pa je za kampanjo ustvaril nov plakat, ki je postal del prve ponudbe spletne trgovine Barackobama. Fairey je

spletni reviji Creativity Online povedal, da je bil politično dejaven že prej, da pa čuti, da je v njegovem navdušenju zdaj nekaj novega. »Kratko malo sem pomislil, da je zdaj trenutek, da pomolim svoj nos ven,« je rekel. Podobno so očitno začutili tudi nekateri drugi avtorji. Kalifornijski umetniški par Date Farmers je ustvaril podobo v tehniki sitotiska in nakladi 300 izvodov. Če k temu dodamo še odtise v podporo Obami, ki so jih izdelali Sam Flores, MAC in Munk One, smo že na poti do prave boemske razstave. Medtem je Will.i.am iz ameriške hip hop skupine Black Eyed Peas ustvaril video, v katerem je Obamov govor pretvoril v pesem in dodal različne znane glasbenike, ki so se s petjem pridružili kandidatovemu pogosto navajanemu geslu »Yes, we can« (da, zmoremo; op. prev.). Video si je na spletnem naslovu Youtube ogledalo več kot 6,5 milijona ljudi, spodbudil pa je tudi nastanek novih stvaritev, recimo videa No, you can’t (ne, ne zmorete), ki ga je izdelala satirična skupina Billionaires for Bush. Kot so zapisali v tedniku Advertising Age, je več oglaševalnih »kreativvcev« (to je v tej panogi naziv za zaposlene) izdelalo neodvisne spletne videe in druge podobne reči, na lokalni ravni ustvarjalnega spektra pa se je med drugim pojavil spletni naslov ObamaOfDreams. com, ki je ponujal majice, na katerih so bili napisi bejzbolskih moštev prirejeni tako, da se je dalo


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

67

DAMON WINTER/NYT

prebrati ime »Obama« (dokler ni posredovala zvezna bejzbolska liga), nedavno pa se je na spletnem naslovu Craftzine.com ob dnevu sv. Patrika pojavila ponudba oblek »O’bama«, ki si jih je vsak lahko izdelal sam. Ustvarjalci so politike podpirali že prej in Obama nad takšno izrazno-stjo ni imel monopola niti med volitvami za predsedniškega kandidata v demokratski stranki (poznamo na primer nekoliko čudno stvaritev Jacka Nicholsona v prid Billu Clintonu, izdelano iz sestavljenih filmskih nasto-pov). Toda vsi ti primeri pritrjevanja Obami niso samo preprosti izrazi podpore, ampak so bolj podobni drži navdušenih privržencev. Dan Ariely, profesor vedenjske ekonomije na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa in avtor nedavno izšle knjige Predvidljivo nerazumen, je šel tako daleč, da je to stanje primerjal z romanco in kot primerjalno točko navedel raziskavo o zgodnjih stopnjah srečevanja: »Kadar o drugih dobimo pomanjkljive informacije, smo nagnjeni k temu, da vrzeli zapolnimo optimistično. Predvidevamo, da so drugi čudoviti, tako kot mi, in da imajo enake vrednote ter nagnjenosti.« Profesor si predstavlja, da je Obamov šarm delno posledica načina, kako navdušeni privrženci zapolnjujejo vrzeli. To nas pripelje do morda najočarljivejšega primera ustvarjalnosti, ki jo je navdihnil Obama,

do spletne strani Barackobamaisyournewbicycle.com. Ta stran ni nič drugega kot niz izjav, kakšne čudovite stvari je Obama naredil »zate«. Napisal je komentar na tvojem blogu, te pobral na letališču, ti izdelal robota, misli, da si privlačen, in, prav ljubko: »Obama ima zate balon.« Stran so brali kot podporo, a tudi kot satiro o zaslepljenih Obamovih podpornikih. Seveda ravno ta dvojnost stran naredi tako zabavno. Ker se izvrstne majhne stvari, kot je ta stran, vedno spremenijo v donosne predmete, so sklenili dogovor, da bodo o spletni strani izdali ilustrirano knjigo. Cilj, da bi knjiga prišla v trgovine pred konvencijo demokratske stranke, odseva stvarnost, ki se skriva za političnim optimizmom: vsa ustvarjalna izraznost tega sveta ne zagotavlja, da bomo kdaj ugotovili, kakšen predsednik bo Obama. New York Times Magazine, 13. april 2008

Dodatne informacije o knjigi prejmete na spletni strani Založbe Sanje: www.sanje.si ali po telefonu: 01 514 16 28. Obenem vas vabimo, da nas obiščete v Knjigarni Sanje na Tavčarjevi ulici 11 v Ljubljani.


68  

N A Š A L E K A R N A 

Odkrito o skritem

Inkontinenca – tema za odprt razgovor Kristina Drusany Starič, dr. med., specializant ginekologije

Inkontinenca je še vedno tabu 21. stoletja. Čeprav se z njo spoprijema veliko ljudi, kot tema nikakor ni pogosta, še manj pa se o njej govori javno. Da bi lahko preprečili številne potencialne težave z inkontinenco ali obstoječe vsaj malo omilili, je pomembno, da o njih govorimo. Še posebno zato, ker se z njo ne spopadajo samo starejši, temveč tudi nosečnice, mlajše ženske, aktivni športniki in športnice.


69

Oglasno sporočilo

november 2009   |   NAŠA LEKARNA


70  

O D K R I T O O S KRITEM   |  Inkontinenca - tema za odprt razgovor

U

rinska inkontinenca je vsako neže­ leno uhajanje urina. Pojavlja se zelo pogosto, in sicer pri obeh spo­ lih. Inkontinentni se pravzaprav že rodimo. Deklice se obvladovanja mehurja naučijo prej kot dečki in tudi nočno uhajanje urina je pri dečkih pogostejše. Pri ženskah v odrasli dobi je ta težava veliko pogostejša kot pri moških zaradi anatomskih razlik v mali medenici ter zaradi nosečnosti in poroda. Kljub temu inkontinenca ni izključno ženska težava. V domovih za ostarele je inkontinen­ tna približno polovica oskrbovancev. Čeprav je pri starejših ljudeh pogostejša, jo velikokrat lahko preprečimo, omilimo z ustreznim zdravljenjem ali popolnoma pozdravimo.

»Tiha epidemija« Inkontinenca je večkrat povezana z dru­ gimi boleznimi, npr. obolenji srca ali diabe­ tesom. Inkontinenca odraslih ni v skladu z lastnimi pričakovanji človeka o neodvisno­ sti in zmožnostjo, da skrbi zase. Pri moških so psihične težave zaradi inkontinence huj­ še kot pri ženskah. Nekateri avtorji imenuje­ jo urinsko inkontinenco »tiha epidemija«, saj je to pogosto težava, o kateri se ne govori. Pogostost in osebni odnos do nje lahko moč­ no vplivata na kakovost življenja. Ljudje z inkontinenco imajo lahko težave v službi, v socialnem in partnerskem življenju, saj ves čas živijo v strahu pred nenadzorovanim uhajanjem urina. Tako se pogosto zgodi, da se družbi in svojim najbližjim začnejo izogi­ bati, pot do razumevanja samega sebe in sprejemanja ter zdravljenja pa je lahko dolga. Sami lahko veliko storimo, da ne bi po­ stali inkontinentni: skrbimo za telo, delamo vaje za krepitev medeničnega dna, pijemo dovolj vode in skrbimo za redno odvajanje blata. Pomemben je tudi trening mehurja, kar pomeni, da na vodo hodimo, kadar čuti­ mo potrebo, in ne prepogosto.

Zdravljenje Večina urinske inkontinence je ozdravlji­ va. Da pa bi težavo zdravili celostno, se mora bolnik pogovoriti z zdravnikom, ki bo posta­ vil specifično diagnozo in izključil stanja, ki zahtevajo nujen poseg. Nato se ugotavlja sto­ pnja težave in določa primerna terapija glede na stanje ali svetuje dodatno zdravljenje (dru­ gi specialisti, dodatna diagnostika). Da bi zdravnik lažje postavil diagnozo, je zelo po­ membno, da mu inkontinentni bolnik opiše vse okoliščine, pri katerih nastane urinska inkontinenca: kdaj natančno, kakšni sta frek­ venca uhajanja urina in jakost, kakšni so mo­ rebitni vzroki, tudi socialni vplivi, kakšne so posledice na higieno in samo kakovost življe­ nja, kakšno vrsto zaščite uporablja (vložki, plenice) in kakšna je njegova želja po pomoči. Zdravniku najbolj pomaga dnevnik bolniko­ vega uriniranja, ki ga bolnik prinese seboj (obrazec se dobi pri zdravniku in potem iz­ polnjuje). Pomembno je razločiti, ali je res urin, ker ga večkrat zamenjamo za znoj ali va­ ginalni izcedek pri ženskah. Vrste urinske inkontinence Poznamo več vrst urinske inkontinence. Stresna urinska inkontinenca ali uhajanje urina pri naporu. Vzrok je največ­ krat v slabi podpori sečnice in šibkih miši­ cah medeničnega dna. Med kašljanjem ali smejanjem lahko bolnikom s tako vrsto in­ kontinence zaradi povečanega pritiska v tre­ buhu in posledično povečanega pritiska na sečni mehur nekontrolirano uhaja urin. Uretro podpirajo mišice medeničnega dna. Če ta podpora ni zadovoljiva, se sečnica lah­ ko pomakne navzdol in se ne zapre. To se zgodi med kašljanjem, dviganjem in v dru­ gih primerih, ko v trebuhu nastane večji pri­ tisk. Takrat odteče urin po sečnici. Pri moških je najpogostejši vzrok za stre­ sno inkontinenco odstranitev prostate. Pri ženskah so vzroki za nastanek inkontinence


71

november 2009   |   NAŠA LEKARNA

NOVO

Koncentrirana zapolnitev gub – brez injekcij Zapolnitev gub z znamko Eucerin® je odslej še bolj intenzivna – z novim koncentratom Hyaluron-Filler, ki o občutno v vaše

poveča

delovanje

vsakodnevne

anti-age

n nege proti gubam. Eucerin® Pomanjkanje hialuronske kisline: nastanek gub

Povečana količina hialuronske kisline: gube so zapolnjene

H Hyaluron-Filler krema skupaj s

koncentratom – popolna kombinacija, ki vidno zapolni Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana

celo globoke gube od znotraj navzven – brez injekcij*. www.eucerin.si

ZNANOST ZA NEGO KOŽE * Nadzorovana študija uporabe za ovrednotenje učinka proti gubam s klinično oceno (2005).

Na voljo izključno v lekarnah


72  

O D K R I T O O S KRITEM   |  Inkontinenca - tema za odprt razgovor

povezani predvsem z nosečnostmi, rojstvi in staranjem. Menopavza na primer vpliva na poslabšanje simptomov, enako naj bi bilo poslabšanje tudi teden dni pred menstruaci­ jo, kar v obeh primerih povezujemo s pad­ cem estrogenov. Nujnostna urinska inkontinenca je neželeno uhajanje urina, povezano z "urgenco". Bolnik v trenutku dobi neustavlji­ vo potrebo po uriniranju. Lahko se kaže kot uhajanje manjše količine urina ali kot popol­ na izpraznitev mehurja. Za to so navadno krivi tako imenovani »sprožilni dejavniki«, kot sta mraz in tekoča voda. Takšna inkonti­ nenca nastopi zaradi čezmerno aktivnega sečnega mehurja, ki je posledica nepravilne­ ga krčenja mišic mehurja. Zanimiv je »fenomen ključavnice«, ko inkontinentni bolnik ob prihodu domov zagleda ključavnico in dobi močno željo po uriniranju, takrat pa urina ne more zadržati. Strokovno temu rečemo čezmerno aktiven sečni mehur. Funkcionalna inkontinenca na­ stopi, ko oseba ve, da mora urinirati, vendar ne more do stranišča zaradi omejene mobil­ nosti. Vzroki so lahko zmedenost, demenca, slabovidnost, slaba gibljivost osebe. Včasih se pojavi preprosto zato, ker je stranišče ne­ dosegljivo. Pri bolnikih z Alzheimerjevo bo­ leznijo je lahko načrtovanje odhoda na stra­ nišče tako zahtevno, da do njega na koncu sploh ne pridejo. Težavo imajo lahko tudi ljudje v invalidskih vozičkih, dostop do stra­ nišč je zanje večkrat nemogoč. Pogosteje se taka inkontinenca pojavlja pri starejših v do­ movih za ostarele. Čezroba ali »overflow« urinska inkontinenca je inkontinenca, pri kateri iz prepolnega mehurja odteka urin. Posledica prenapolnjenega mehurja je, da mišica zapi­ ralka ne more zadržati tako velike količine urina in urin začne odtekati po kapljicah. Akutna oblika se pojavi pri tumorjih v mali medenici, po porodu in ginekoloških opera­ cijah, pri različnih vnetjih in ob boleznih

prostate, ko se mehur ne more normalno pra­ zniti. Kronično pa jo zasledimo pri nevroge­ nih in sistemskih obolenjih. Druge vrste urinske inkontinence Preden začne zdravnik zdravljenje ali na­ daljnjo diagnostiko, mora vedno opraviti osnovne urinske preiskave in klinični pre­ gled. Na nastanek urina lahko vplivajo ­patološka dogajanja v telesu, kognitivni, mo­ tivacijski in psihični dejavniki. Pomembno je izključiti nevrološke motnje, ki bi lahko vpli­ vale na spremenjen nadzor spodnjih sečil. Ker so zahteve bolnikov lahko specifične, se nikakor ne more poenostaviti zdravljenja za vse skupine v enotno shemo. Prirojene in ra­ zvojne nepravilnosti pri otrocih in ženske s prolapsom so npr. le nekatere skupine, ki jih moramo obravnavati posebej. Opazovanje svojega telesa, skrb za zdra­ vo telo tako z gibanjem kot s pitjem zado­ stne količine tekočine ter pogovor o morebi­ tnih težavah so lahko dovolj dobri preventivni ukrepi, ki nas obvarujejo pred pogosto obliko bolezni, kakršna je vsekakor inkontinenca. Kdor se spoprijema z njo v ka­ kršni koli obliki, naj poišče pomoč pri zdrav­ niku in mu pojasni svoje težave. Skupaj z zdravnikom bosta poskušala najti najboljšo rešitev. Ker je urinska inkontinenca izje­ mno pogosta, je prav, da se zavedamo, da lahko prizadane vsakogar. Pomembno je, da poznamo možnosti preprečevanja in zdra­ vljenja, in tako ohranimo kakovost življenja že naprej. ¶ Kristina Drusany Starič, dr. med., dela na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Je predsednica Sekcije specializantov ginekologije in porodništva Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu. Več let se posveča kliničnemu delu na področju inkontinence žensk. Raziskovala je metode za zdravljenje stresne inkontinence, trenutno pa se ukvarja z ultrazvokom medeničnega dna in doktoratom.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

O

bčutite popolno varnost in zaščito: izberite najboljšo rešitev za vaše tegobe iz ponudbe Hartmann pripomočkov pri inkontinenci - plenice, hlačke in vložki - in se pridružite tisočem zadovoljnih uporabnikov.

Dodatne informacije o izdelkih Hartmann poiščite pri svojem farmacevtu, na spletni strani si.hartmann.info ali na forumu med.over.net pod 'inkontinenca'.

73


74  

N A Š A L E K A R N A 

Koža razkriva

Atopični dermatitis pri otrocih Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med.

Atopični dermatitis je najpogostejša vnetna bolezen kože pri otrocih. V razvitem svetu prizadene približno 15 odstotkov otrok. Spremembe na koži segajo vse od suhe kože pa do izrazite prizadetosti kože vsega telesa, ki tudi izrazito srbi.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

75


76  

P

K O Ž A RA Z K R I VA  |  Atopični dermatitis pri otrocih

ri nastanku atopičnega dermatitisa sodeluje več dejavnikov. Pomembni so dedna nagnjenost k alergijskim boleznim, senzibilizacija na prehranske alergene (najpogostejši so kravje mleko, jajce, pšenica in arašidi) pri majhnih otrocih, senzibilizacija na inhalacijske alergene (pršica, trave) pri starejših bolnikih in okužba z bakterijo stafilokokus aureus.

V

ečinoma se bolezen začne pred petim letom starosti. Pogosto se z odraščanjem postopoma umiri ali celo popolnoma izzveni, vendar so pri teh bolnikih po­ gostejše druge alergijske bolezni, kot sta astma in alergijski nahod. Pri nastanku atopičnega dermatitisa sodeluje več dejav­ nikov. Pomembni so dedna nagnjenost k alergijskim bole­ znim, senzibilizacija na prehranske alergene (najpogostejši so kravje mleko, jajce, pšenica in arašidi) pri majhnih otro­ cih, senzibilizacija na inhalacijske alergene (pršica, trave) pri starejših bolnikih in okužba z bakterijo stafilokokus aureus. Pogosto je tudi slabše pregradno delovanje kože, ki pov­ zroči, da je koža bolj suha in občutljivejša za škodljivo delo­ vanje dražečih snovi iz okolja.

Zdravljenje atopičnega dermatitisa je dolgotrajno, saj je bolezen kronična.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Srbečica in izpuščaj Za atopični dermatitis sta najznačilnejša srbečica in iz­ puščaj, ki je najprej vlažen in rdeč, pojavljajo se mehurčki in razjede. S trajanjem bolezni pa nastopijo bunčice, kraste, lu­ ščenje in zadebeljena koža. Pri atopičnem dermatitisu se iz­ puščaj pojavlja na značilnih mestih, ki se s starostjo spremi­ njajo. Pri dojenčkih so spremembe predvsem po koži obraza, lasišču, zgornjem delu trupa in okončinah. Predel pod pleni­ cami je praviloma neprizadet. Pri mlajših otrocih spremem­ be po obrazu izginejo, pojavijo se na upogibnih delih zgor­ njih in spodnjih udov ter po vratu. Diagnozo atopični dermatitis postavimo na osnovi kli­ ničnega pregleda kože ter tipične lokalizacije ponavljajoče­ ga se vnetja. V pomoč so nam nekateri laboratorijski testi, na primer alergološki, s katerimi ugotavljamo tudi možne vzročne dejavnike.

77


78  

K O Ž A RA Z K R I VA  |  Atopični dermatitis pri otrocih

Zdravljenje Zdravljenje atopičnega dermatitisa je dolgotrajno, saj je bolezen kronična. Sodobna terapija mora biti varna in učin­ kovita. Bolniku mora omogočiti življenje brez srbeža in s čim manj kožnimi spremembami. Akutna poslabšanja atopičnega dermatitisa zdravimo z lokalnimi kortikosteroidi. Novejša zdravila so lokalni imunomodulatorji, kot sta takrolimus in pimekrolimus, ki imajo manj neželenih učinkov in so pri­ merna za dolgotrajno uporabo. Srbež zmanjšamo z antihista­ miniki. Pri sočasni okužbi kože uporabljamo antibiotična ali antimikotična mazila. Kadar gre za res zelo hudo obliko bole­ zni, imamo na voljo še sistemska zdravila. Bolnik oziroma njegovi starši so pomemben del tima pri zdravljenju.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

79

Za atopični dermatitis sta najznačilnejša srbečica in ponavljajoč se izpuščaj. Ves čas je potrebna skrbna nega kože z uporabo negoval­ nih mazil in oljnih kopeli, poleg tega se je treba izogibati sprožitvenim dejavnikom. Pri dokazanih alergijah je potreb­ na dieta, prilagoditi je treba okolje. Odsvetujemo uporabo dražečih mil, penečih se kopeli in uporabo mehčalcev za pe­ rilo. Priporočamo bombažno obleko, oprano z manjšo koli­ čino praška in dobro splaknjeno. Bolnikom oziroma njihovim staršem je treba natančno razložiti, da je bolezen dolgotrajna, vendar z upoštevanjem navodil in z zdravili, ki so nam na voljo, večinoma dobro ob­ vladljiva. ¶

NOVOST

www.atopiclair.si

KREMA BREZ KORTIKOSTEROIDOV Nanos na žarišča 3-krat dnevno:

občutno ublaži srbenje in druge simptome blagega in zmernega ATOPIJSKEGA DERMATITISA ter KONTAKTNEGA DERMATITISA krepi zaščitni pregradni sloj kože in ščiti pred ponovnim pojavom ekcema

OBNAVLJA ŠČITI POMIRJA

zmanjša potrebo po uporabi lokalnega kortikosteroida KLINIČNO POTRJENA UČINKOVITOST in VARNOST za uporabo od 6. meseca starosti dalje! Brez recepta v lekarnah in prek spleta: nakup.dr-gorkic.si


80  

N A Š A L E K A R N A 

Otroci in mladostniki

Rotavirusi pri otrocih dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje

Med najpomembnejše povzročitelje virusnih drisk sodijo rotavirusi. Najpogostejši so jeseni in pozimi ter pri otrocih do petega leta starosti. Pred močno kužnim rotavirusom se pri dojenčkih najbolje zaščitimo s cepivom.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

81


82  

O T R O C I I N M L ADOSTNIKI  |  Rotavirusi pri otrocih

H

igiena je pomembna pri preprečevanju širjenja okužbe. Redno umivanje rok, mokro čiščenje tal in prezračevanje prostorov pomagajo preprečevati širjenje okužbe.

Š

irjenje rotavirusa, ki je ena pogostej­ ših virusnih črevesnih okužb, lahko preprečujemo s higienskimi ukrepi, kot so umivanje rok, mokro čiščenje prostorov in redno zračenje. Mnogi starši ne vedo, da imamo za dojenčke na voljo cepivo, ki učinkovito zavaruje pred prvo rotaviru­ sno okužbo. »V Sloveniji sta za preventivno cepljenje dojenčkov na voljo dve cepivi proti rotavirusnim okužbam. Dva ali trije odmerki zavarujejo pred hudo rotavirusno okužbo. Prvi odmerek cepiva lahko prejme že dojenček, starejši od šest tednov. Cepivo damo otroku v usta s po-

sebnim aplikatorjem,« je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemio­ logije, predstojnica oddelka za epidemiologi­ jo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Širjenje virusa Rotavirus je močno kužen in se zelo hi­ tro širi med družinskimi člani in v kolekti­ vih. S higienskimi ukrepi poskušamo širje­ nje virusa preprečiti in ublažiti. Otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma. Posebno pozornost moramo nameniti umi­ vanju rok. Kadar oboleli bruha, je treba iz­


DRISKA, NAPENJANJE november 2009   |   NAŠA LEKARNA 83 ALI NAPIHNJENOST?

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN 186509, www.lek.si

Zaupajte kontrolirani sestavi.

bruhanino čim prej očistiti, krpe pa zapreti v vrečke, da ne pride do širjenja rotavirusov v zrak, jih prekuhati ali vreči v smeti. Pro­ stor moramo dobro mokro očistiti z vročo vodo in prezračiti,« je še povedala dr. Alenka Trop Skaza. Rotavirusna okužba se prenaša z osebe na osebo na več načinov, največkrat pa z neposrednim stikom. Virusi z okužene osebe se z rok zanesejo v usta druge osebe. Okužba se zlahka prenaša tudi posredno z onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predmetov, površin, igrač. Verje­ tno je možen tudi prenos po zraku, ko se ro­ tavirusi iz fekalnih iztrebkov ali izbruhani­ ne sprostijo v zrak in pride do vdihavanja okuženega zraka.

PROBIOTIK NOV IN MO»NEJŠI!

PROBIOTIK S KONTROLIRANO SESTAVO Vzemite LINEX ® Forte z visoko koncentracijo probiotiËnih bakterij. Ne povzroËa zaprtja.

LINEX Forte ®

Po naravni poti do urejene prebave. Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.


84  

O T R O C I I N M L ADOSTNIKI  |  Rotavirusi pri otrocih

Rotavirusi povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. In­ kubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je najpogosteje od ene­ ga do treh dni. Najdovzetnejši za okužbo so otroci v starosti od šestih mesecev do dveh let. Večina majhnih otrok je zaradi rotaviru­ snega gastroenteritisa na zdravljenju v bol­ nišnici. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko hitro pride do iz­ sušitve, ki ogrozi otrokovo življenje. Po pre­ boleli bolezni se virusi v visokih koncentra­ cijah izločajo z blatom od nekaj dni do dva tedna, lahko tudi dlje. Ves ta čas so na videz zdravi otroci kužni za okolico.

Načini zdravljenja »Posebnega zdravljenja pri rotavirusnih črevesnih okužbah ni. Ključno je, da nadomestimo tekočino in izgubljene elektrolite. Otroci in odrasli lahko pijejo kakršno koli tekočino, neprimerne so le močno gazirane pijače, saj povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem – nekaj žlic ali požirkov, kolikor zmore. Posebna dieta ni potrebna, zato otroku pripravimo hrano, ki jo želi. Dojene otroke je v času bolezni treba dojiti še večkrat kot po navadi,« je dejala dr. Alenka Trop Skaza. Bolezni ne zdravimo z antibiotiki, saj drisko in bru­ hanje povzroča virus. Po ugotovitvah zdrav­ nikov tudi zdravljenje z živalskim ogljem ni smiselno. ¶

• Za zdravo rast in razvoj otroka • Samo 1 tableta na dan voljo in a N h • Izdelek vsebuje več arna h v lek alizirani . oligosaharidov i h spec alna aj

prod

V vsakem pakiranju Marsovci 100 tablet prejmete

čarobni MARSOVOHUN, s katerim lahko poslušate skrivnostne glasove svojega prijatelja!

info: 01/544-3833 www.bitax.si www.marsovci.com


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

85

Poskrbimo za zdravo črevesno mikrofloro ob zdravljenju z antibiotiki Za najboljše delovanje imunskega sistema moramo poskrbeti, da bo naše črevesje, ki je sestavljeno iz črevesne mikroflore, črevesne sluznice in imunskih celic, zdravo. Črevesna mikroflora mora biti prekrita z dobrimi probiotičnimi bakterijskimi kulturami, ki zagotavljajo ravnotežje med škodljivimi bakterijami in tako preprečujejo, da bi zboleli. V današnjem času, ko se večinoma nepravilno prehranjujemo, uživamo pasterizirano in sterilizirano hrano, smo pod stresom ter se zdravimo z antibiotiki, je žal vedno težje ohranjati zdravo črevesno mikrofloro.

Oglasno sporočilo

B

liža se sezona bakterijskih okužb in s tem poveča­ na uporaba antibiotikov. Uporaba antibiotikov je ključna pri zdravljenju različnih sistemskih okužb, vendar pa antibiotiki uničujejo škodljive in tudi dobre bakterije, kar poruši občutljivo ravnotežje v črevesju. To lahko oslabi črevesno mikrofloro, posledice pa so diareja, sindrom vzdraženega črevesja, bruhanje, krče v trebuhu … V številnih raziskavah so potrdili, da je ob zdravljenju z antibiotikom najpomembnejše dodajanje kakovostnih pro­ biotičnih kultur, saj si le tako zagotovimo dobro prebavo in pomagamo varovati črevesno sluznico, kjer so ključne imun­ ske celice. Vendar, pozor! Le pravilna mešanica probiotičnih kul­ tur, ki je sestavljena iz raznovrstnih probiotičnih vrst in se­ vov, je zares učinkovita. Specialni probiotični prašek WAYA® AB (Anti-Diareja ob antibiotiku) ohranja ravnotežje v črevesni mikroflori med zdravljenjem z antibiotiki in po njem. To je specialni probiotični prašek, ki vsebuje prave probio­ tične kulture, kar devet različnih vrst in sevov v optimalni koncentraciji. Probiotične kulture v prašku WAYA® AB so posebej izbrane za ohranjanje ravnotežja v črevesni mikroflo­ ri med zdravljenjem z antibiotikom in po njem. Da bi ohrani­ li ravnotežje v naši črevesni mikroflori, je treba specialni pro­ biotični prašek WAYA® AB jemati ves čas zdravljenja z antibiotikom in še en teden po njem. Specialni probiotični prašek WAYA® AB je treba zaužiti dve uri pred zaužitjem an­ tibiotika in dve uri po njem. Primeren je za vso družino. Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.


86  

N A Š A L E K A R N A 

Pozitivka

Pomen pogovora Osebna zgodba Sama Avguština, ozdravljenega odvisnika od drog

Novembra zaznamujemo mesec boja proti odvisnosti. Prav osebne zgodbe najpogumnejših, ki jim je uspelo s svojo močjo in z ljubeznijo bližnjih izstopiti iz pekla odvisnosti, so najboljši opomin za vso družbo. Marsikdo se premalo pogovarja in taji resnico, in prav zato gredo marsikatere odvisnosti mimo nas.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

87


88  

P O Z I T I V K A  |   Pomen pogovora

Č

e bi ljudje vedeli malce več o dro­ gah in odvisnosti, če bi prebrali kakšno knjigo ali poslušali kakšno predavanje, bi lahko videli, da se odvisnost vidi tudi navzven. Odvisnik na­ mreč težko prikrije psihotične spremembe svojega duha in telesa. Pomembno pa je, da se o tem pogovarjamo. Na začetku imajo droge res prijeten učinek in so zabavne, ko pa to postane nuja, pomenijo pravi pekel. Je­ mati moraš čedalje več droge, da dosežeš že­ leni učinek, to pa vodi v propadanje zdravja, spremenjeno vedenje in navsezadnje finanč­ no krizo in še dlje. In vsakdo vedno pove, da lahko neha, kadar hoče. Vsi vemo, da to ni­ kakor ne drži. Pred kratkim sem dobil pismo dobre pri­ jateljice, ki mi je ponosno opisala svojega enoletnega sina. Iz njenih stavkov je sijala sreča, dokler me ni vprašala: »Samo, ti se ukvarjaš z odvisniki, kaj naj naredim, da moj sin ne bo zabredel?« Kot zdravljeni odvisnik vem, da jamstva ni. V takem tempu življenja, kot ga živimo, je vse naključno in nepredvidljivo. Najprej je potrebna zdrava družina, kjer se starši kljub delu ukvarjajo z otroki, jih spodbujajo in ne razvajajo. Ista prijateljica mi je dejala, da bo svoje otroke vzgajala po stari vzgoji. Kaj po­ meni stara vzgoja? Nekoč so nas vzgajali, da smo spoštovali starejše ljudi in jih pozdra­ vljali. Da smo šolsko nalogo napisali in jo pred igranjem pokazali staršem. Da so bili zajtrk, kosilo in večerja skupen obred. Vča­ sih je res kuhalnica zapela, vendar to nikoli ni bilo odveč. Današnji starši se ne zavedajo, da je starševstvo kljub odgovornosti življenj­ ska radost. Pred rojstvom sanjamo, kaj bo po poklicu hčerka ali sin, kako bomo ponosni nanj. Vsak od nas staršev bi moral biti otroku za zgled, mu dajati občutek varnosti, občutek

pripadnosti in sposobnosti. Najpoglavitnejši pa je pogovor. Že pri majhnih otrocih si mo­ ramo pridobiti zaupanje in z leti si otroku oče in najboljši prijatelj, enako velja za mate­ re. In ko to dosežeš, mu lahko resnično po­ magaš v življenju. Otroka ne smeš ščititi pred različnimi situacijami. Ne smemo po­ puščati in ne smemo ga zagovarjati. Tako se oblikujeta njegova osebnost in samozavest. Še vedno imam pred očmi nedeljsko kosi­ lo, nikoli se ni začelo jesti prej, dokler nismo bili vsi zraven. Dandanes v veliki večini dru­ žin ni več skupnih kosil ali drugih obredov. Pred leti, ko sem bil v komuni v Italiji in po­ zneje na Kostanjevici, pa sem obnovil ta obred. Ko smo bili vsi pri mizi, je bila hrana še boljša. Po mojem mnenju bi starši vsakemu mladostniku morali postaviti meje, mu dati odgovornosti in s tem pokazati zaupanje. V osnovni šoli se začnejo prve težave. Za nekatere lažje, za druge težke. Nekdo je pre­ debel, drugi presuh, tretji je pegast ... Potem otroci dobijo vzdevke, vsakdo se hoče izpo­ staviti in biti najboljši. Resnično, tu se zač­ nejo prave težave, vsaj pri meni so se. Ne go­ vorim, da je z vsemi otroki tako, vendar si upam reči, da je vse odvisno od staršev, oko­ lja, družbe. Vse do leta 1988 nihče ni vedel, da sem narkoman. Po osnovni šoli so govori­ li, da rad samo pogledam v kozarec, ocene pa imam zadovoljive. Razmere v naši družini niso bile rožnate: oče je pil in bil ljubosu­ men, moral sem poslušati prepire, lomljenje stekla, gledati policijo, ki mi je hotela odpe­ ljati očeta, prestrašeno, objokano mater ... Takrat me je bilo strah, ta strah pa sem začel gasiti z alkoholom in apavrinom. Navidezno sem postajal čedalje močnejši, upal sem se vmešavati v prepire, v šoli nisem bil miren učenec, več sem si drznil. V veliko družinah se dogaja podobno. Vem, da so nekateri učenci šestega razreda osnovne šole med od­


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

89

V

nekaj mesecih sva si že vse zaupala in dandanes sem ponosen, ker me Sanja, moja hčerka, ob vsakem problemu takoj pokliče. Kljub telefonskim klicem si še dopisujeva. Zakaj? Da tudi tako nadoknadiva zamujeno. Staršem sporočam, naj se pogovarjajo s svojimi otroki, naj jim prisluhnejo. Prepričan sem, da je vsak človek z vsaj malo vesti lahko dober starš.

mori kadili marihuano. Starši se sprašujete, zakaj in kako so jo dobili. Dam vam zastonj odgovor: je poceni, preprosto jo dobiš vsepo­ vsod, imajo jo za mehko drogo in zato ljudje niso tako pozorni. Čeprav ima značilen vonj, so vsi prepričani, da je poživilo kot alkohol, alkohol pa spada med trde droge. V srednji šoli nočeš zaostajati za sovrstniki, zato greš naprej. Najprej h koki, heroinu, lsd-ju ... Starši pa sploh ne vejo, za kaj dajejo denar. Dogaja se, da starši trdo delajo, ne oče in ne mama pa se ne pogovarja z otrokom. Dajeta mu denar in s tem je, tako mislita, njuna na­ loga končana. Ko pa izvesta, da je kaj narobe, raje valita krivdo drug na drugega. Glede komune želim povedati, da sem tam spoznal prave vrednote življenja. V Ita­ liji nas je bilo šestnajst in bili smo kot druži­ na, kot bratje. Vse smo si delili, skupaj delali, vsak je imel svojo odgovornost. Če kateri od nas česa ni zmogel, mu je priskočil na po­ moč najbližji. Imeli smo veliko dela, ki nas je razveseljevalo. Imeli smo veliko kmetijo z živino, izdelovali smo sir, pekli kruh ... Zame je bila to največja šola življenja in vesel sem,

da sem bil tam. Nas, fante, ki smo tam živeli, pa je skupaj držal pogovor. Pogovarjali smo se med delom in po njem, v prostem času in večernih urah. Resnično nam nikoli ni bilo dolgčas. Sem zdravljeni alkoholik in narkoman in imam devetnajstletno hčer. Ko sem prišel iz komune, sploh nisem vedel, ali jo bom lahko videl in se pogovarjal z njo. Spomnim se na­ jinega srečanja na Ptuju pri njih doma. Bil sem živčen, nisem vedel, kako naj začnem pogovor, še huje pa je bilo, da me je bilo sram. Sram, ker sem odpovedal kot oče. Hčerka mi je zelo pomagala, da so najini pogovori po­ stajali sproščeni in veseli. Naslednje leto je že bila pri meni na počitnicah. V nekaj me­ secih sva si že vse zaupala in dandanes sem ponosen, ker me Sanja, moja hčerka, ob vsa­ kem problemu takoj pokliče. Kljub telefon­ skim klicem si še dopisujeva. Zakaj? Da tudi tako nadoknadiva zamujeno. Staršem sporo­ čam, naj se pogovarjajo s svojimi otroki, naj jim prisluhnejo. Prepričan sem, da je vsak človek z vsaj malo vesti lahko dober starš. ¶


90  

N A Š A L E K A R N A 

Portret farmacevta Fotografija Žiga Koritnik

“Ko se odločim, vztrajam.”

Radomir Ivanović, mag. farm. Lekarna Radvanje, Maribor


92  

N A Š A L E K A R N A 

Za mizo

Hrana za mlado in zdravo srce

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.

Srce je motor življenja, najdejavnejša mišica v telesu, sestavljena iz izredno trdnega tkiva. Potrebuje veliko energije, da lahko dela, hranilnih snovi in kisika. Kakor vse naše telo in vsi organi je tudi srce sestavljeno iz celic. In v vsaki celici je v povprečju kar tisoč mitohondrijev, kjer nastaja energija. Znanstveniki so ugotovili, da se z napačno prehrano sčasoma zmanjša število mitohondrijev in ribosomov v celicah srca. Posledica je srčno popuščanje.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

93


94  

Z A M I Z O  |   Hrana za mlado in zdravo srce

S

rce potrebuje približno 70 različnih snovi, od aminokislin, glukoze, ne­ nasičenih maščobnih kislin, vitami­ nov, mineralov do encimov in hor­ monov. In to 24 ur na dan!

karotenoidne snovi

Značilnosti prehrane, ki varuje srce: Srce krepijo govedina, jagnjetina, perutninbeljakovine sko meso, ribe, jajca, mleko, živalskega mlečni izdelki (jogurti, siri, izvora sirotka, skuta) beljakovine stročnice (soja, čičerka, leča, rastlinskega grah, fižol, bob), žita, riž izvora Opomba: Paziti moramo, da bo v želodcu ustrezna kislost, da se bodo lahko te belja­ kovine razgradile do aminokislin. Zato do­ dajamo limonov sok, peteršilj, koščke melo­ ne, brusnice, olive. Značilnost sredozemske prehrane je, da vsebuje veliko začimb (timijan, kapre, ostra paprika, rožmarin, meta, žajbelj, česen, če­ bula, melisa, zelene olive in lovor) in zele­ njavnih prilog. Meso po navadi pečejo na žaru ali ga kuhajo v obarah z veliko zelenja­ ve in izdatno začinjenega s prej omenjenimi začimbami. Skupna značilnost je tudi splo­ šna in velika uporaba olivnega olja ter zelo malo ali nič drugih rastlinskih olj. Bolj kot mleko cenijo jogurt ali osvežilno kislo mle­ ko, skuto, kefir, pinjenec in sirotko. Jedi po­ kapajo z limonovim sokom, ki ga uporabljajo tudi pri solatah skupaj z oljčnim oljem in balzamičnim kisom.

flavonoidne snovi

Srce ščitijo korenje, paprika, pekoči feferoni, čili, paradižnik, lubenica, špinača, blitva, koleraba, melona, bučke idr. jajčevci, rdeča čebula, jagodičje (borovnice, jagode, aronija, robidnice, ribez, josta, kosmulje, črni bezeg), grozdje, zeleni čaj

Dokaz: Britanski raziskovalci so na Kitaj­ skem ugotovili, da so uživalci zelenega čaja imeli manj brazgotin na ožilju. V zelenem čaju je namreč flavonoid katehin, ki krepi žile in preprečuje strjevanje krvi. Že stari Grki so imeli svoj recept za bolezni srca: strt česen, zmešan s sirom feta, paradižnikom in olivnim oljem. Tudi znani »francoski para­ doks« dokazuje, da Francozi kljub uživanju mastne hrane nimajo toliko bolezni srca in ožilja, kot bi pričakovali. Te bolezni naj bi preprečevali prav flavonoidi in tanini ter re­ sveratrol v lupini rdečega grozdja in vinu, ki preprečuje strjevanje krvi in poškodbe žilne stene. Rdeče vino, sok in grozdje so po splo­ šnem francoskem prepričanju naravno zdra­ vilo, kar pravijo tudi znanstveniki.

jagodičje

začimbe čebulnice vino

Hrana proti strdkom borovnice, jagode, aronija, robidnice, ribez, josta, kosmulje, črni bezeg klinčki, kumina, majaron, meta, timijan, ingver, ostri feferoni česen, čebula, por, drobnjak, čemaž Kozarec rdečega vina na dan je zdravilo.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Dokaz: Švedski strokovnjaki so na Tajskem ugotovili, da pekoči feferoni že v pol ure od­ pravijo strdke v krvi; dokaz za to je nizko število Tajcev s strdki v krvi, saj jih uživajo kot začimbo in celo predjed. V Indiji, Nem­ čiji in Veliki Britaniji so dokazali, da je mo­ goče že z dvema ali s tremi stroki česna ob­ čutno podaljšati strjevalni čas krvi in s tem preprečiti krvne strdke. Na Danskem so ugotovili, da imajo podoben učinek nagelj­ nove žbice, ingver, kumina in kurkuma. Zla­ sti nageljnove žbice naj bi imele večji učinek kot aspirin, saj vsebujejo eugenol. Močnejši kot sintetični antikoagulans naj bi bil tudi ingver, ki vsebuje gingerol. To zlahka upo­ števajo vse gospodinje, ki bodo to jesen ku­

95

hale marmelado: vanje preprosto vmešajo veliko ingverja. Opomba: Našteti minerali morajo biti ve­ dno v pravem medsebojnem razmerju. Ku­ hinjska sol je potrebna, a če povečamo vnos soli v prehrani, se poveča tudi kislost celič­ nega okolja, kar sčasoma okvari dnk. Dieta brez soli po novih dognanjih ne vodi v traj­ no znižanje krvnega tlaka, če ne upošteva­ mo tudi kalija in kalcija. Kalij odvaja tekoči­ no iz celic, kalcij pa odplavlja odvečni natrij.

‘‘ Ekolost r u m j e m l j e m r e d n o v s a k d a n , da imam m a n j s k r^b i , k o m o r a m k l j u b negotovo s t i v t e h c a s i h n a r a z n e p o t i , tudi v t u j i n o .’ ’ Ekolostrum. Okrepitev, ki jo vaše telo potrebuje zdaj še bolj kot kadarkoli prej. Ekolostrum optimizira telesno odpornost pri zdravih ljudeh. V lekarnah in specializiranih trgovinah. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

Martina K o k a l j


96  

Z A M I Z O  |   Hrana za mlado in zdravo srce

Hrana, ki varuje pred infarktom losos, sardele, rženi izdelki, hrana z vitaminom B6 bučke, banane špinača, solata, avokado, hrana z vitaminom B9 rdeča pesa goveje meso, jajca, sir hrana z vitaminom B12 kamamber, pršut Opomba: Za zdravo srce potrebujemo dovolj vitaminov skupine B, posebej še vitamina B6 in B12 ter folne kisline (vitamin B9). Vsi trije imajo nalogo razgrajevanja aminokisline ho­ mocistein (izocistein), ker spodbuja atero­ sklerozo. Po neki nemški raziskavi bi lahko preprečili kar polovico infarktov, če bi uži­ vali dovolj folne kisline in vitaminov skupi­ ne B. Visoka vsebnost homocisteina v krvi povečuje nevarnost srčno-žilnih obolenj in možganske kapi. Hrana, ki preprečuje popuščanje srčne mišice maščobne negojene ribe, avokado, kisline laneno seme, orehi omega-3 maščobne olje pšeničnih kalčkov, kisline sojino, koruzno, bučno ... omega-6 olje maščobne kisline olivno olje omega-9 največ v olju pšeničnih vitamin E kalčkov, manj v oreških in olivnem olju oreščki, česen, gobe, rdeče mineral selen zelje, puranje meso, pšenični (Se) kosmiči Opomba: Razmerje med maščobnimi kisli­ nami omega-6 in omega-3 mora biti 4:1 in ne skoraj 20:1, kot kažejo izidi raziskav pre­

hranskih navad sodobnega človeka. Vitamin E je vsestranski vitamin mladosti in znižuje tveganje za nastanek srčnega infarkta. Zmanjšuje tudi škodo po njem, preprečuje, da bi se ldl oprijel žilnih sten in zamašil žile. Zato je olje pšeničnih kalčkov tako ko­ ristno, saj je med vsemi živili prav v kalčkih največ naravnega vitamina E. Ta je vedno se­ stavljen iz štirih tokoferolov in štirih toko­ trienolov. V dragoceno pomoč mu je mineral selen. Če ga primanjkuje, začne popuščati srčna mišica. Srcu škodi: opustitev zajtrka, ocvrta živila, hidrogenirane transmaščobne kisline (margarine, maščoba v piškotih, pecivih), nasičene maščobe (maslo, mast), pretirano soljenje, vidna maščoba v mesu in kajenje. Po raziskavah ameriških znanstvenikov izpuščanje zajtrka kar za trikrat poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. To pojasnjujejo z dejstvom, da so trombociti najmanj lepljivi ponoči. Ko se človek zjutraj prebudi, se lepljivost naglo poveča. Iz neznanih vzrokov se po jutranjem obroku lepljivost spet hitro zmanjša. Mlado in zdravo srce ohranimo tudi, če pi­ jemo dovolj vode. Ta je za pravilno delovanje srca zelo pomembna. Če pijemo dovolj vode, celice delajo dobro, saj voda uravnava njihovo prostornino in tudi volumen krvi v obtoku. Več krvi pomeni več hrane, več kisika. Nekaj kratkih napotkov: • Preidimo na sredozemski tip prehrane. • Zajtrkujmo, saj s tem preprečujemo infarkt. • Poizvedujmo po sledljivosti surovin. • Kupujmo sveža živila. • Žar je primernejši od cvrtja, priporočljivo je predhodno mariniranje.


Mercator d.d., Dunajska c. 107, Ljubljana

V prejšnji, 36. številki, nam je ponagajal Tiskarski Škrat. Zadnji dve tabeli v prispevku "Hrana za boljši imunski sistem" sta bili napačno naslovljeni. Pravilen naslov tabele na strani 94 je: "Tabela hranil in živil za 'boj' imunskega sistema", naslov tabele na strani 95 pa: "Tabela hranil in živil za dvig imunskega sistema".

november 2009   |   NAŠA LEKARNA

97

Bralcem in avtorici se za neljubo napako opravičujemo.

•L  e kozarec vina na dan je „zdravilo“. • I zogibajmo se uživanju transmaščobnih kislin. Predlog zdravega kosila za srce: porova juha, marinirana riba na žaru, solata s kašo, posladek za krepkejše srce. Solata: proseno ali ajdovo kašo skuhamo, ohladimo in primešamo narezan paradi­ žnik, papriko, feferone, čebulo, začinimo s poprom, soljo, limonovim sokom, olivnim oljem in potresemo s sesekljanim peterši­ ljem, po želji pa še z meto ali meliso.

“V popolnem notranjem ravnovesju.” Eko izdelki Zdravo življenje.

Linija izdelkov Zdravo življenje ponuja tudi ekološke izdelke, ki ustrezajo kriterijem ekološke pridelave in predelave. VeËji izbor Eko živil nudijo vsi Mercatorjevi Hipermarketi po Sloveniji.

Ekstra deviško oljËno olje 750 ml

Posladek za krepkejše srce: v lepe, široke ko­ zarce narežemo banano, raznovrstno grozd­ je, jabolko, slive in drugo sezonsko sadje. Po­ sebej pripravimo preliv iz soka cele limone, kozarca kislega mleka, žlice medu in rjavega sladkorja. S tem prelijemo sadje in na koncu potresemo s sesekljanimi mandlji, lešniki in orehi, okrasimo z metinimi in melisnimi li­ stiči.¶

Eko jabolËni sok 1l

Eko lonËek peteršilj Eko lonËek bazilika

Eko rdeËa pesa 670 g

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša odločitev. V knjigi še podrobneje opisujeta povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih v povezavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo knjigo, ki bo nadgradila obstoječo. Marija Merljak je za individualne pogovore na voljo po telefonu 041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: vihra@siol.net.

Eko sojin napitek 1l

Naredite nekaj dobrega zase


98  

  Kuhajmo zdravo z Antonom Mosimannom

Za mizo


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

99

Sla∂ole∂ Ω jogur† om in s svežimi goΩ∂nimi sadeži

Za štiri osebe potrebujete: 225 g gozdnih sadežev za sladoled (jagode, maline in ribez), 2 žlici soka limone, 75 g ne­ mastnega jogurta, 75 g sladkorja, 75 g rikote, sladkor v prahu, nekaj lističev mete, in pri­ bližno 100 g gozdnih sadežev za okrasitev Gozdnim sadežem dodajte limono in jih zmeljite v pire ter precedite skozi cedilo. Jogurt zmešajte s sladkorjem in dodajte pire iz gozdnih sadežev. Rikoto mešajte, dokler ne postane lepo glad­ ka in ji previdno primešajte zmes iz gozdnih sadežev. Vse skupaj zamrznite v aparatu za sladoled

ali v posodi iz legiranega jekla, kjer morate zmes večkrat močno premešati. Sladoled okrasite z gozdnimi sadeži in li­ stiči mete ter posipajte s sladkorjem v prahu in takoj servirajte. Kaj pravi Mosimann? Fantastičen sladoled lahko pripravite s sko­ raj z vsakim sadjem, odvisno od letnega časa.¶ Še več zdravih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša lekarna.


100  

N A Š A L E K A R N A 

Za mizo

Carbonara originale Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja

Brata Carbonara iz Neaplja sta bila v začetku osemnajstega stoletja ustanovitelja njune slavne kuharske šole. Začela sta že kot otroka, tako da sta pomagala svojemu očetu v lokalni gostilnici na obrobju Neaplja. Del očetove sreče je bil ta, da se je mimo gostilne vila pomembna trgovska pot. Ni pa bila pot mimo gostilnice edina, ki je prispevala k uspešnosti.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

101


102  

Z A M I Z O  |   Carbonara originale

D

obra hrana in postrežba je razne­ sla mojstrovo ime po vsej Italiji, tako da je gostilnica postajala premajhna za vse lačne. Sinova mojstra Carbonare, Felipe in Masa, sta oče­ ta že od malih nog spremljala na vsakem ko­ raku, saj se je njuna mama posvečala ostalim obrobnim gospodinjskim delom, da je go­ stilnica lahko živela. Ko je mojster Carbonara umrl ob koncu njunih najstniških let, sta Felipe in Masa sama prevzela skrb nad gostilnico, ki so jo do tedaj že povečali za nekaj miz. Oče fantoma ni zapustil samo gostilnice, temveč tudi ku­ harske skrivnosti in odlične recepte, zaradi katerih je zaslovel po celem svetu. Fanta sta kasneje ustanovila kuharsko šolo, a sta se na koncu vseeno razšla zaradi

nestrinjanja pri enem, danes zelo slavnem re­ ceptu. Felipe je želel nadaljevati očetovo tra­ dicijo in je testenine karbonara delal izključ­ no samo z jajčkom. Masa je kot pristaš novega vala začel na veliko uporabljati kislo smetano. Edina sestavina, od katere ni nihče od njiju odstopil, je pečena slanina. Originalni recept gre takole. Na­ sekljano čebulo in slanino narezano na koc­ ke skupaj v kozici pražite na malo olja, ker slanina svoj sok še odda. V posodi poleg za­ vrite vodo, posolite in dajte kuhat testenine po navodilu izdelovalca. Medtem v skodelico ubijte jajčka, naribajte vanje parmezan in pre­ žvrkljajte z vilico. Ko so testenine skuhane, jih odcedite in v kozici zmešajte s spraženo čebulo in slanino. Prelijte z jajčki in mešajte

NOVEMBER –

mesec ozaveščanja o raku pljuč RAK PLJUČ je najpogostejši rak pri moških, pri ženskah pa je v porastu. V Sloveniji zboli letno že okoli 1200 ljudi. Eden glavnih dejavnikov tveganja je KAJENJE. Zbolevajo pa tudi nekadilci.

www.roche.si

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije

NE ZASENČI SVOJE USODE!


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

tako dolgo, da se na mehko spečejo po teste­ ninah, servirajte na velike krožnike, malo po­ poprajte in postrezite s solato. S soljo bodite previdni, ker je slanina že sama po sebi slana. Predelan recept pa gre takole. V kozici prepražite slanino narezano na kocke, da spusti olje. Dodajte na drobno sesekljan česen in pražite, da se lepo razdiši. Dodajte kislo smetano, premešajte, solite in poprajte po okusu. Smetane ni potrebno dolgo preku­ havati. Dodajte nariban parmezan im mešaj­ te, da se raztopi. Testenine odcedite in vme­ šajte v smetanovo omako in servirajte. Opozorilo: taki obroki so res visoko kalo­ rični in jih priporočam pred ali med večjimi fizičnimi napori. Ustno izročilo: originalni recept mi je za­ upal moj prijatelj Gubec. Slednji ga je izvedel od svoje tašče, ki ji ga je zaupal nekdo drug, ki je trdil, da je to originalni recept, pa ne vemo točno, ali je bil to nekdo na televiziji ali prija­ teljica ali katerakoli druga revija ali knjiga. Sploh pa to ni važno, pomembno je, da smo recept dobili. Iz sedanjosti: Felipe Massa je dirkač for­ mule ena. ¶ Za 4 osebe (original): • 300-400g testenin • 30 dag pečene slanine • pol čebule • 4 jajčka • parmezan • sol, poper Za 4 osebe (predelava): •3  00-400g testenin •3  0 dag pečene slanine •k  isla smetana • t rije stroki česna •p  armezan •p  oper, sol

103


104  

Mesečni možnar

Prah človeške lobanje

– zdravilo proti telesni šibkosti Utrinki iz farmacevtsko-medicinske zbirke Bohuslava Lavičke Davor Poljanšek, kustos in skrbnik Lavičkove zbirke, Lek d.d. mag. Nada Tržan - Herman, mag. farm.

Farmacevtsko-medicinska zbirka Bohuslava Lavičke je edina farmacevtska zbirka na Slovenskem. V njej manjka le laboratorij, ki bi obogatil zbirko, tako da bi postala popoln farmacevtski muzej. Zbirka daje na ogled dve kompletno opremljeni stari lekarni in več kot 400 knjig, predstavljenih v posebnem prostoru.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

105

I

zjemno pomembno je zbrano delo zdravnika Hipokrata (5. stoletje pr. n. št.), tiskano v Lyonu v 16. stoletju. Hipokrata, očeta evropske medicinske misli, je za veliko avtoriteto priznaval tudi slavni Paracelsus (16. stoletje), zdravnik, čigar dela so prav tako shranjena v tej knjižnici. Zanimivo je, da se Paracelsus ni strinjal z deli izjemno dobrega islamskega zdravnika Avicena, ki je človeka zdravil celovito. Njegova dela so prav tako na ogled v Lekovi knjižnici.

K

er v farmacevtskih muzejih po Evropi in tudi širše redko najde­ mo knjige, začnimo opis farma­ cevtsko-medicinske zbirke Bohu­ slava Lavičke s knjigami. Knjižnica Lavičkove zbirke obsega 402 knjigi. V njih najdemo skorajda vso znanost, tako da lahko s knjigami v Lekovi zbirki sle­ dimo njenemu razvoju, predvsem naravoslov­ nim in medicinskim vedam. Ogled navadno začnemo s humanističnimi deli. V knjižnici

najdemo zbrana dela klasikov latinske knji­ ževnosti, Ovida in Horaca, pa tudi klasikov francoske književnosti, kot sta Cornei in Ra­ cin. Predstavljena je tudi evropska filozofska misel s tretjo izdajo dela Kritika čistega uma, nemškega klasičnega filozofa Immanuela Kanta (Gradec, 1795). To delo nas uvede v spo­ znavno teorijo, saj se Kant v njem sprašuje o človeški spoznavni zmožnosti: kaj smo sploh zmožni dojeti in spoznati.


106  

M E S E Č N I M O Ž NAR  |  Prah človeške lobanje - zdravilo proti telesni šibkosti

K

njižnici dajejo posebno vrednost prvotiski ali inkunabule, torej vsa dela, ki so tiskana do konca 15. stoletja. Naj omenimo predvsem dva lista, ostanka Biblije, ki jo je domnevno tiskal sam Gutenberg. Domnevamo, da je to edini Gutenbergov tisk na Slovenskem. Za ponazoritev naj povemo, da so nedavno v Angliji našli ostanek Gutenbergove Biblije in o tem posneli zanimivo televizijsko oddajo.

O človeški spoznavni zmožnosti pa se sprašuje tudi fizika 20. stoletja. Fizika je v Lavičkovi zbirki predstavljena z zbranim delom Roberta Boyla, sodobnika Isaaca Newtona. Kemijo predstavlja kopica del, ki segajo vse od njenih začetkov – alkimije – pa do Lavoisiera. Ta velja za očeta sodobne ke­ mije, saj je v kemijo uvedel mednarodni jezik znanosti, matematiko. Ko omenjamo alkimijo, moramo povedati, da je knjižnica

Lavičkove zbirke glede na kakovost del s po­ dročja alkimije ena bogatejših na Slovenskem. Tako najdemo tu tudi delo, ki govori o kamnu modrosti. Ta naj bi bil po prepričanju alkimistov tista snov, s katero je mogoče spreminjati neplemenite kovine v zlato. Obenem naj bi bila to tista snov, ki bi jo lahko uporabljali kot zdravilo proti vsem boleznim – panaceja.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

107

Nova gripa in zdravila

Razumljivo je, da je v knjižnici obilica del s področja farmakologije in farmacije – torej ved o zdravilih v najširšem pomenu. Tu so npr. dela antičnega farmakologa in zdrav­ nika Galena, ki je v 2. stoletju prvi opredelil pojem zdravila kot tiste snovi, ki naš organi­ zem spreminja, drugače kot hrana, ki naš or­ ganizem zgolj dopolnjuje. Na ogled so posta­ vljene tudi stare dragocene farmakopeje oz. popisi zdravil. Med farmakopejami izstopa ena najsta­ rejših tiskanih farmakopej v Evropi – Anti­ dotarij padovskega zdravnika Bartolomea Da Montagnane iz leta 1475. Zanimiva je tudi knjiga, ki govori o zdra­ vilih človeškega izvora. Vemo namreč, da so s tovrstnimi pripravki zdravili že v  antiki. Stari Rimljani so na primer zdravili z jetri gladiatorjev. Zamisel o zdravilih človeškega izvora živi vse do današnjih dni. Kar spo­ mnimo se snovi, ki jih pridobivamo iz krvne plazme (imunoglobulini, faktorji strjevanja krvi ...). V Lekovi oz. Lavičkovi zbirki so zelo bogato zastopane tudi medicinske vede in dela, ki govorijo o mineralogiji, metalurgiji, botaniki ipd., katerih avtorji so zdravniki.

P

rehlad in gripa sta dve najbolj pogosti človeški bolezni. Za lajšanje njunih simptomov, zlasti bolečin in vročine, naj­ pogosteje uporabljamo analgetike, ki jih dobimo v lekarnah brez recepta. Raziska­ va o učinkovitosti in varnosti teh zdravil pri zdravljenju navadnega prehlada in gri­ pe je pokazala, da so aspirin, paracetamol in ibuprofen v predpisanih doziranjih varni ter da ni nobenih dokazov za razli­ kovanje med njihovo učinkovitostjo in varnostjo. Prav tako ni nobenih dokazov, da bi ta zdravila z vplivanjem na imunski sistem ali z zbijanjem zvišane telesne tem­ perature podaljševala potek bolezni. Pri obravnavi bolnika, okuženega z gripo, zdravniki pogosto svetujejo aspirin za laj­ šanje simptomov, kot so glavoboli in bole­ čine, vneto grlo, vročina in vnetja. Aspi­ rin je v 110 letih postal eno najbolj raziskanih zdravil v svetu. Za odrasle aspirin predstavlja varno in učinkovito terapijo za samozdravljenje simptomov, povezanih s prehladom in gripo. ¶


108  

M E S E Č N I M O Ž NAR  |  Prah človeške lobanje - zdravilo proti telesni šibkosti

P

osebna vrednost zbirke je lekarniška omarica, v kateri so ohranjene posode z »zdravilnimi snovmi« iz 16. stoletja. V eni takih posodic so našli celo prah človeške lobanje, ki naj bi ga uporabljali proti telesni šibkosti. Že takrat so torej tako spodbujali imunske celice.

V Lavičkovi zbirki je tudi prvotisk celo­ tne Biblije, tiskane v Baslu leta 1491. Le malo ljudi ve, da je Biblija – ta pomembni zgodovinski, teološki in pravni dokument – tudi medicinski dokument. Biblija nam na­ mreč sporoča, kako ohraniti zdravje. Tako nas na primer pouči, kaj naj bi in česa naj ne bi jedli. Med tiski v farmacevtsko-medicinski zbirki Bohuslava Lavičke najdemo tudi šte­ vilne koncesijske listine iz 18. in 19. stoletja. Te listine vsebujejo podatke o tem, da je neka oseba smela opravljati lekarniški po­ klic. Koncesije in licence za delo farmacevta torej ne izhajajo iz sodobnejših časov.

Drugi del Lekove farmacevtsko-medicinske zbirke sestavljajo predmeti, ki jih skrbnik zbirke navadno označuje kot farmacevtsko-medicinski pribor. To so vsi pred­ meti, ki so v povezavi s farmacijo in s farma­ cevtskimi in medicinskimi vedami na splošno. Te lepe in zanimive predmete vidi­ mo razstavljene v dveh lekarnah. V času, ko so izdelovali fajansno posodje (17. in 18. stoletje), ki je na ogled v Lekovi zbirki, še niso izdelovali tablet, temveč le majhne hlebčke. Poimenovali so jih pastile in ta izraz uporabljamo še danes. Po izredno lepem keramičnem posodju v zbirki na sim­ bolični ravni sledimo tudi današnji farma­


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

V

Lekovi zbirki ni laboratorija (t. i. galenski laboratorij), zato si obiskovalci ne morejo ogledati, kako in kje so izdelovali zdravila. Lahko pa si ogledajo predvsem posodje, kjer so zdravila hranili. Na ogled so keramične posode za sirupe, mazila in praške po taki delitvi, kot jo farmacevtska podjetja vsebinsko še vedno uporabljajo.

109


110  

M E S E Č N I M O Ž NAR  |  Prah človeške lobanje - zdravilo proti telesni šibkosti

F

armacevtsko-medicinska zbirka Bohuslava Lavičke, ki se je leta 1986 pridružila drugim muzejskim zbirkam v Ljubljani, je s posebnim odlokom razglašena za spomenik vsedržavnega pomena.

cevtski proizvodnji, saj so simbolno predsta­ vljene vse farmacevtske oblike zdravil. Pri zdravilnih snoveh povejmo še, da je posebna vrednost zbirke lekarniška omarica, v kateri so ohranjene posode z »zdravilnimi snovmi« iz 16. stoletja. V eni takih posodic so našli celo prah človeške lobanje, ki naj bi ga uporabljali proti telesni šibkosti. Že takrat so torej tako spodbujali imunske celice.

Farmacevtsko-medicinska zbirka Bohu­ slava Lavičke, ki se je leta 1986 pridružila drugim muzejskim zbirkam v Ljubljani, je s posebnim odlokom razglašena za spomenik vsedržavnega pomena. Zbirka je odprta za javnost, a je treba obisk napovedati vsaj dan pred prihodom. Vsak prvi četrtek v mesecu je organiziran dan odprtih vrat, ko so od 10. do 18. ure (vsako polno uro) organizirani vo­ deni ogledi zbirke. ¶


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

V

farmacevtsko-medicinski zbirki Bohuslava Lavičke najdemo tudi druge eksponate, ki so bili lekarnarju, zdravniku ali naravoslovcu potrebni pri delu. Dva mikroskopa iz 18. stoletja, napravi za puščanje krvi, injekcijsko brizgo za klistir ter celo vrsto uteži in mer, ki pomenijo kar majhno zgodovino meroslovja. Predstavljen je tudi arheološki pribor, med njim kirurške sonde in pinceti z začetka našega štetja, verjetno rimskega izvora. Tako je farmacevtsko-medicinska zbirka Bohuslava Lavičke na Slovenskem eden redkih dokumentov, ki govorijo o zgodovini zdravljenja, zgodovini človeškega boja z boleznijo in širše – o zgodovini človeške želje po vedenju, znanju in predvsem po razumevanju.

111


N A Š A L E K A R N A 

P Sudoku

I C

Navodila: Vstavite črke  H I P P R O B E C v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj prepišite, da dobite geslo. Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 30. novembra na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 30. novembra v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Hipp d.o.o. iz Ljubljane.

Rešitev sudoku uganke iz 36. številke je MAXIMALNA FLORA. V uredništvo je prispelo 589 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Marjeta Dolenc iz Jesenic, Ružica Simerl iz Ljubljane in Cvetka Pernovšek iz Žalca. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Mikro+Polo iz Maribora. Čestitamo!

E

C

B

I

O

P

O

R

P

P

H

C

B

B

H

O

7

1

B

E

8

P

15

P

I

5

I

P

P

R

P

B

C

P

I H

13

I

P

O

C P

2

6

P

11

H

R

P

P

3

B

P

12

E

C

H

E

P

I R

14

Pripravil Jure Pučko

112  

Geslo:

U 7

1 8

2

A

3

P

P

11

5

6

12

13

14

15

Hipp Babysanft Vlažilni robčki z naravnim mandljevim oljem in kamilico posebno nežno za kožo Vlažilni robčki HiPP Babysanft so prepojeni z zelo blagim losjonom, ki vsebuje visoko vredno mandljevo olje in pomirjujoč izvleček kamilice. Robčki na koži ne puščajo sledi. Mehki in raztegljivi vlažilni robčki so koži zelo prijetni in imajo nevsiljiv vonj, kar je odlično za nežno in občutljivo dojenčkovo kožo. Vlažilni robčki so iz naravnega bombaža, puhasto mehki in imajo

nežno gobasto strukturo. Idealni so tudi za obraz in rokice. Vlažilni robčki HiPP Babysanft so v praktični in higienični embalaži, ki omogoča jemanje robčkov po sistemu "robček za robčkom". Vlažilni robčki HIPP so: - brez mineralnih olj in razviti tako, da je tveganje za razvoj alergij minimalno. - brez dišav, ki utegnejo povzročati alergije (v skladu z Direktivo)

- brez dodanih barvil in konzervansov - brez PEG-emulgatorjev Izdelek je razvit v sodelovanju z babicami in pediatri.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

Otroški kotiček

113

POVEŽI PIKICE Uganka Poveži pikice se nahaja v knjižici Pobarvaj si dan, ki jo je pripravilo podjetje Medis v sodelovanju z belgijskim farmacevtskim podjetjem UCB in slovenskim Društvom Liga proti epilepsiji Slovenije. Knjižica je namenjena otrokom z epilepsijo ob začetku zdravljenja z novim protiepileptičnim zdravilom. Otrok se s knjižico skozi igro nauči rednega jemanja zdravila. Obenem je knjižica tudi pripomoček za starše. Slednjim pomaga spremljati aktivnosti otroka in jim svetuje, kako o napredku oziroma napadih poročati zdravniku. In kar je najpomembnejše – vzpodbuja pogovor otroka in staršev o bolezni.

17. dan

Zjutraj

Sledi številkam in ugotovi, kaj je narisano na sliki.

Danes sem .......................................................................................................................................................................................................................................

...............................................................................................................................................................................................................................................................................................

...............................................................................................................................................................................................................................................................................................

Pobarvaj si dan

...............................................................................................................................................................................................................................................................................................

Zvečer


114  

N A Š A L E K A R N A 

Naša lekarna svetuje Krema za tople in negovane noge

in bioaktiven saponin vidno zmanjšata tudi globoke gube in kar najbolj izboljšata učinek vsakodnevne nege proti gubam. Novi koncentrat Hyaluron-Filler je popolna dopolnitev linije za nego kože Eucerin® Hyaluron-Filler. Vivaloe Nahrin

Hansaplast predstavlja inovativno rešitev za mrzla stopala – kremo za tople in negovane noge. Negovalna krema vsebuje poseben sistem Thermocare, ki aktivira toploto. Tako učinkovito deluje proti občutku mrzlih stopal ter jih razvaja z vlažilno nego. Sistem Thermocare znamke Hansaplast® v nežno negovalno formulo kreme za tople in negovane noge veže izjemno učinkovit kompleks, ki aktivira toplotne receptorje v koži in poskrbi za blagodejno toploto, ki traja več ur. Eucerinov koncentrat Hyaluron-Filler

Eucerin®, specialist za izdelke za nego kože, je razvil izjemno učinkovito linijo za nego kože Hyaluron-Filler. Ta je posebej prilagojena potrebam žensk po 30. letu. Preizkušeni liniji za nego kože z dokazano učinkovitostjo se je pridružil inovativen izdelek, Eucerin® Hyaluron-Filler koncentrat. Ta koži od znotraj podari svež in mladosten videz. Visokokoncentrirana hialuronska kislina

Vsebuje sladilo ksilitol, ki pomaga ohranjati zdrave zobe, obenem pa ustvari prijeten hladen občutek. Žvečilne tablete so primerne za otroke od 4. leta starosti. Na voljo so v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Vsako pakiranje po 100 tablet vsebuje tudi brezplačno igračko Marsovohun. Čisti sok Aloe vere vsebuje 95 % aloe vere barbadensis, ki izvira iz Mehike, fruktozo, limonin sok iz koncentrata in samo 0,1 % konzervansa kalijevega sorbata. Pri pridobivanju soka iz Aloe Vere je potrebno liste oluščiti, da zunanji deli, ki so na površini lista, ne bi prišli v sok. Zunanji deli namreč vsebujejo veliko količino aloina z visoko vsebnostjo antrakinonov, ki imajo ob večjem zaužitju odvajalni in celo toksični učinek. V soku iz oluščenih listov tako količina aloina ostane manjša od 0,005 PPM (delci na milijon). Tolikšna vsebnost telo očiščuje, vendar ne povzroča neželenih črevesnih motenj. Informacije: 01 479 0 475 (svetovalka Nahrina) in info@nahrin.si. MARSOVCI z oligosaharidi in igračko Marsovci z oligosaharidi vsebujejo vse potrebne vitamine, minerale in druge pomembne sestavine, potrebne za podporo imunskega sistema, pravilen razvoj in fiziološko rast otroka. Vsebovani probiotiki (imenovani inulin) pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro in s tem pravilno prebavo.

WAYA® AB – specialni probiotični prašek pri zdravljenju z antibiotikom

Specialnima probiotičnima praškoma WAYA® AD (Anti-Diareja, pri diareji) in IT (Intestinal Transit, pri zaprtju) se je pridružil še specialni probiotični prašek WAYA® AB, ki ohranja ravnotežje v črevesni mikroflori med zdravljenjem z antibiotikom in po njem. WAYA® AB vsebuje pravilno mešanico probiotičnih kultur, kar devet različnih probiotičnih vrst in sevov (Bifidobacteruim (B.) bifidum, B. lactis, Lactobacillus (L.) acidophilus (2 x), L. paracasei, L. plantarum, L. rhamnosus, L. salivarius, Enterococcus faecium) v optimalni koncentraciji (vsaj 1 x 109 k.e/g), ki se odlično dopolnjujejo.


november 2009   |   NAŠA LEKARNA

115


Naša lekarna 37  

Revija za zdrav življenjski slog

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you