Page 1

Povzetek smernic čezmejne strategije energetsko učinkovite regije Priporočila za javni sektor


PROJEKT Vzpostavljeno čezmejno partnerstvo za doseganje učinkov na področju energetske učinkovitosti regije, ki je v prvi fazi zajemalo pripravo metodologije in izvedbo energetske analize območja. V nadaljevanju je sledila analiza stanja, obdelava podatkov in priprava čezmejne energetske strategije območja. Zaradi doseganja različnih ciljnih skupin so bili pripravljeni povzetki po sektorjih za gospodinjstva, javni sektor in gospodarstvo ter na podlagi teh povzetkov pripravljena e- priporočila. Izvedena je bila pilotna kampanja “Naredi si sam”, ki je bila usmerjena v doseganje energetske učinkovitosti stavbnega pohištva ter izvedena primerjava nacionalnih okvirjev za spodbujanje montaž energetskih instalacij. Vključena je bila tudi priprava kurikulumov in izvedba pilotnih usposabljanj vseh ciljnih skupin za doseganje ustrezne usposobljenosti. V začetni fazi je bila opravljena identifikacija vsebin za vzpostavitev mobilne razstave ter vzorčne hiše na temo energetske učinkovitosti s predstavitvijo različnih pristopov povečevanja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. CEEA (crossborder energy efficient area) – priprava koncepta čezmejne energetsko učinkovite regije, ki sloni na pilotnih pristopih reševanja nastale situacije, kot so IR termodiagnosticiranje stavb, analize energetske učinkovitosti v gospodarstvu, prikazu ukrepov na virtualnem modelu stavbe, vzpostavitvi baze za obveščanje, pripravi različnih promocijsko-ozaveščevalnih produktov in vzpostavitvijo interaktivnega svetovalnega centra. REZULTATI PROJEKTA • metodologija in čezmejna strategija energetske učinkovitosti ter povzetki za posamezne ciljne skupine kot priporočila • priprava in izvedba izobraževalnih programov ter e-gradiv za gospodinjstva, javni sektor in gospodarstvo • mobilna razstava na temo energetska učinkovitost v kombiju in tabor za otroke z gradnjo vzorčne E-plus hiše • pripravljen skupni koncept čezmejno energetsko učinkovite regije in pilotnih aktivnosti IR termodiagnosticiranja 100 stavb, vzpostavljena mreža ključnih akterjev na področju energetske učinkovitosti in izvedba energetskih pregledov v gospodarstvu ter priprava virtualnega modela hiše in gradiv za strokovnjake / inštalaterje, projektante,…. • vzpostavitev čezmejnih svetovalnih centrov z interaktivnim svetovanje in energetskih pisarn ter barvanka na temo energija in okolje • pripravljena celostna grafična podoba projekta, spletna stran ter E-vizitke projekta ter promocijsko diseminacijski produkti.


KAZALO PREDSTAVITEV ................................................................................................... 1 PORABA ENERGIJE.............................................................................................. 2 ENERGETSKO UČINKOVITA OBNOVA IN TRAJNOSTNA GRADNJA STAVB ............ 3 UČINKOVITA RABA ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU ........................................... 6 JAVNA RAZSVETLJAVA..................................................................................... 7 NOV SISTEM JAVNE RAZSVETLJAVE V SLOVENIJI .................................................. 7 ZELENA JAVNA NAROČILA ................................................................................ 12 UVAJANJE SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z ENERGIJO V JAVNEM SEKTORJU......... 14 ENERGETSKO KNJIGOVODSTVO .................................................................... 14 DEM ................................................................................................................................. 15 EKO .................................................................................................................................. 17 ENERGETSKA IZKAZNICA ............................................................................... 20 RAČUNSKA IZKAZNICA ................................................................................................ 21 MERJENA IZKAZNICA .................................................................................................. 23


PREDSTAVITEV Učinkovita raba energije in samo varčevanje energije se začne z zavedanjem, da energija ni dana sama po sebi in da je ni v neomejenih količinah. Moramo biti mišljenja, da načrtovana raba energije vpliva na gospodarstvo, javni sektor, ter samo okolje v državi. Če varčujemo z energijo, še ne pomeni da naš življenjski standard upada ali celo dodatni stroški, pomeni pa kvalitetnejšo in kakovostnejšo porabo vseh vrst energije. Vodilno vlogo pri učinkoviti rabi energije mora prevzeti javni sektor, z izboljšanjem energetske produktivnosti zgradb in ostale infrastrukture v njeni lasti. Večina javnih stavb, so starejši objekti in pri gradnji ni bilo upoštevano varčevanje z energijo, zato imajo velik potencial za učinkovito rabo energije. Glavno oviro v javnem sektorju za izboljšanje javnih stavb in ostalih infrastruktur predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev za naložbe v sodobne in učinkovite sisteme za oskrbo energije in njeno rabo. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (ANURE1) zahteva, da se doseže 9 % prihranek končne energije v obdobju 2008-2016. Predvideni prihranki energije v javnem sektorju po izvedbi AN-URE1 so 496 GWh, posledično bodo v tem sektorju po letu 2016 najmanj za 22 mio EUR na leto nižji stroški za energijo ob upoštevanju sedanje ravni cen energije. Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju:

.

    

energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb; učinkovito rabo energije; uvedena zelena javna naročila; uvajanje sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju; energetska izkaznica.

1


PORABA ENERGIJE

Raba energije se veča tako po svetu kot v Sloveniji. To lahko opazimo na grafu, na katerem je za obdobja 20002009 (v Sloveniji) prikazano poraba celotne električne energije in poraba električne energije v sektorju "ostala raba" ( v katerega spada tudi javni sektor) izraženi v GWh.

(http://www.agencija-poti.si/si/clanki/139424/default.html)

Iz grafa je razvidno da se je poraba celotne električne energije vedno večala in se je v opazovanem obdobju povečala za 7,11 %. Zanimiv je podatek, da se je v enakem obdobju povečala poraba električne energije v sektorju "ostala raba" in to za 40,03 %. Posebej v javnem sektorju je poraba končne energije znaša okoli 1850 GWh na leto. Z izvedbo AN-URE bodo v javnem sektorju doseženi prihranki v višini 496 GWh. Tabela prikazuje prihranke končne energije v javnem sektorju in sicer za obdobje 2008-2010 in za obdobje 2008-2016: Instrumenti Finančne spodbude za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb Finančne spodbude za energetsko učinkovite ogrevalne in prezračevalne sisteme Finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije Zelena javna naročila∗ Skupaj

Prihranek energije [GWh] 2008-2010 2008-2016 25 70 64

183

96

243

185

496

(http://ec.europa.eu/energy/demand/legislation/doc/neeap/slovenia_sl.pdf)

prihranki končne energije so posredni in bodo ovrednoteni skladno z EU-metodologijo.

2


ENERGETSKO UČINKOVITA OBNOVA IN TRAJNOSTNA GRADNJA STAVB Stavbni sektor (to so stanovanjske in poslovne stavbe) je največji porabnik energije, saj porabi približno štirideset odstotkov skupne končne energije. Evropska unija poudarja, da javne stavbe in uprave, v katerih se pogosto zadržuje javnost, morajo biti v zgled s tem, da se pri njih upoštevata okoljski in energetski vidik. Za primerne ukrepe je določila tudi nakup in najem energetsko učinkovitih stavb ali delov oziroma nadomestitve in obnovitve kupljenih in najetih stavb ali njihovih delov, da postanejo energetsko učinkovitejše. za te namene je možno uporabiti finančna sredstva iz Kohezijskega sklada. Do sofinanciranja s sredstvi Kohezijskega sklada so upravičene manj razvite države članice Evropske Unije in morajo nameniti velik del sredstev izboljšanju okolja, prometa ter trajnostne rabe energije. Energetsko učinkovita obnova pomeni obnovo obstoječih stavb, trajnostna gradnja pa gradnjo novih stavb, kjer so upoštevani trajnostni energetski in okoljski standardi. Med pomembnejše vrste energetske obnove in trajnostne gradnje stavb spada: obnova izolacije, zasteklitev, zaščito pred soncem, razsvetljavo, izkoriščanje pasivnega ohlajevanja in geotermalnega gretja, uporabo sončne svetlobe za gretje in proizvajanje električne energije ter uporabo učinkovitih naprav oziroma sistemov za gretje, hlajenje in prezračevanje kot prikazuje slika:

(http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KAC797BEF7378D42CC1257973001E0F8A/$file/EnergijaJS_SP07-10.pdf)

3


Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb je del ukrepov, usmerjenih v trajnostno rabo energije. Trajnostna raba energije je razdeljena na štiri prednostne usmeritve1:  energetska obnova in trajnostna gradnja stavb,  učinkovita raba električne energije,  inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo,  demonstracijski projekti, informiranje in svetovanje.

Za trajnostno rabo energije je predvidenih 188.101.828 €.

(http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KAC797BEF7378D42CC1257973001E0F8A/$file/EnergijaJS_SP07-10.pdf)

S sredstvi Trajnostne rabe energije je predvideno do konca programskega obdobja od leta 2007 do leta 2013 naslednje:

Kazalnik Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (v tisoč tonah ogljikovega dioksida) Prihranek končne energije (v GWh) Povečanje proizvedene energije iz obnovljivih virov (v GWh)

1

Stanje Cilj konec obdobja 20.284 zmanjšanje za 660 46.000 zmanjšanje za 621 8.978 povečanje za 510

Prednostna usmeritev je del posamezne razvojne prioritete. Predstavlja skupino povezanih operacij in izhodiščno raven planiranja v državnem proračunu (evidenčni projekt) ter osnovno raven vsebinskega in finančnega upravljanja sredstev kohezijske politike.

4


Za energetsko sanacijo stavb so predvidene državne in lokalne uprave, osnovne in srednje šole ter fakultete, bolnišnice,… Do leta 2010 so se izvajale aktivnosti za spodbujanje energetske sanacije stavb v javnem sektorju, vendar še ni bilo doseženih učinkov programa. Do tega leta so potekale naslednje aktivnosti: 



v okviru programa kohezijske politike v Sloveniji so bila zagotovljena sredstva v okviru razvojnega prednostnega področja Trajnostna energija v skupni višini 95,6 mio EUR. V letu 2010 je bil izveden razpis za energetsko sanacijo bolnišnic v vrednosti 52,6 mio EUR; načrtovan je razpis Eko sklada za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti občin v vrednosti 4,5 mio EUR v letu 2011 in 7 mio v letu 2012

Cilji tega ukrepa so:    

gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb v javnem sektorju; z energetsko sanacijo stavb se spodbuja celovita energetska sanacija stavb in posameznega elementa, zamenjava gradbenega pohištva in drugi ukrepi, kot je sanacija sistema za gretje ali notranje razsvetljave; spodbujanje investitorje k celoviti sanaciji, saj bo višina spodbud v primeru celovite sanacije relativno višja (vključuje sanacijo ovoja stavbe, sanacijo tehničnih sistemov in vgradnjo naprav za izrabo obnovljivih virov energije; upoštevanje tudi drugih vidikov: varovanje okolje, predvsem zmanjševanje emisij, ohranjanje narave, uporaba naravnih materialov, spodbujanje tehnologij in spodbujanje regionalnega razvoja.

Pričakovani prihranki z energetsko sanacijo stavb in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju:   

pričakovani prihranki do leta 2016: 116 GWh; pričakovani prihranki do leta 2020: 181 GWh; pri predpostavkah, da v obdobju do leta 2016 bo sanirani dodatnih 1,3 mio m² ogrevanih površin v javnem sektorju, zgrajenih 38.000 m² nizkoenergijskih in pasivnih stavb. Zamenjava kotlov s 1.000 sodobnimi plinskimi kotli, 640 sodobnimi kotli na lesno biomaso ter 480 toplotnimi črpalkami. Namestitev dodatnih 30.400 m² sprejemnikov sončne energije.

5


UČINKOVITA RABA ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU Ukrep se je izvajal v obdobju 2008-2010 v okviru finančnih spodbud za javni sektor. Leta 2011 je za energetsko učinkovito javno razsvetljavo v občinah bil izveden razpis v vrednosti 7 mio EUR financiran s sredstvi kohezijskega sklada. Učinkovita raba energije v javnem sektorju je namenjena učinkovit rabi električne energije v javni razsvetljavi, pri izvajalcih gospodarskih javnih služb ter drugim ukrepom učinkovite rabe električne energije v javnem sektorju (kot so: uvajanje energetsko učinkovitih elektromotorjev, črpalk v dejavnostih oskrbe z vodo, daljinsko toploto,…) Aktivnosti za izvedbo tega ukrepa:  subvencije za učinkovito rabo električne energije v javni razsvetljavi, ter drugih gospodarskih javnih službah kot je oskrba z vodo, komunalne dejavnosti;  spodbujanje za izvedbo ukrepov s pogodbenim zagotavljanje prihrankov energije v javnem sektorju  nudenje dodatnih kreditov z ugodno obrestno mero Eko sklada;  finančno spodbujanje za tehnično pomoč za energetske preglede in pripravo projektov. Pričakovani prihranki z učinkovito rabo energije v javnem sektorju:  pričakovani prihranki do leta 2016: 74 GWh;  pričakovani prihranki do leta 2020: 96 GWh;  pri predpostavkah, da bo do leta 2016 v javnem sektorju spodbujena zamenjava razsvetljave v stavbah z energetsko učinkovito na 1,3 mio m²površin. Do leta 2016 se bo poraba električne energije na prebivalca v javni razsvetljavi zmanjšala s 70 kWh na 57,3 kWh, zaradi spodbud ter prilagajanja zakonodajnim zahtevam. Za izvedbo tega ukrepa je za obdobje 2011-2016 ocenjena vrednost javnih sredstev 32 mio EUR. Viri financiranja iz kohezijskih sredstev, po letu 2014 je predvideno črpanje kohezijskih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020.

6


JAVNA RAZSVETLJAVA Brez javne razsvetljave v današnjem času več ne moremo, saj jo potrebujemo zaradi občutka varnosti, ki nam jo javna razsvetljava zagotavlja. Predvsem v prometu ter splošni varnosti pešcev pred morebitnimi kriminalci in vandali. Zraven tega pa jo uporabljamo za razsvetljavo kulturnih spomenikov, objektov za oglaševanje, novoletna razsvetljava ter drugo.

(http://www.jrl.si/vzdrzevanje-javne-razsvetljave)

Zaradi širjenja občin ter naseljevanja je posledično prineslo povečevanje javne razsvetljave. To pa pomeni večje obratovalne in vzdrževalne stroške, rabo energije ter posledično tudi povečan izpust toplogrednih plinov. Velik del občin v Sloveniji ima težave z javno razsvetljavo, saj je večina javne razsvetljave tehnološko zastarela in energetsko neučinkovita. Velikokrat zmanjka denarja za investiranje v posodobitev sistema, saj ga porabijo za tekočo vzdrževanje.

NOV SISTEM JAVNE RAZSVETLJAVE V SLOVENIJI Slovenija je na nacionalnem nivoju predpisala strožje kriterije za javno razsvetljavo kot jih predpisuje Evropska unija. Uredba o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 81 z dnem 07.09.2007 – ISSN 1318-0576) se navezuje v največji meri na svetlobno onesnaževanje okolja in dovoljeno porabo elektrine energije na prebivalca. Namen je ureditev področja javne razsvetljave ter varstvo živali in narave pred škodljivimi vplivi motečega in prekomernega osvetljevanja in omejiti nekontrolirano sipanje svetlobe v nebo.

7


Uredba o mejni vrednosti svetlobnega onesnaževanja določa: Za razsvetljavo javnih površin in cestišč



letna raba vseh svetilk na prebivalca uporabljeno za javno razsvetljavo in jih upravlja občina, ne sme presegati 44,5 kWh;



torej, če ima občina 1000 prebivalcev, je lahko skupna letna raba električne energije za javno razsvetljavo 44,5 MWh;



raba električne energije vseh svetilk na prebivalca, namenjenih razsvetljavi državnih cest na območju Republike Slovenije, je omejena na 5,5 kWh

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/mol-bozamenjal-koncesionarja-za-razsvetljavo/92211

Za razsvetljavo fasad



svetlost osvetljenega dela fasade naj ne presega 1 cd/m² ( izračunana kot povprečna vrednost celotne osvetljene površine);



meritve svetlosti se naredijo najmanj na desetih točkah osvetljene fasade enakomerno porazdeljenih po celotni površini osvetljenega dela fasade;



fasada stavbe se lahko osvetljuje, če je stavba na območju naselja, ki je opremljeno z javno razsvetljavo, osvetljena stena stavbe pa ne sme biti oddaljena od zunanjega roba najbližje osvetljene javne površine več kakor 240 m. (http://www.korak.ws/clanki/osvetlitev-javnih-povrsin-za-pesce-in-kolesarje-ter-fasad.html)

8


Za razsvetljavo kulturnega spomenika







svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika naj ne presega 1 cd/m² ( izračunana kot povprečna vrednost celotne osvetljene površine); meritve svetlosti se naredijo najmanj na desetih točkah osvetljenega kulturnega spomenika enakomerno porazdeljenih po celotni površini osvetljenega dela kulturnega spomenika; sevanje svetlobe navzgor je dovoljeno pri osvetljevanju kulturnih spomenikov, vendar moč posamezne svetilke mora biti manjša od 20 W in delež svetlobe ki seva navzgor ne sme presegati 5 % skupne svetlobne moči. (http://chef.blog.siol.net/2008/02/02/nocna-ljubljana/)

Za razsvetljavo objektov za oglaševanje

 



objekt za oglaševanje je lahko osvetljen s svetili, ki so nameščene v njegovi notranjosti in osvetljujejo sliko iz njegove notranjosti; dovoljena skupna moč svetilk, ki so vgrajene v oglasno površino je: o 17 W/m² za oglasne površine, večje od 18,5 m², o 27 W/m² za oglasne površine, večje od 12,5 m² in manjše od 18,5 m², o 35 W/m² za oglasne površine, večje od 3,5 m² in manjše od 12,5 m², o 60 W/m² za oglasne površine, večje od 2 m² in manjše od 3,5 m², o 80 W/m² za oglasne površine, manjše od 2 m², oglasne površine je dovoljeno osvetliti tudi z zunanjimi svetilkami, vendar morajo te svetiti od zgoraj navzdol. Moč svetilk glede na površino ne sme presegati vrednosti, kot so določene za svetilke, ki so vgrajene v panoju. Osvetljevanje oglasov z zunanjimi svetilkami je prepovedano med 24. in 5. uro.

(http://tam-tam.si/)

9


Za razsvetljavo športnih igrišč





tudi za športna igrišča velja, da delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak nič, zato površine športnih igrišč morajo biti osvetljene s svetili, kot so asimetrični reflektorji; razsvetljavo športnih igrišč je treba izklopiti najpozneje do 22.00 ure ali 1 uro po koncu prireditve.

(http://www.jrl.si/stadion-trbovlje)

Prepovedi, ki jih določa Uredba:  

upravljavec javne razsvetljave mora zagotoviti, da je v dnevnem času od jutra do večera razsvetljava ugasnjena, izjema je v zelo slabih vremenskih razmerah (v gosti megli, močnem dežju ali sneženju) prepovedana uporaba svetil kakršne koli vrst ali oblik, če so usmerjeni proti nebo ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebo.

(http://astronomy-slo.110mb.com/Svetlobna_onesnazenost.htm)

10


Raba električne energije za javno razsvetljavo v Sloveniji

Slovenija je z rabo električne energije na prebivalca za razsvetljavo pri samem vrhu, takoj za Belgijo. Slovenija porabi 75 kWh na prebivalca električne energije za razsvetljavo čez celo leto, medtem ko Belgija 107 kWh/prebivalca. V Sloveniji raba električne energije za razsvetljavo stalno narašča in je od leta 1995 pa do leta 2005 porasla za 50%. Porast rabe električne energije za javno razsvetljavo po letu 1995 je posledica nastanka veliko število novih občin. (http://www.e-m.si/media/eges/casopis/2011/5/21.pdf)

Javna razsvetljava z LED tehnologijo Z LED svetili bi podaljšali življenjsko dobo uličnih svetilk, ter s tem znižali povezane stroške vzdrževanja in servisiranja. Res je da so LED svetila dražja, vendar se nam investicija kmalu povrne, zaradi privarčevane energije. Prihranek energije pomeni tudi manjša obremenitev okolja s CO2. Prednosti LED svetilk:       

nizka poraba električne energije (prihranek električne energije napram živosrebrnim in natrijevim reflektorjem od 50 do 80 %); zelo dolga življenjska doba (življenjska doba pri LED reflektorjih 5 do 10 krat dlje kot pri živosrebrnih in natrijevih reflektorjih); manjši stroški vzdrževanja; vse večji izkoristki (do 90%); reflektor sestavljen iz več modulov z led diodami, če pride do izpada enega modula ostali nemoteno delujejo dalje; LED diode se prižigajo in ugašajo hitreje, saj svetloba ni povezana s segrevanjem žarilne nitke; LED diode niso občutljive na udarce in tresljaje

(http://manager.finance.si/251037/Nad-krizo-z-LED-svetilkami)

11


ZELENA JAVNA NAROČILA Zeleno javno naročanje je: »…proces, v katerem javna uprava kupuje takšno blago ali naroča takšne storitve in dela, ki imajo manjši vpliv na okolje skozi celoten življenjski krog, če jih primerjamo z blagom in storitvami, ki bi jih sicer kupili in ki imajo enake funkcije.«1 Javni sektor potroši za nakup pisarniške opreme, pohištvo, papir, ter druge storitve kot so vzdrževanje in gradnja stavb, veliko javnega denarja. V Sloveniji je bil leta 2007 ta delež skoraj 13 % BDP. Za javni sektor bi bilo bolje, če bi kupno moč uporabili smotrno. Se pravi, nakup energetsko učinkovitih in okolju prijaznejših izdelkov ter storitev, kar bi prineslo velike koristi: • • • • • •

zmanjšan vpliv na okolje; varčevanje naravnih virov in surovin; ustvari se trg z okolju prijaznejšimi in energijsko učinkovitimi izdelki ter storitvami; bolj zdravo življenjsko in delovno okolje; izboljšanje ugleda javnega sektorja ter dober zgled vsem potrošnikom; prihranek stroškov.

Uredba o zelenem javnem naročanju določa okoljske zahteve za naslednje predmete javnega naročanja:           

električno energijo; živila in gostinske storitve; pisarniški papir in higienske papirnate proizvode; elektronsko pisarniško opremo (računalniki, zasloni, tiskalniki, optični čitalniki, faksi, kopirni stroji); tv; hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, pralne stroje, pomivalne stroje, klimatske naprave; stavbe, vključno s projektiranjem, gradnjo, rednim in investicijskim vzdrževanjem stavb ter vgradnjo in montažo posameznih naprav in proizvodov v stavbi; pohištvo; čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila; osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza; pnevmatike.2

1

http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/javnar/UredbaZelenJN/Akcijski_ZeJN.PDF http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/javnar/UredbaZelenJN/uredba_ZeJN_NPB2_2april2012 .doc 2

12


Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki prične veljati 13.3.2012. Uredba o zelenem javnem naročanju določa:    

minimalne obvezne okoljske zahteve (t. i. temeljne okoljske zahteve); priporočila za doseganje višjih okoljskih standardov (t. i. dodatne okoljske zahteve); način vključevanja okoljskih zahtev v postopke javnega naročanja; način dokazovanja, da blago oziroma ponudnik, gradnja ali storitev izpolnjuje okoljske zahteve.1

Minimalne okoljske zahteve ali t. i. temeljne okoljske zahteve, mora naročnik v postopku javnega naročanja upoštevati pri opredelitvi predmeta javnega naročila, tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, pogodbenih določil in meril za izbor najugodnejše ponudbe. Dodatne okoljske zahteve naročnik na podlagi lastne presoje vključi v postopek javnega naročanja, kadar želi uveljavljati dodatne ali višje standarde varstva okolja, kot so določeni v temeljnih okoljskih zahtevah.2

Statistični podatki o javnem naročanju za leto 2007 v Sloveniji:

(vir: AKCIJSKI NAČRT za zeleno javno naročanje za obdobje 2009-2012)

1

http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/sistem_javnega_narocanja/zelena_javna_narocila/ http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/javnar/UredbaZelenJN/uredba_ZeJN_NPB2_2april2012 .doc 2

13


UVAJANJE SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z ENERGIJO V JAVNEM SEKTORJU Namenjen je učinkoviti rabi končne energije v javnem sektorju in sicer vzpostavitvi sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju in v tem okviru vzpostavitev stroškovnih centrov. Aktivnosti za izvedbo tega ukrepa:  do leta 2015 v vsa ministrstva in mestne občine uvedba sistema za upravljanje z energijo;  energetsko knjigovodstvo obvezno za stavbe z uporabno tlorisni površino nad 500 m²;  pri uvajanju upravljanja z energijo strokovna podpora (vzpostavitev energetskega knjigovodstva in ciljnega spremljanja rabe energije)  v organizacijah javnega sektorja obvezno izvajanje nalog energetskega menedžerja;  v javni stavbi z uporabno tlorisno površino nad 500 m² obvezno izvajanje energetskih pregledov vsakih 5 let;

ENERGETSKO KNJIGOVODSTVO Namen energetskega knjigovodstva je zbiranje informacij in sicer o: rabi energije, o ceni energenta, ter o celotnem strošku energije. Z izvedbo energetskega knjigovodstva začnemo razmišljati o porabi energije ter kako jo zmanjšati. Hkrati omogoča prikaz porabe energije v določenem obdobju ter kakšni so učinki ukrepov, ki

so izvedeni (npr. izklop luči v pisarnah, hodnikih in sanitarijah privede do

zmanjšanja električne energije in posledično stroškov za nekaj odstotkov). Energetsko knjigovodstvo v splošnem omogoča:  spremljanje porabe energije;  spremljanje stroškov za energijo;  ugotovitev odstopanja od povprečnih vrednosti porabe energije, ter ugotovitev vzrokov zanje;  zbiranje podatkov na enem mestu;  izhodišče za ukrepe učinkovite rabe energije v prihodnosti. Poznamo različne programske opreme oziroma aplikacije: - DEM (daljinski energetski manager) - EKO (energetsko knjigovodstvo online)

14


DEM Daljinski energetski manager - zgradbe1 Daljinski energetski manager-zgradbe omogoča da so vse informacije o energetskih lastnosti posamezne stavbe na enem mestu. Namenjena je občinam, državni upravi, športnim, izobraževalnim, kulturnim, zdravstvenim in ostalim stavbam. Programska oprema je priporočena podjetjem različnih velikosti in dejavnosti, kot so hoteli, restavracije, trgovine,… Daljinski energetski manager zraven pridobivanja in zbiranja informacij, odkriva nepravilnosti, ter finančno in energetsko načrtuje različne investicijske in organizacijske projekte. DEM nam s svojo funkcionalnostjo prikaže različne poti do energetske in stroškovne učinkovite zgradbe. Prednost te programske opreme je, da je enostaven, ima avtomatiziran in fleksibilen sistem, ter se prilagodi posameznemu uporabniku.

1

http://www.adesco.si/daljinski-energetski-manager-zgradbe

15


Daljinski energetski manager – javna razsvetljava 1 Daljinski energetski manager-javna razsvetljava uporabniku prihrani čas in ponudi prednosti za zagotovitev uspeha na vseh področjih upravljanja z infrastrukturo javne razsvetljave. Programska oprema je nastala zaradi potreb in zahtev pri upravljanju infrastrukture javne razsvetljave v občinah. Namenjen je predstavnikom občin, upravljavcem, vzdrževalcem in energetskim managerjem, ki upravljajo z javno razsvetljavo. Prednosti te programske opreme:     

1

omogoča pregled in kontrolo zakonodajnih obveznosti, ko jih določa Uredba o mejni vrednosti svetlobnega onesnaževanja. Se pravi, vedno omogoča vpogled, če izpolnjujemo pogoje Uredbe; je v pomoč pri izbiri najboljše možne rešitve, kjer boste s klikom ustvarili poročilo, ki ga boste potrebovali za izdelavo tehnične in investicijske dokumentacije; omogoča prikaz karakteristik posameznih delov infrastrukture javne razsvetljave v internem geografsko informacijskem sistemu (GIS); kakovostne informacije in podatki (za kakovostno in stroškovno učinkovito gospodarjenje javne razsvetljave) program je preprost za učenje in uporabo.

http://www.energetski-manager.si/software

16


EKO EKO – energetsko knjigovodstvo online je internetna aplikacija in je dostopna iz interneta ali lokalnega omrežja, ter ne potrebuje posebej instalacije na računalnik. Za delovanje mora aplikacija biti postavljena na strežniško okolje z naslednjimi specifikacijami:   

Apache strežniško okolje; PHP 5+ podpora; MySQL 5+ podpora.

Pomembno pri tej aplikaciji je predvsem enostavnost uporabe in nadzora porabe ter emisij. Saj z enostavno uporabo preprečimo, da bi se dogajale napake pri vnosu pregledu ali analizi, ter se izognemo preveliki porabi časa za učenje in upravljanje z aplikacijo. Sistem je urejen na tak način, da lahko določen nivo uporabnika dostopa samo, do določenih elementov v aplikaciji. Zato se bodo ločili uporabniki, ki bodo podatke vnašali in uporabniki, ki bodo podatke nadzirali ter analizirali. EKO omogoča: -

vnos podatkov stavbe ter samo urejanje podatkov; izbor različnih energentov ter njihov vnos; pregled in analiza vnesenih podatkov; izračun izkoristka porabe glede na kvadraturo. VNOS ENERGETSKEGA UPRAVLJALCA

17


VNOS PODATKOV OD STAVBE

VNOS PODATKOV PORABLJENE ENERGIJE IN STROŠKOV

18


GRAFIČNI IN STATISTIČNI PRIKAZ STAVBE

POROČILA

19


ENERGETSKA IZKAZNICA Energetska izkaznica je informativnega značaja in ima vlogo v vseh oblikah prometa z nepremičninami, kar predstavlja navedbo energijskih kazalcev tudi pri oglaševanju stavb. Izkaznica vpliva na ceno nepremičnine (bolj je nizko-energetska stavba večja je cena stavbe). V nekaterih državah, kjer spodbujajo nizko-energetsko in pasivno gradnjo (primer Avstrija), je energetska izkaznica tudi podlaga za pridobitev subvencij. Izkaznica bo vključevala naslednje kazalce:  energetsko učinkovitost stavbe in referenčne vrednosti (kWh/m² na leto);  letna poraba energije stavbe (kWh/m² na leto);  emisije CO2 (kg/m² na leto);  delež obnovljivih virov energije 1 Izkaznico izda neodvisni strokovnjak in velja 10 let po izdaji. Zraven energetske izkaznice je potrebno priložiti seznam tehnično izvedljivih priporočenih ukrepov za izboljšanje energijskih kazalcev. Prag za obvezno javno predstavitev energetske izkaznice v javnih stavbah se je znižal s 1000 m² na 500 m². V letu 2015 se bo prag znižal na 250 m². Energijski razredi so različno določeni med državami znotraj EU, zato neposredna primerljivost razredov in energijskih indikatorjev med njimi ni mogoča. Energijski razredi v Sloveniji: 

razred A1: od 0 do 10 (kWh/m²)



razred A2: od 10 do 15 (kWh/m²)



razred B1: od 15 do 25 (kWh/m²)



razred B2: od 25 do 35 (kWh/m²)



razred C: od 35 do 60 (kWh/m²)



razred D: od 60 do 105 (kWh/m²)



razred E: od 105 do 150 (kWh/m²)



razred F: od 150 do 210 (kWh/m²)



razred G: od 210 do 300 in več (kWh/m²) 1

http://www.energetska-izkaznica.eu/skoraj-nic-energijska-stavba/

Nizko-energijske stavbe oziroma pasivne ("skoraj nič-energijske stavbe") se uvrščajo v razreda A in B.

1

http://www.energetska-izkaznica.eu/

20


"Skoraj nič - energijske stavbe" To so stavbe z visoko energetsko učinkovitostjo. Pomeni, da za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebno energijo bi v veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov. 9. člen prenovljene evropske direktive zahteva, da bodo do 31. decembra 2020 nove stavbe zgrajene kot "skoraj ničenergijske stavbe" oziroma v javnem sektorju do 31. decembra 2018. 1

RAČUNSKA IZKAZNICA Računska izkaznica se uporablja za vse novogradnje, celovite obnove stavb, ter obstoječe stanovanjske stavbe namenjene za prodajo ali najem. Energijski razredi o rabi energije de izračunajo po standardu SIST EN ISO 13790. S samim računom določimo potrebno toploto za ogrevanje in hlajenje ter dovedeno energijo za njegovo delovanje, ki zajema:    

ogrevanje in hlajenje; pripravo tople vode; energijo sistema za prezračevanje; razsvetljavo v stavbi.2

V sami računski izkaznici bodo tako prikazani trije vidiki energijske učinkovitosti:   

1 2

potrebna toplota za ogrevanje stavbe (izkazuje toplotno zaščito ovoja stavbe), končna raba vse energije, potrebne za njeno delovanje in emisije CO2 , ki jih stavba oddaja v ozračje. 2

http://www.energetska-izkaznica.eu/skoraj-nic-energijska-stavba/ http://www.energetska-izkaznica.eu/vrste-izkaznic/racunska-energetska-izkaznica/

21


http://www.energetska-izkaznica.eu/vrste-izkaznic/racunska-energetska-izkaznica/

22


MERJENA IZKAZNICA Merjena izkaznica je namenjena nestanovanjskim stavbam, kot so:    

ĹĄole; zdravstveni dom; javna uprava; stavbe za kulturo.1

Energijski kazalci bodo doloÄ?eni na podlagi:  podatkov o dobavljeni energiji za obdobje 3 let, ki so presojeni ali so ti verodostojni in zanesljivi;  energetskega pregleda stavbe.1 Merjena izkaznica bo predvidoma prikazala: porabo energije, namenjene za pretvorbo v toploto; porabo elektriÄ?ne energije in emisije CO2.

1

http://www.energetska-izkaznica.eu/vrste-izkaznic/merjena-izkaznica/

23


Stavbe izvzete iz certificiranja:    

stavbe razglašene za kulturni spomenik, če bi izpolnjevanje zahtev za energetsko učinkovitost nesprejemljivo vplivalo na njihovo naravo ali videz; stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene in verske dejavnosti; začasne stavbe (za uporabo manj od 2 let), industrijske stavbe, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe; samostojne stavbe ali deli stavb z uporabno površino manjšo od 50 m².

24


25


26


Vsebinska zasnova in besedila: LEA Pomurje, Martjanci 36, 9211 Martjanci, Slovenija, www.lea-pomurje.si

Leto izdaje: 2012

Priporočila so pripravljena v okviru projekta Energo optimum, ki je delno sofinanciran s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa Slovenija - Madžarska 2007-2013. Odgovornost za vsebino prevzemajo avtorji in ni nujno, da odraža stališče Evropske Komisije, prav tako Evropska Komisija ni odgovorna za morebitno uporabo informacij, ki so navedene v tem dokumentu.

Priporocila javni si  

Priporocila javni si

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you