Issuu on Google+

Zelenjava Gojenje iz meseca v mesec


John Harrison

Naslov izvirnika: Vegetable Growing Month by Month © John Harrison, 2008 Prvič izšlo v Veliki Britaniji, pri založbi Right Way, ki je del založbe Constable & Robinson, 2008 © za slovensko izdajo Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2011 Prevedel Vital Sever Uredila Andreja Peček Tehnično uredila in opremila Mojca Kumar Dariš Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2011 Predsednik uprave Peter Tomšič Glavni urednik Miha Kovač Natisnila tiskarna Korotan, d. o. o., Ljubljana Prva izdaja, naklada 3300 izvodov Vse infor­ma­ci­je o knji­gah Založbe Mladinska knji­ga lahko dobi­te tudi na inter­netu: emka.si CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635(035) HARRISON, John, 1955Zelenjava : gojenje iz meseca v mesec / John Harrison ; [prevedel Vital Sever]. – 1. izd. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011 Prevod dela: Vegetable growing month by month ISBN 978-961-01-1458-1 253268224

Brez pisne­ga dovo­lje­nja Založbe je pre­po­vedano repro­du­ci­ra­nje, distri­bu­ira­nje, javna priobčitev, pre­de­la­va ali druga upo­ra­ba tega avtor­ske­ga dela ali nje­ go­vih delov v kakršnem koli obse­gu ali postop­ku, hkra­ti s foto­ko­pi­ranjem, ­tiskanjem ali shra­ni­tvi­jo v elek­tron­ski obli­ki, v okvi­ru določil Zakona o avtor­ski in soro­dnih pra­vi­cah.

Zelenjava Gojenje iz meseca v mesec


VSEBINA UVOD

11

Zakaj naj sami gojimo zelenjavo

15

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

19 20 21 24 24 25 26 28 30 34

Gojenje v posodah Kaj lahko gojite v posodah Visoke grede Prednosti in pomanjkljivosti visokih gred Gradnja visoke grede Priprava zelenjavnih gred Preučite sestavo tal Zakaj, kdaj in kako morate prekopavati Odvodnjavanje

Nacˇrtovanje vrtnarskega leta Vrtnarski dnevnik Kaj boste gojili Nakupovanje semen RazvršČanje in shranjevanje semen NaČrtovanje posaditve Kolobarjenje

Kako dobro izkoristiti zemljišcˇe Pustite, da zemlja dela za vas Zaporedno sejanje in vzgajanje sadik v loncih

37 37 38 38 40 40 40 43 43 44


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Vsebina

Podaljšajte sezono Vrtnarske koprene Pokrovi

44 44 45

Plevel in kako se ga znebite

49 53 53

Glifosat Natrijev klorat

Orodje

Lopata za prekopavanje (lopatanje) Lopata za prekladanje Vile Grablje Motika Ročni kultivator Rovnica Ročno orodje Vrtnarske škarje Locˇna žaga in orodje za obrezovanje z dolgim ročajem Kolicˇka in vrv Merilna letev Zalivalka Setveni pladnji in sadike Lonci Koristni pripomočki Motorno orodje

Kompost, gnoj in gnojila Humus Hlevski gnoj Zeleni gnoj Kompostniki Priprava komposta Topli in hladni kompostni kupi Gnojila NPK Dušik: N v NPK Fosfor: P v NPK Kalij: K v NPK Hranilne snovi in elementi v sledeh Vrste gnojil

6

55 55 56 57 57 58 59 59 60 61 61 61 61 62 62 63 63 64 69 69 70 71 73 74 75 77 77 77 77 78 78 79

Doma narejena naravna gnojila Apno Koliko apna morate dodati Kdaj morate dodajati apno

80 83 85 86

Zalivanje

87

Rastlinjaki Stekleni rastlinjaki Kam postaviti rastlinjak Kakšno vrsto steklenega rastlinjaka potrebujete Gradnja steklenega rastlinjaka Prezračevanje Uravnavanje temperature Ogrevana kališča Mize in police Voda PlastIČNI rastlinjaki

Škodljivci, težave in zašcˇita Polži in poljski slinarji Golobi in druge ptice Zajci Podgane in miši Krti MaČke Korenjeva muha Golšavost kapusnic Kapusna muha Metulji Listne uši ŠČitkarji Pršice BolhaČi Pepelovka Krompirjeva plesen

Zelenjavno leto Januar Februar

93 93 94 95 96 97 97 98 98 99 100 103 103 105 106 106 107 107 107 108 109 110 110 111 111 111 112 112 115 115 119

7


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Vsebina

Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Zelenjava skozi leto Glavna decembrska dela

121 124 127 131 134 137 140 144 147 149 150 152

Kratek vodnik po zelenjavi

155 155 155 157 158 159 160 162 162 163 163 163 165 166 168 169 172 173 174 177 178 179 180 180 181

Uvod ArtiČoka Beli in Črni koren Beluši Blitva Bob Brokoli in cvetaČni brokoli Brokoli Cvetačni brokoli 'Romanesco' BrstiČni ohrovt BuČe BuČKE IN MLADE BUČkE CvetaČa ČEbula Česen Gomoljna zelena Grah Jagode JajČevec Kapusnice Kitajski kapus Koleraba Kolerabica

8

Korenje Krompir Kumare Laška repa Nizki fižol Paprika Paradižnik Pastinak Pesa Por Rabarbara RadiČ Redkvice in redkve Repa Sladka koruza Spomladanska Čebula Stebelna zelena Šalotka ŠpinaČa Visoki fižol Zelena solata Zeleni ohrovt Zelje

182 183 187 189 190 191 192 196 197 198 200 201 202 203 204 206 207 208 209 209 211 213 213

Slovar

215

Koristni naslovi

223 223 224 224 225 225 226 227 227 228

Državni organi, fakultete in inštituti Strokovna društva Analize tal, svetovanja ter organizacija tečajev in predavanj Spletna vrtnarija Obvestila in priporočila za varstvo rastlin Gnojila, sredstva za varstvo rastlin Knjige Revije in članki Spletne strani in forumi

9


UVOD Šele ko sem oblikoval lastno vrtnarsko spletno stran, sem ugotovil, koliko

ljudi se loti gojenja zelenjave. Iz vprašanj, ki so jih obiskovalci strani zastav­ ljali na spletnem forumu, sem spoznal, da si dandanes večina ljudi ne more pomagati z nasveti staršev ali starih staršev. Sodobne družine so po navadi razpršene po vsej deželi, pa tudi gojenje zelenjave ni vedno nujno potrebno za dobro prehrano. Novopečeni vrtnarji, ki obiskujejo mojo spletno stran, si želijo preprost in lahko razumljiv priročnik, ki bi jim svetoval, kako se morajo lotiti goje­ nja zelenjave ter kdaj in kako morajo kaj narediti. In prav to ponujam v tej knjigi. Sem povsem navaden vrtnar – le da imam za sabo že tri desetletja gojenja zelenjave, polna uspehov in napak. Zato dobro poznam težave, s katerimi se srečujete, če hočete hkrati hoditi v službo, vzgajati otroke in skrbeti, da so ze­ lenjavne grede brez plevela in da dobro obrodijo. Vrtnarske naloge boste lažje uskladili z drugimi obveznostmi, če se boste dr­ žali načela: »Po malem in pogosto!« Pol ure večernega prekopavanja z motiko in pol ure sejanja in sajenja v lončke naslednji večer se obnese mnogo bolje kot ves dan vrtnarjenja ob koncu tedna, saj takrat morda ravno dežuje ali pa družina želi na izlet, ali pa, kar je še slabše, služba zahteva, da opravite nekaj nadur. Pol ure ali, kar je še bolje, ena ura na dan je dobra priložnost, da se povsem sprostite in se nato kot prerojeni posvetite družini.

11


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Če imate otroke, jih pritegnite k vrtnarjenju. Ko otroci vidijo, kako iz seme­ na zraste rastlina, ki na koncu pristane na krožniku, jih je mnogo lažje prepri­ čati, da čips in ocvrtki niso edina hrana na svetu. Takšna nezdrava prehrana povzroča čezmerno težo otrok, odtujenost od vsakdanjega življenja in preveč mišičaste palce, s katerimi pritiskajo na tipke igralnih konzol. Ne smete pa pozabiti, da otroci po navadi ne zdržijo prav dolgo pri eni in isti stvari ter da imajo hkrati tudi sami radi, da se drugi ukvarjajo z njimi. Vzemite si deset minut, da jih naučite, kako naj gredo prekopljejo z motiko, in ne vznemirjajte se preveč, če kakšna rastlina postane žrtev takšne pomoči. Ko vidite, da so se začeli dolgočasiti, jih uvedite v novo opravilo. Če pa jih vrtnarjenje začne dolgočasiti, jim pustite, da se lotijo kakšne druge dejavno­ sti. Le tako jim namreč lahko privzgojite veselje do vrtnarjenja, ki ga bodo ohranili vse življenje. Med pisanjem knjige sem skušal odgovoriti na glavna splošna vprašanja, ki mi jih pogosto zastavljajo. Največ težav sem imel pri pisanju nasvetov za gojenje po mesecih. Pri vrtnarjenju namreč ne obstajajo trdni in natančno določeni datumi, ko je treba začeti posamezna opravila v vrtu. Od območja dežele, v kateri živite, so odvisne temperature, ki prevladujejo v vrtu. V severnih prede­ lih se zima na primer začne bolj zgodaj. Če se spomladi vozite od severa proti jugu, lahko sprva opazite drevesa z golimi vejami, nato drevesa, ki poganjajo šele popke, na koncu pa tudi drevesa, ki so že povsem prekrita z listi. Pokrajina Cheshire, kjer živim, je približno sredi Velike Britanije. V pri­ ročniku sem upošteval podnebne razmere, ki prevladujejo v naših krajih. Le težko pa vam pomagam glede vremena. Vsak dan poslušamo, da se podnebje spreminja, in vse več je skrajnih vremenskih oblik. Ne moremo sicer reči, da so kakšno nenavadno poletje ali nevihto povzročile podnebne spremembe, vendar pa se vremenske razmere prav gotovo spreminjajo. Žal v severnejših krajih ne moremo uživati v sredozemskem podnebju z ve­ liko sonca. Zaradi podnebnih sprememb so hladna in deževna poletja enako verjetna kot poletna suša in včasih tudi pozimi ni več veliko snega. Vse to pa se že naslednje leto lahko obrne na glavo. Zaradi tega je pomembno, da se pri­ lagajamo spremembam in smo pripravljeni na bolj skrajne oblike vremena. Nasvete za gojenje po mesecih morate zato brati preudarno in upoštevati spremembe v okolici. Celo v dobrih starih časih, ki v resnici nikoli niso bili

12

Uvod

tako dobri, kot se nam zdi danes, so se uspešni vrtnarji znali spretno prilaga­ jati spremenljivim podnebnim razmeram. Pozne sadike presenetljivo pogosto dobro vzkalijo in sam sem imel prav toliko ali še več uspeha s pastinakom, ki sem ga posadil aprila namesto februarja, kot so svetovali stari priročniki. Če gojite zelenjavo, včasih doživite tudi neuspeh. Ta uvod pišem na koncu poletja, ki je bilo najbolj deževno do zdaj in po splošnem mnenju eno najslabših za gojenje zelenjave, vendar pa nam je vseeno uspelo, da smo pridelali dovolj pridelkov za vso družino. Pred nekaj leti so imeli kmetje težave s krompirjevo plesnijo, ki se rada širi, kadar je vreme toplo in vlažno. Kljub zelo učinkovitim kemičnim sredstvom proti tej plesni je veliko kmetov izgubilo ves pridelek krompirja. Naša družina pa je posadila novo različico madžarski sarpo, ki je odporna proti tej plesni, hkrati pa je, kot se zdi, ne napadajo niti polži slinarji, ki jim je prav tako všeč veliko vlage. Nove proti škodljivcem odporne vrste zelenjave obetajo, da se nam ne bo več treba zatekati h kemičnim sredstvom, ki so jih uporabljali rodovi pred nami. To je zelo dobro, ker jih veliko ni več v prodaji zaradi strožjega prever­ janja škod­ljivih stranskih učinkov. To sploh ni tako slabo, ker se glavna pred­ nost gojenja lastne zelenjave skriva prav v gotovosti, da ta zelenjava ne vsebuje strupenih ostankov pesticidov. To ne pomeni, da v knjigi trmasto zagovarjam dosledno naravno pridelavo zelenjave, saj verjamem, da je včasih smiselno upo­ rabiti ­tudi sredstva proti plevelu in kemična gnojila – seveda pa se morate za njihovo uporabo odločiti sami. Upam, da vam bo knjiga koristila in boste uživali, ko jo boste brali. Zaradi majhnega obsega vsebuje le osnove gojenja zelenjave. Kljub temu pa naj vas uspešno spodbudi, da boste začeli tudi sami gojiti zelenjavo.

13


1

Zakaj naj sami gojimo zelenjavo

Veliko je razlogov, zaradi katerih ljudje sami gojijo zelenjavo. Tukaj bomo

našteli le najpomembnejše. Težko je vedeti, kaj bo tudi vas spodbudilo k vrtnar­ jenju, vendar menim, da vsaj nekaj od naslednjih razlogov velja tudi za vas. Gospodarnost gojenja zelenjave je vabljiva, dokler ne upoštevate tudi cene lastnega dela. Z delom v vrtu pa lahko prihranite stroške za obisk telovadni­ ce. Zavitek semen morda stane le 50 centov, iz njih pa zraste zelenjava, ki je vred­na veliko evrov; to je znaten prihranek, zlasti če upoštevate ceno organsko pridelane zelenjave. Če morate paziti na stroške in imate nekaj prostega časa, lahko pomembno znižate družinski proračun. Na povprečno velikem zemljišču z 250 m2 lahko na leto pridelate za okoli 1000 evrov sadja in zelenjave, če upoštevate cene, po katerih ju prodajajo trgovine. To je dovolj zelenjave za štiričlansko družino. Tudi če nimate lastnega vrta, se ga splača najeti, saj je cena najema na leto še vedno sprejemljiva. Za veliko ljudi pa je pomembno predvsem, da vedo, kaj vsebuje hrana in kakš­ne so koristi takšne pridelave za okolje. Motorna dostava živil v super­ markete povečuje količino ogljikovih izpustov in škodi okolju našega pla­ neta. V enem od angleških supermarketov so na primer ugotovili, da prodajajo solato, ki jo gojijo manj kot sedem kilometrov daleč, vendar jo od tam odpe­ ljejo na letališče ter prepeljejo na Poljsko, kjer jo očistijo in pakirajo, nato pa

15


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

prek zbirnega centra z letali in tovornjaki dostavijo v supermarket. Solata, ki jo gojijo v neposredni bližini supermarketa, tako prepotuje več tisoč kilometrov, preden se pojavi na policah istega supermarketa! Koliko bolj prijazno do okolja je, če naročimo zavitek s semeni po pošti in sami prinesemo pridelke z vrta v kuhinjo. Če sami gojimo zelenjavo, se tudi izognemo stroškom pakiranja. Manj plastike na odlagališču za odpadke prav tako koristi okolju. Tudi če kupujete zelenjavo, ki jo pridelujejo v okolici, ne veste povsem zanes­ ljivo, kaj vsebuje. Triinštirideset odstotkov vse v trgovini kupljene zelenjave in sadja vsebuje nezanemarljivo količino pesticidov. Čeprav se morda ta količina giblje v okviru dovoljenih vrednosti, pri preizkušanju varnosti hrane preverja­ jo njene učinke na zdrave ljudi in ne upoštevajo ranljivih skupin potrošnikov, kot so starejši, bolni, otroci in nosečnice. Škodljivi učinki nastanejo tudi pri mešanju ostankov pesticidov. Študije so pokazale, da se lahko pri uživanju treh pesticidov naenkrat za stokrat povečajo stranki učinki posameznih pesticidov. Vseh kombinacij ostankov pesticidov in drugih dodatkov ni mogoče zanesljivo varnostno preveriti. Če zelenjavo in sadje gojite sami, nadzorujete hrano, ki jo uživate, in pozna­ te njen izvor. Celo če uporabljate pesticide ali fungicide, veste, koliko ste jih uporabili, in, vsaj upam, pazite, da se jim čim bolj izogibate. Večina vrtnarjev, ki sami gojijo zelenjavo in sadje, sploh ne uporablja pesticidov in fungicidov, tudi če se ne držijo povsem dosledno organskega načina pridelave. Tisti, ki dosledno vrtnarijo naravno, zavračajo uporabo herbicidov in nena­ ravnih gnojil ter uporabljajo le maloštevilne pesticide in fungicide, ki so dovo­ ljeni pri tej vrsti pridelave. Ne glede na sistem pridelave, za katerega se odločite, pa imate popoln nadzor nad hrano, ki jo uživate. Kupljena živila, pa naj bodo biološko pridelana ali ne, po svežosti in okusu le težko tekmujejo z domačim pridelkom. Okus sladke koruze, ki jo naberete in skuhate nekaj minut pozneje, ni primerljiv z okusom kupljene, pa naj bo konzervirana ali ne. Takoj ko storž oberete, se škrob v storžih začne spreminjati in zrna izgubljajo sladkost. Sveže izkopani krompir je prav tako pravi užitek za okušalne brbončice in ne le obvezna priloga na krožniku. Videl sem že otroke, ki so z zelenjavo na krožniku po navadi ravnali kot s strupom, kako veselo po­ jedo paradižnik, utrgan z rastline, ali grah iz sveže nabranega stroka.

16

Zakaj naj sami gojimo zelenjavo

Ko kmet izbira, kaj bo gojil, upošteva veliko dejavnikov: donos, primernost zemlje in mikropodnebja, pravilno obliko pridelka, ki mora ustrezati zahtevam supermarketa, ali bo pridelek dozorel ob istem času, tako da bo žetev lažja, kako dolgo ga bo lahko hranil, kako dobro bo prenesel prevažanje in na kon­ cu tudi, kakšen okus ima. Ko zelenjavo in sadje gojite sami, lahko izbirate tudi vrste, ki jih kmet ne bi gojil. Ni se vam treba omejiti le na vrste, ki imajo dober okus, ampak lahko izbirate tudi vrste z okusom, ki je všeč tudi vam. Prav pridejo vrste, ki poča­ sneje zorijo in vam dlje časa zagotavljajo svež pridelek. Ni se vam treba omejiti na bel ali rdeč krompir, ampak lahko izbirate med več kot štiristo različicami te pohlevne zelenjave. Na domačem vrtu si zlahka postrežete s paradižniki s tanko lupino, ki bi le težko nepoškodovani prispeli na prodajne police. Ne pozabite, da se pri vrtnarjenju zdravo gibate in uživate na svežem zraku, ne da bi vam bilo treba plačevati za uporabo telovadnice. Študije so dejansko pokazale, da je vrtnarjenje dobro za duševno zdravje. Obdelovanje zemlje ko­ risti tako duši kot mišicam. Pri gojenju zelenjave in sadja se lahko odlično zabavate in občutite veliko zadovoljstva. Težko je pojasniti, kako dober je občutek, ko sedete za mizo, na kateri vas čaka zelenjava, ki je zrasla iz lastnoročno posejanih semen. Če niste še nikoli sami vzgojili cvetače, za vas ta zelenjava najbrž ni nič posebnega. Ko pa jo iz semena vzgojite sami in postane vaša cvetača, ki jo morate braniti pred roparskimi hordami polžev slinarjev in gosenic, saj le tako lahko varno dozori, je to povsem druga zgodba. Tedaj postanete nanjo tudi ponosni. Večina vrtnarjev goji zelenjavo in sadje le za prehrano. Morda se bo v vas prebudil tekmovalni duh in boste ugotovili, da lahko prijetno uživate tudi pri razstavljanju lastnega pridelka. Vsako leto potekajo številne razstave, od vaških prireditev do prestižnih razstav na državni ravni, na katerih smetana pridelo­ valcev zelenjave razkazuje svoje dosežke.

17


2

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Velikokrat so mi že rekli: »Saj bi tudi jaz rad gojil zelenjavo, vendar nimam

kje.« V resnici pa za gojenje zelenjave ne potrebujete velikega vrta. Imam prija­ teljico, ki živi v tretjem nadstropju bloka in na balkonu goji solato, paradižnik, korenje in fižol. V lončku je vzgojila celo rdeče zelje. Deset kvadratnih metrov majhnega notranjega dvorišča zadostuje za oskrbo para s kar precej zelenjave. Če v dvorišče postavite nekaj velikih loncev, lahko v njih vzgojite celo krompir. Idealna lega za zelenjavni vrt je sončno mesto, ki gleda proti jugu in ne leži v senci dreves ali grmovja. Ne pričakujte veliko od grede pod drevesom, ki z listi prestreza sončne žarke nad njo, s koreninami pa tudi pod zemljo tekmuje za vodo in hranilne snovi, tako da pridelku v gredi ostane le malo ali nič. Od zelenjavne grede pričakujemo veliko, zato se morate potruditi, da ji najdete dobro in primerno mesto. Izogibajte se hladnim žepom ob vznožju pobočja, saj takšna lega skrajšuje sezono rasti. Če v vrtu nočete nekaj prostora nameniti samo zelenjavi, jo lahko gojite tudi na robovih cvetličnih gred. Nekoč je bilo zelo priljubljeno zlasti v Franciji, kjer so zelenjavne vrtove radi urejali v okrasnem slogu. Takšen slog se zelo razliku­ je na primer od priljubljenega britanskega sloga, ki daje prednost preglednim vrstam gred, urejenim po načelu kolobarjenja. Lahko pa posadite tudi zelenjavni rob, ki je prav tako privlačen kot cvetlič­ ni. V načrtu posaditve morate le podobno kot pri cvetličnem robu upoštevati višino in barvo zelenjave.

19


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Laški fižol, staro različico visokega fižola, so tako prvotno gojili kot okras­ no, in ne kot hranilno rastlino. Okrasno obrezan laški fižol, ki v ozadju roba pleza po latniku, in zelena solata, ki raste v ospredju, sta privlačen pa tudi užiten prizor.

✿✿Gojenje v posodah

Ko smo nekaj časa živeli v hiši s tlakovanim dvoriščem za hišo, smo pridelovali veliko zelenjave in solate v posodah. Skoraj vsako rastlino, ki raste v gredi, lahko gojite tudi v posodi in pogosto je takšno gojenje celo uspešnejše. Vrtnarski strokovnjaki, ki razkazujejo velik in popoln por, korenje in zeljnate glave na razstavah, še pomislijo ne, da bi jih vzgojili v zemlji; vse te razstavne primerke gojijo kar v posodah. Gojenje v posodah zahteva nekoliko drugačen pristop kot gojenje v zemlji in nekaj več skrbne pozornosti. Prostora v posodi seveda ni na pretek: zemlje je malo, zahteve pa so velike. Zato je osnovno pravilo, da posodo napolnite s kakovostnim kompostom za splošno rabo. Vreče takšnega komposta poceni kupite v vrtnariji ali vrtnarskem centru. Izberite najbolj kakovosten kompost, ki si ga lahko privoščite; nekatere od cenenih vrst so grobe in vsebujejo pre­ malo hranilnih snovi. Zelenjava ima rada manj kislo zemljo kot večina cvetlic, zato je koristno, če kompostu dodate nekaj apna. Če imate merilnik vrednosti pH ali pribor za preizkus zemlje, izmerite kislost komposta in izračunajte, koliko apna mo­ rate dodati. Vrednost pH (mere za kislost zemlje) okoli 6 je odlična za večino zelenjave, le družina kapusnic ima raje vrednosti okoli 7. Krompir pa apna ne mara, zato ga kompostu zanj ne dodajajte. V začetku kompost vsebuje dovolj hranilnih snovi, da rastline začnejo rasti, po enem mesecu pa začne izgubljati moč. Če želite dober pridelek, ga morate obogatiti z dodatnim gnojilom. Za večino zelenjave je zelo primerno gnojilo s počasnim delovanjem, kot ga prodajajo za viseče košare. Lahko pa vso sezono dodajate tudi dobro odmerjeno količino tekočega gnojila. Tako kot pri kompostu je tudi pri gnojilu dobro izbrati kakovosten izdelek. Čeprav splošna gnojila vsebujejo osnovne elemente, ki jih rastline potrebuje­ jo za rast, boljša gnojila vsebujejo tudi elemente, ki so potrebni le v manjših

20

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

količinah. Ti elementi so podobno kot vitamini pri ljudeh bistveni za zdravo rast rastlin. Pomembna je tudi velikost posode. Pastinaka ali korenja ne morete gojiti v plitvi posodi, ker zahtevata dovolj globoko zemljo. Zanju morate izbrati po­ sodo, ki je globoka vsaj 30 cm. Druga omejitev je površina posode; prilagoditi jo morate vrsti pridelka, ki ga gojite. Gojitvene vreče so cenen in preprost način za gojenje paradižnika, paprik in kumar. Učinkovitost takšnega gojenja lahko močno izboljšate, če povečate prostornino vreč. Plastičnemu loncu s premerom 15 ali 20 cm odrežite dno, da nastane cev; vtaknite jo v vrečo tako, da gornji rob cevi gleda iz nje. Nato jo napolnite s kompostom iz druge vreče. Tako zagotovite nekoliko globljo plast zemlje. Pri gojenju v posodah ne smete pozabiti, da je za dobro rast rastlin bistveno zalivanje. V zemlji na prostem je po navadi pod površjem nekaj vodne zaloge, ki jo rastline porabijo med sušnim obdobjem. V posodi takšne zaloge seveda ni. Rastline v posodah morate zalivati celo v deževnem vremenu, čeprav se zdi, da je to sprto z zdravo pametjo, drugače se lahko posušijo. Ne poskušajte se rešiti te obveznosti tako, da rastlino en dan naravnost po­ plavite, naslednji dan pa pozabite nanjo: s tem povzročite, da se paradižniki razpočijo, v korenju se prikažejo razpoke in podobne nevšečnosti. V posodi mora biti dobro urejeno odtekanje vode, saj se rastline tako kot mi lahko tudi utopijo. Če gojitveno vrečo z nabodalom preluknjate okoli 2,5 cm nad tlemi, voda iz nje odteka, na dnu pa je nekaj ostane še za rezervno zalo­ go.

Kaj lahko gojite v posodah

Le malo je zelenjave, ki ni primerna za gojenje v posodah – takšni sta na pri­ mer sladka koruza in laška repa (topinambur), večina zelenjave pa se v posodah kar dobro obnese. Pomembno je, da izberete vrsto, ki je primerna za gojenje v posodi. Prostorske omejitve pri gojenju v posodah dobro prenašajo vrste, ki so označene kot 'primerne za gosto saditev' ali kot 'mini zelenjava'. Ker boste naslednje leto tako ali tako zamenjali kompost v posodi, vam pri izbiranju rastlin ni treba upoštevati kolobarjenja. Mešanica posajenih rastlin

21


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

(v posodo lahko na primer skupaj posadite por, spomladansko čebulo, solato in korenje) zmede marsikaterega škodljivca. Zelenjava, ki raste hitreje, na primer solata, sčasoma prepusti prostor počasneje rastočim vrstam. Za takšno gojenje so primerne naslednje vrste zelenjave: ✿✿SOLATA Najprimernejši sorti sta 'Tom Thumb' in 'Little Gem'. Lahko pa posejete me­ šanico berivk, tako da imate pestrejši pridelek. Vrste, ki jih sproti režete, za­ gotovijo stalno oskrbo s solato. Med solato posejte spomladansko čebulico in redkvice, tako da si lahko postrežete z zares svežo in pestro solato. ✿✿KORENJE V posodi lahko vzgojite lepo mlado korenje. Za takšno gojenje sta primerni zlasti sorti 'Amsterdam Forcing' in 'Early Nantes 2'. Sladko mlado korenje se prileže v solati, lahko pa ga operete in skuhate v sopari kot prilogo v toplem obroku. Korenje sejte v primerno izbranih razmikih, na vsako mesto do pet semen, nato pa sejance zredčite, da ostane le najmočnejši. Lahko pa semena raztresete in nato rastline redčite, tako da jih sproti uporabljate za solato. ✿✿KROMPIR V loncih ali gojitvenih vrečah lahko pridelate presenetljivo veliko krompirja. Pomembno je, da ga dobro gnojite. Nekateri tudi priporočajo, da v vsako po­ sodo posadite le po en semenski krompir. Ko je zrel, rastlini odstranite toli­ ko krompirjev, kot jih potrebujete za obrok, nato pa rastlino posadite nazaj v lonec. Pustite, da v miru raste še en mesec (medtem jo dobro zalivajte in gnojite), pa si lahko ponovno privoščite podoben obrok. Če posadite krompir v več lončkov, imate lahko takšen obrok na mizi vsak dan. Za gojenje v posodi so primerne predvsem zgodnje sorte, ki hitro rastejo, kot sta 'Swift' ali 'Rocket'. ✿✿BOB TER NIZKI IN VISOKI FIŽOL Večina nizkega fižola se hitro skuha. Pri bobu morate izbrati pritlikavo sor­ to, kot je 'The Sutton', pri visokem fižolu pa sorto, kot je 'Hestia', ki ne pleza

22

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

in je zelo okusna. Navadni visoki fižol sam po navadi gojim v velikem koritu, pritlikave vrste pa so bolj občutljive, če je malo prostora.

✿✿POR Za gojenje v posodi je primerna večina navadnih sort pora, vendar morate dodatno zaščititi mesto, na katerem se listi stikajo s steblom, da bi to mesto postalo belo, saj v posodi rastline ne morete dovolj globoko potisniti v kom­ post. Preprosta rešitev je cev iz lepenke, na katero je bil navit toaletni papir; prek rastline jo potisnete v kompost. ✿✿ČEBULA Sam še nisem gojil navadne čebule v posodi, ker mislim, da se na omejenem prostoru to ne izplača. To seveda še ni razlog, da je ne bi poskusili gojiti vi. Če čebulo gosto posadite, zrastejo manjše čebulice, vendar to velja predvsem za sajenje čebule v grede na prostem. Za gojenje v posodi je zelo primerna spomladanska čebula. ✿✿ZELJE Poskusite s sortami, kot so 'April', 'Chirimen' F1, ' Hispi' F1 ali 'Pixie', ki so zelo primerne za gosto sajenje in gojenje v posodi. Videl sem že, da so v skledi s premerom 30 cm gojili tudi po tri glave. ✿✿CVETAČA Priporočam vam sorto 'Avalanche' F1, ki ima majhne trde glave, ravno pri­ merne za en obrok. ✿✿PESA IN REPA Pri pesi poskusite s sorto 'Pablo' F1, pri repi pa s sortama 'Arcoat' ali 'Snow­ ball'. ✿✿PARADIŽNIK Paradižnik po navadi gojijo v loncih ali gojitvenih vrečah na notranjem dvo­ rišču, vendar se zelo dobro obnese tudi gojenje paradižnika v visečih koša­ rah. Poskusite s sortami 'Balconi' ali z mojo najljubšo sorto 'Gartenpearle'.

23


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec V posodo posadite tudi ognjič, ki lepo cveti, hkrati pa odganja škodljive ščit­ karje.

✿✿Visoke grede

V zadnjih letih se je zelo razširilo gojenje v visokih gredah. Že v 70. letih prejš­ njega stoletja so vrtnarji začeli uporabljati kupe zemlje med potmi, na katerih so lahko gojili več zelenjave kot na navadnih nizkih gredah. Žal pa dež zem­ ljo na takšni dvignjeni gredi spira na poti, tako da ne služi več prvotnemu namenu. Zagovorniki gojenja v visokih gredah so nato začeli uporabljati obzidane visoke grede, s čimer so sicer izgubili nekaj dodatnega prostora, pridobili pa priročne grede za urejanje in oskrbo rastlin. Preden se lotite gradnje visoke grede, dobro razmislite, ali je to res prava rešitev za vas. Pazljivo pretehtajte dobre in slabe strani takšne grede in jo šele nato začnite graditi.

Prednosti in pomanjkljivosti visokih gred

Gradnja visoke grede je zahtevna in draga zaradi vgrajenega materiala, vendar jo je lahko vzdrževati in traja več let. Na visoki gredi je donos večji. Če pri izračunu tega donosa upoštevate tudi poti za dostop do grede, se ta donos približa donosu na navadnih gredah. Ker na visoki gredi lahko sadite bolj na gosto, preprečite razraščanje plevela, tako da je manj pletja. To lahko opravite kar z roko, kar vzame nekoliko več časa kot pletje z motiko. Visoke grede je psihološko lažje vzdrževati, saj lahko uredite le eno gredo, namesto da bi se lotili vsega vrta. Vsa zelenjava ni primerna za visoko gredo. Pri nekaterih vrstah zelenjave morate podobno kot pri gojenju v posodi izbrati različice, ki so primerne za gosto sajenje. Visoke grede je mogoče hitro prekriti z vrtnarskimi tkaninami, tuneli ali pokrovi. Na visoki gredi lahko izboljšate prst tudi v vrtu, kjer so tla manj rodovitna. Seveda pa je gradnja takšne grede precej zahtevna in naporna.

24

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Visoka greda je zelo privlačna rešitev za vrtnarjenje, če na predvidenem mestu zaradi videza ni mogoče urediti navadne grede. V trgovinah ponujajo pribore za gradnjo lesenih in drugih vrst okrasnih gred. Potem ko je greda po­ stavljena, je težko delo opravljeno in jo lahko vzdržujejo tudi telesno šibkejši ljudje, ki bi težko obdelali večjo površino.

Gradnja visoke grede

Na visoko gredo po navadi ne stopate, tako da tla na njej niso zbita. Po­ membno je, da je široka toliko, da zlahka dosežete sredino grede. Primerna širina znaša okoli 1,2 m. Če je greda zelo dolga, boste porabili veliko časa, da pridete na drugo stran grede. V takšnem primeru ste pogosto v skušnjavi, da bi splezali prek nje. Zato je pametno, da visoka greda ni daljša kot 3 m. Glavna pot mora biti široka od 60 do 75 cm, tako da do grede zlahka do­ stopate s samokolnico. Pomožna pot naj bo široka vsaj 45 cm, kar je dovolj za hojo in poklekanje, ko se sklanjate nad gredo. Najprej naredite načrt lege vseh visokih gred in to lego primerno označite. Če boste načrtovali preozke poti, boste to pozneje obžalovali. Bolje je pripraviti ožjo gredo, saj po preozki poti greda ni dovolj dobro dostopna. Ko ste označili lego grede in ste s predvidenim videzom zadovoljni, izmeri­ te, koliko lesenih oblog za stranice gred potrebujete. Zelo primerne so rablje­ ne deske za gradbene odre, če so le dovolj dobro ohranjene. Ne uporabljajte pretankih desk, kot so talne obloge, ker rade zgnijejo, hkrati pa so premalo močne, da bi vzdržale pritisk zemlje v gredi. Skoraj idealne so deske 22,5 cm x 3,8 cm. Z nerjavečimi vijaki takšne deske privijete na trdno postavljene notranje vogalne lesene stebre, za katere lahko uporabite stebre za ograjo. Ker les, ki je v stiku z zemljo, rad zgnije, deske in stebre prebarvajte s primernim zaščitnim premazom. Zlasti stebre dobro na­ močite v premaz. Za večjo stabilnost grede zabijte stebre kakšnih 10 cm glo­ boko v zemljo. Na vrh stebrov lahko namestite okrasne krogle, kot jih vgrajujejo na stop­ niščne ograje. Takšne krogle polepšajo gredo, hkrati pa olajšujejo napeljevanje cevi za zalivanje, saj preprečujejo, da bi cev vlekli prek rastlin.

25


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Pomembno opozorilo: preden vgradite leseni okvir, morate gredo dvojno prekopati (glejte 32. stran) in temeljito odstraniti vse korenine plevelastih trajnic. Nato v dno grede vkopljite veliko organskega materiala, kot sta kompost ali gnoj. Pri tem zemljo tudi dobro zrahljajte. Dno grede natančno zravnajte in lego preverite z vodno tehtnico. Nato gre­ do napolnite s kompostom do 2,5 cm pod vrhom stranic. Ko so grede končane, lahko poskrbite za poti med njimi. Zravnajte jih, in če je treba, tla tudi zbijte. V ta namen zadostuje, če jih dobro shodite. Dobro je tudi, če jih prekrijete s primerno kopreno za zatiranje plevela. Kopreno narežite na ustrezno velike kose, z njimi prekrijte poti, prek njih pa nasujte zastirko iz lubja ali lesenega drobirja. Pogosto videvam tudi poti, tlakovane z betonskimi ploščami. Če jih boste uporabili, si boste prihranili delo in širino poti prilagodite njihovim meram. Primeren material je tudi gramoz, uporabite pa lahko tudi druge vrste tla­ kovcev. Ko ste postorili vse, kar je treba, so visoke grede pripravljene za posaditev.

✿✿Priprava zelenjavnih gred

Prva naloga, ki vas čaka, je izbira primernega mesta za gojenje zelenjave. V ideal­nem primeru imate lep kos dobre, globoke in rodovitne zemlje, ki leži blizu hiše in gleda proti jugu. Pogosto pa nimate te sreče. Kaj lahko storite, če vaš vrt ni velik ali če ga sploh nimate? Poiščite primerno zemljišče. Posvetujte se s krajevnimi oblastmi, ki po navadi vedo, ali so takšna zemljišča na razpolago. Nekatera so zasebna, druga v družbeni lasti. Če se boste tja odpravili konec tedna, boste tam našli ljudi, ki vam lahko posredujejo doda­ tne informacije. Čeprav ste morda slišali nasprotno, veliko teh zemljišč lastniki radi oddajo v najem za skromno odškodnino. Tudi če je na najem treba čakati, se splača pogovoriti z ljudmi, ki obdelujejo vrtičke. Morda je kakšen od naje­ mnikov pripravljen opustiti obdelovanje ali pa vam odstopi del najetega vrta. Vsa zemljišča niso enaka. Pametno je, da se pri najemnikih pozanimate, za kakšna gre, še preden se odločite za najem. Nekatera ležijo na pobočju in so preveč vlažna, druga so sončna in dobro obdelana, nekatera pa so tako slaba, da na njih razen plevela že leta na raste ničesar.

26

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Če na novo pripravljate zemljišče ali pa prevzemate vrt, ki je prekrit s ple­ velom, si vzemite dovolj časa in si dobro oglejte, za kakšen plevel gre. Visok in bujen plevel pomeni, da je zemlja rodovitna. Če so med plevelom tudi koprive, je zemlja kisla, za kar morate ustrezno poskrbeti. Čiščenje večjega zemljišča je zahtevno delo. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu, zato vam ni treba preveč hiteti. Rodovitna tla bodo namreč osnova za dolga leta gojenja zdravih rastlin. S plevelom zaraslo zemljišče najlažje očistite tako, da ga popršite s sredstvom proti plevelu na osnovi glifosata. To sredstvo vsrkajo listi plevela; od tam pro­ dre v korenine in uniči plevel, potem pa neškodljivo razpade v zemlji, tako da lahko kmalu zasadite nove rastline. Za večino plevela je po navadi dovolj enkratna uporaba sredstva, če ga le popršite v skladu z navodili. Nekatere trajnice med plevelom pa morate še en­ krat popršiti ali pa jih izruvati z roko. Potem ko zemljišče popršite, pustite, da počiva štirinajst dni ali po možnosti štiri tedne, da sredstvo prodre v korenine plevela in ga uniči. Če prisegate na organsko pridelavo in nočete uporabiti herbicida, je zem­ ljišče na hitro težje očistiti. Najprej presodite, koliko časa in energije ste pri­ pravljeni vložiti v to. Zemljišče le težko očistite naenkrat; včasih za to ne zadostuje niti teden dni. Dele površine prekrijte z debelo plastiko, starimi preprogami ali koprenami. Tako zatrete rast, dokler se ne lotite čiščenja tal. Če pustite takšen del pokrit približno eno leto, na njem odmre ves plevel. Sam nočem, da bi bila rodovitna zemlja tako dolgo neizkoriščena, zato prekrivanje uporabljam le v skrajni sili. Po mojem mnenju prekrivanje večjih površin s plastiko tudi ni ekološko primerno. Nekateri lastniki ne dopuščajo prekrivanja s starimi preprogami, saj se pogosto zgodi, da jih najemniki pustijo ležati, kjer so, tako da jih morajo na koncu odstraniti sami. Najbolje je, da vsak dan očistite majhen del zemljišča; ob pogledu na 30 m dolgo zapleveljeno površino boste hitro izgubili pogum. Sam sem ugotovil, da imam s čiščenjem 2 m širokega in 5 m dolgega zemljišča dovolj dela za en dan. Mlajši in telesno bolje pripravljeni ljudje lahko seveda v enem dnevu naredijo tudi več. Naprej z lopato odstranite travnato rušo in plevel s kratkimi koreninami –

27


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

kose ruše lahko zložite na kup, da se sčasoma spremenijo v ilovico. Če želite v grede predelati trato, jo najprej na kratko pokosite, nato pa odstranite rušo. Rušo obrnite narobe in jo prekrijte s kopreno ali plastiko. Po šestih mesecih bo to odlična površina za gojenje rastlin. Globlje korenine plevelastih trajnic (kot je kislica) morate izkopati. Tega ple­ vela se težko znebite, saj veselo raste naprej, če ga odvržete na kup komposta. Bolje ga je na drobno narezati, da oslabi, in ga šele nato dati na kompost. Še učinkoviteje pa se ga znebite, če ga za tri tedne namočite v vedro vode ali ga za nekaj mesecev tesno zavijete v plastične vreče za odpadke. Potem ko zemljišče očistite, ga morate prekopati z vilami. Tako zemljo zrah­ ljate in izkopljete morebitne korenine plevela, ki so še ostale. Bodite pozorni zlasti na slak – ta rastlina lahko ponovno zraste iz zelo majhnega koščka kore­ nine. Majhno steblo po navadi raste iz cevaste bele korenine, ki se vije kakšnih 10 cm pod površjem. Izjema je preslica, ki je sicer lepa, vendar pa ima korenine, ki segajo do pekla oziroma vsaj 1,5 m globoko. Ta plevel zato odstranite le z večkratno uporabo sredstva proti plevelu na osnovi glifosata. Slaba stran te rešitve je, da ob večkrat­ ni uporabi sredstva proti plevelu zemljišča ne morete uporabljati vso sezono. Tega sredstva tudi ni dovoljeno uporabljati pri organski pridelavi.

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

✿✿VRSTE TAL Kot pove že ime, peščena tla vsebujejo večinoma pesek. Pesek sestoji iz so­ razmerno velikih drobcev, ki se ne sprijemajo prav dobro, tako da je takšna tla lahko in preprosto obdelovati. Hkrati zaradi takšne sestave tal voda dobro odteka, kar je zelo ugodno v deževnem vremenu. Spomladi se peščena tla hitro segrejejo in so zato zelo primerna zlasti za zgodnje vrste pridelkov. Med sušnim obdobjem pa peščena prst slabo zadržuje vodo in s tem hra­ nilne snovi. To težavo ublažite tako, da v zemljo vkopljete veliko živalskega gnoja, zlasti kravjega ali konjskega, pomešanega s slamo, ali pa komposta. Glinena tla sestavljajo zelo drobni delci, ki se dobro sprijemajo. Glina zadr­ žuje vodo, kar je dobro v suhem vremenu, slabo pa, kadar dežuje. V vročini se na površini naredi trda skorja, ki se med kopanjem drobi v velike grude, trde kot beton. Pogosto ima glinena prst pod seboj tudi glineno podlago, ki preprečuje odtekanje vode, kar povzroča zastajanje vode in nerodovitnost zgornje plasti. Glinena tla nimajo le slabih lastnosti, ampak lahko z nekaj dela postane­ jo zelo rodovitna. Jeseni jih dvojno prekopljite in pustite, da zimske zmrzali zdrobijo grude, seveda pa jih morate tako kot peščena tla obilno gnojiti. Če je pod vrhnjo plastjo trda glinena podlaga, jo pri dvojnem prekopavanju sku­ šajte razbiti, tako da bo voda lahko odtekala. Če je to zaradi debeline plasti

Preucˇite sestavo tal

Obdelovanje tal je odvisno od njihove sestave. Prst nastane s počasnim drob­ ljenjem kamnin v manjše drobce pod vplivom vode, zmrzali in trenja ter na­ biranjem in gnitjem zelenjavnih in živalskih ostankov. Organski ostanki se imenujejo humus in so bistveni za kakovost prsti. Z njimi se namreč prehra­ njuje na milijone bakterij in na tisoče črvov, ki neutrudno skrbijo za rodovit­ nost prsti. Kakovostna prst je osnova za gojenje zelenjave in uspeh ali neuspeh pri go­ jenju je odvisen prav od nje. Vrtnar z dobro prstjo si lahko pri gojenju privošči tudi napake, vrtnar s slabo prstjo pa se mora zelo potruditi, da pridela dobro zelenjavo.

nemogoče, razmislite o ustreznem sistemu odvajanja odvečne vode. Glinena prst je po navadi kisla in zahteva dodajanje apna, ki k sreči spod­ buja tudi oblikovanje grudic, kar olajša obdelovanje. Dodajanje ostrega peščenega drobirja namesto drobnega peska prav tako izboljša sestavo, odvodnjavanje in zračenje tal ter olajša rast korenin. Oster peščeni drobir lahko kupite pri trgovcih z gradbenim materialom. Vrtni centri prodajajo vrtnarski pesek, ki je gradbenemu drobirju zelo podoben, vendar precej dražji. Apnenčasta tla so po navadi zelo tanka, tako da jih je težko obdelovati, saj hitro naletite na apnenčaste kamnine. Rešitev so tudi v tem primeru organ­ ski dodatki. Če je površinski sloj kljub vsemu preplitev, debel na primer le 150 mm, je na tem mestu bolje zgraditi visoke grede.

28

29


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec Šotna tla imajo povsem drugačne lastnosti. Vsebujejo veliko humusa in imajo odlično sestavo, vendar pa so zaradi procesov, v katerih nastajajo, preveč vla­ žna ali prekisla. Rešitev je prekopavanje, ki izboljša zračenje in sestavo zem­ lje, ter dodajanje apnenca, ki zmanjša kislost. Včasih vsebujejo tudi premalo hranilnih snovi, tako da jim koristi dodajanje živalskega gnoja in gnojil. Idealna tla z leti pravilnega obdelovanja nastanejo iz ene od osnovnih vrst. So globoka, gladka, mehka in rahla in jih je lahko obdelovati. Omogočajo dobro odtekanje vode, vendar pa med sušnim obdobjem vseeno zadržujejo vlago. Vsebujejo tudi veliko humusa, zaradi katerega v njih živijo tudi deževniki. Spodnja plast. Če kopljete v globino, prej ali slej naletite na drugačno sestavo tal. V glinenih tleh se temna barva spremeni v svetlejšo rjavo, ponekod celo z modrimi odtenki, in zemlja postane trša. Pri apnenčasti zemlji se pojavi belo obarvana plast. Ne glede na vrsto tal v tej plasti ni nobenega življenja. Vaša naloga je, da odebelite zgornjo plast, kjer korenine rastlin črpajo hranilne snovi. Spodnje plasti ne morete kar takoj globoko prekopati. Če je vrhnji sloj plitev, vsako leto pridobite okoli 5 cm, tako da spodnji sloj razrah­ ljate in mu dodate debelo plast organskih sestavin. Med letom se deževniki

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Iz dveh razlogov morate takšno prekopavanje opraviti jeseni ali v prvih zim­ skih mesecih. Prvič, v tem času v tleh ni pridelkov, tako da je prekopavanje laž­ je. Drugič, grudice, ki ostanejo po takšnem prekopavanju, zimske zmrzali raz­ bijejo, tako da nastane drobna prst, primerna za saditev v naslednji sezoni. Idealnih tal ni treba vsako leto prekopavati, ker imajo že samo gojenje, ki zahteva na primer izkopavanje korenin ali gomoljev, in druge vrste obdelovanja podobne učinke. Vsake tri ali pet let pa je dobro opraviti dvojno prekopavanje, saj tako preprečite, da bi pod zgornjim slojem nastala trda podlaga. V letih, ko vam tal ni treba prekopati, z vkopavanjem zelenega gnoja (rastlin, ki jih posejemo predvsem za izboljšanje tal) prst obogatite s hranilnimi snov­ mi, tako da ohrani dovolj humusa tudi za naslednjo sezono. Z vkopavanjem gnoja pa tla seveda tudi obdelujete. Pri visokih gredah, po katerih nikoli ne hodite, navadno obdelovanje pov­ sem zadostuje. Le občasno morate z vilami nekoliko zrahljati površino zemlje. Tako vam teh gred po navadi ni treba prekopavati. Prsti ne smete prekopavati, kadar je vlažna in se prijema na škornje, ker jo lahko preveč zbijete, ali kadar je presuha, saj tedaj postane preveč prhka. Obstajajo trije glavni sistemi prekopavanja: 1. enojno ali navadno prekopa­ vanje; 2. dvojno prekopavanje in 3. trojno prekopavanje.

hranijo z organskimi snovmi in prebavljajo spodnjo plast ter jo spreminjajo v rodovitno prst. Vrtnarjenje je dolgotrajen proces. S pravilnim obdelovanjem postanejo tla postopoma bolj rodovitna, pridelek pa je obilnejši in boljši.

Zakaj, kdaj in kako morate prekopavati

Ko se sezona končuje, vrtnarji začnejo prekopavati grede. Morda ste že slišali za obdelovanje tal brez prekopavanja (glejte nadaljevanje tega poglavja) in se sprašujete, zakaj se ti vrtnarji tako trudijo. Prekopavanje izboljša sestavo vrhnjega sloja prsti in odvodnjavanje ter spravi na površje hranilne snovi iz spodnjih slojev. Tako spodbuja delovanje dežev­ nikov in bakterij. Prekopavanje tudi odkrije škodljivce, ki se skrivajo v prsti. Veliko vrtnarjev vam lahko pove, da jih pri prekopavanju pogosto pozorno spremljajo taščice in so izredno vesele plena, ki pri tem pride na plano.

30

✿✿ENOJNO PREKOPAVANJE To je najlažja oblika prekopavanja, ki pri dobro obdelanih tleh večino let pov­ sem zadostuje. Je precej lahko opravilo, in ko ujamete pravi ritem dela, tudi precej hitro. Za zapolnitev zadnje brazde

1. slika: Enojno prekopavanje

31


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Površino, ki jo nameravate prekopati, razdelite na dve vrsti. V eni vrsti na­

Dvojno prekopavanje uporabite, ko pripravljate novo ali zanemarjeno zem­

redite brazdo, globoko eno lopato (okoli 25 cm ), in prst odlagajte na stran.

ljišče; nato tla dvojno prekopavajte vsake tri do pet let, kar je odvisno od

Lopato zasajajte navpično; tako zagotovite enakomerno globino.

njihove kakovosti.

Nato se pomikajte nazaj (da ne hodite po prekopanih tleh) in izkopljite drugo brazdo, pri čemer izkopano prst prestavljajte v prej izkopano brazdo. Na koncu vrste se vrnite po prst, izkopano iz prve brazde, in z njo zapolnite zadnjo brazdo. Grud v prsti vam ni treba drobiti; namesto vas jih bo namreč zdrobila zmr­ zal, tako da bo imela prst spomladi lepo drobno sestavo.

✿✿DVOJNO PREKOPAVANJE Dvojno prekopavanje je temeljitejše; pri tem dno brazde z vilami zrahljate za dodatno dolžino lopate, preden brazdo zapolnite s prstjo iz naslednje brazde. V zrahljano prst vrtnarji po navadi z vilami vkopljejo tudi nekaj komposta ali gnoja. To v globino privabi deževnike, ki povečajo globino rodovitnih tal. Če je vrhnja plast prsti plitva, pazite, da ne zmešate spodnjega in zgornjega sloja, saj to poslabša rodovitnost prsti. Rahljanje spodnjega sloja in dodaja­ nje gnoja ali komposta z leti ustvari okoli 50 cm debel zgornji sloj prsti, ki je primeren za vse vrste pridelkov. Za zapolnitev zadnje brazde

✿✿TROJNO PREKOPAVANJE Trojno prekopavanje danes večinoma uporabljajo le zelo napredni vrtnarji ali gojitelji zelenjave, ki morajo razbiti spodnji sloj, da bi izboljšali odvodnjava­ nje. Učinkovito je le tedaj, ko je zgornji sloj prsti dovolj globok in sega vsaj 30 do 45 cm globoko. Najprej morate izkopati začetno brazdo z dvojno širino. Izkopano prst pri­ hranite za zapolnitev zadnje brazde. Polovico brazde poglobite in zemljo ponovno prihranite. Nato poglobljeno polovico brazde zrahljajte z vilami do

A

B

3 Z vilami zrahljana zemlja – 2 Zemlja iz 1 Prekopana in zdrobljena zemlja

C

Z vilami zrahljan sloj, globok eno dolžino lopate 2. slika: Dvojno prekopavanje Ta vrsta prekopavanja zahteva odkopavanje prvega sloja in rahljanje drugega sloja prsti. Globina obeh slojev je enaka dolžini lopate.

32

D

Z vilami zrahljana zemlja 3. slika: Zakopavanje To je izpopolnitev dvojnega prekopavanja, pri katerem prekopljete dva sloja in zrahljate tretji sloj prsti.

33


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec dodatne globine ene lopate, ji dodajte organske sestavine in jo prekrijte s prstjo iz druge polovice brazde. V naslednjem koraku izkopljite tretjo brazdo. Prst iz te brazde prestavite

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Ob sedanjih podnebnih spremembah ne vemo zanesljivo, ali bo poletje pri­ neslo sušo ali poplave. Zato je za dober pridelek zelo pomembno tudi dobro odvodnjavanje.

na vrh prve polovice prve brazde in podobno nadaljujte do konca. Postopek je težko natančno pojasniti, čeprav – kot kaže skica – je povsem preprost.

✿✿METODA BREZ PREKOPAVANJA Ta metoda je že dolgo znana in je vrtnarjem všeč, ker vsaj na videz ponuja najlažje obdelovanje tal. Vsako leto 10 cm globoko v prst vdelajte vsaj 7,5 cm debel sloj organskih se­ stavin (komposta ali gnoja) in pustite, da jih deževniki zanesejo v globino. Slaba plat te metode je precejšnja količina organskih sestavin, ki jo le tež­ ko zberete. Za zemljišče s povprečno površino 250 m2 vsako leto potrebujete kar 25 m3 organskih sestavin. Ta količina je enaka nosilnosti dveh velikih to­ vornjakov in je mnogo večja kot količina komposta, ki med letom nastane na tako velikem zemljišču. S prevozom in prekladanjem takšne količine organ­ skih sestavin je verjetno več dela kot s samim prekopavanjem. Ne glede na to je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja angleško združe­ nje Henry Doubleday Research Association (zdaj se imenuje Garden Organic) izdelalo temeljito študijo o tej metodi. V začetku preskusa se je donosnost zemljišča, ki so ga obdelovali na ustaljen način, povečala. Po nekaj letih, ko je spodnji sloj prsti postal pretrd, pa je produktivnost močno upadla. To pomeni, da vam tal, če je prst dobra, ni treba prekopavati vsako leto, ampak le občasno, da ohranite rodovitnost vrta. Izjema pri tem pravilu so gli­ nena tla. Po mojih izkušnjah morate to vrsto tal, če je le mogoče, prekopati vsako leto, saj se hitro poslabšajo in ne izkoristijo zimske zmrzali.

✿✿KAKO PREVERITE GLADINO VODE Priporočamo, da preverite, kako na vašem zemljišču odteka voda in ali mor­ da zastaja. Na najnižjem delu zemljišča izkopljite jamo s premerom 60 cm in globino 75 cm. Kakšen teden po močnem dežju preverite, ali se je v jami nabrala voda. Če je luknja do polovice ali več polna, potem morate poskrbe­ ti za odvodnjavanje. Če je vode na dnu le za nekaj centimetrov, zadostuje le dvojno prekopavanje. ✿✿VISOKE GREDE Če je odvodnjavanje slabo in je gladina talne vode visoka, razmislite o visokih gredah, v katerih rastline rastejo nad vodo. Če je treba, naredite te grede neko­ liko višje kot po navadi. Poti bodo v takšnem primeru blatne, zato je pametno, da jih prekrijete z debelo plastjo gramoza, da ne boste hodili po blatu. ✿✿KAKŠNO NAJ BO ODVODNJAVANJE Obstajata dve odlični metodi odvodnjavanja. Prva uporablja cevi, druga pa šibje ali kamne. Odvodnjavanje mora biti urejeno na globini 50–60 cm, pri čemer naj bodo cevi za odvodnjavanje položene v razmiku 2–3 m.

Odvodnjavanje

V prsti, v kateri po več dni zastaja voda, ne morete vzgojiti dobre zelenjave. To zavira rast in razvoj rastlin in v nekaterih primerih se rastline preprosto utopijo. Korenine potrebujejo za dobro uspevanje tudi zrak, sicer propadejo. To ne velja za vodne rastline, ki rastejo v povsem drugačnih razmerah kot ze­ lenjava na vrtu.

34

4. slika: Odvodnjavanje: (levo) s cevmi; (desno) s šibjem

35


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec Pametno je, da nekaj denarja vložite v nakup posebne lopate za urejanje odvodnjavanja, ki ima dolgo ozko rezilo, narejeno posebej za to opravilo. Takš­ne lopate so poceni (stanejo manj kot 18 evrov) in delo z njimi poteka kar dvakrat hitreje. Jarki za odvodnjavanje morajo biti globoki okoli 60 cm. Ležijo naj v razmi­ ku po 2–3 m in v vzorcu ribje kosti: stranski jarki naj se pod naklonom proti najnižjemu delu zemljišča stekajo v glavni jarek. Dno jarka prekrijte s tankim slojem žlindre ali grobega gramoza, nanj pa položite luknjičaste plastične cevi. Z vodno tehtnico na več mestih preverite, ali imajo cevi dovolj velik naklon, in ga prilagodite, če je treba. Prek cevi nasujte grob gramoz, nato še droben

3

Nacˇrtovanje vrtnarskega leta

gramoz, na koncu pa vse skupaj prekrijte z zemljo. Če so cevi predrage, lahko dno jarka prekrijete s 30 cm debelim slojem žlindre ali velikih kamnov ali pa z 20 cm debelim slojem šibja, po možnosti hrastovega ali jesenovega, ki ga dobro pohodite. Cevi so trajnejša rešitev, vendar tudi šibje traja nekaj let. Pametno je tudi, da izdelate načrt odvodnja­ vanja, s katerim si pomagate, ko se cevi zamašijo. Glejte 4. sliko. Vodo morate speljati z zemljišča. Če je pri roki kakšen jarek, cevi speljite vanj. Če takšne priložnosti ni, morate na najnižjem delu zemljišča skopati zbiralnik za odvajanje vode. To je velika 2 m globoka jama s premerom okoli 2 m, ki jo napolnite z drobirjem, kamni in žlindro. Prekrijte jo s 60 cm debe­ lim slojem zemlje, tako da tudi na njej lahko gojite zelenjavo. To je zahtevno delo, tako da je bolje, da najamete gradbenika z majhnim bagrom, ki vam to opravi v nekaj urah.

5. slika: Zbiralnik za odvajanje vode. Na primernem mestu skopljite globoko jamo in jo napolnite z drobirjem in velikimi kamni.

36

✿✿Vrtnarski dnevnik

Vrtnarjenje je mnogo lažje, če vodite dnevnik. Razen če nimate popolnega spomina, vam takšen dnevnik lahko zelo pomaga skozi vrtnarsko leto. Vanj si zapisujte načrte, opravila, razmere in rezultate gojenja. Ni treba, da je dnevnik literarna mojstrovina ali preveč podroben. Pomembno pa je, da si vsa opravila redno zapisujete, tako da jih ne pozabite. Ko sejete, zabeležite, kaj sejete, vrsto semen in datum ter mesto sejanja. Zapisujte si tudi, kakšno je vreme, zlasti kdaj nastopajo zmrzali. Tako boste spoznali, kakšno je vaše mikropodnebje, in ugotovili, kdaj nastopi prva in zadnja zmrzal. Dobro je zabeležiti tudi ko­ ličino in kakovost pridelkov. Ko se približa setev, preglejte dnevnik in ugotovite, katere vrste semen so se dobro obnesle, katere pa ne. Ni nujno, da se semena, ki so bogato obrodila pri vrtnarju, ki zelenjavo goji v drugačnih tleh in v drugačnih vremenskih raz­ merah, dobro obnesejo tudi pri vas. Hitro tudi pozabite, kje ste kaj posadili; z dnevnikom lahko sledite tudi temu. Pametno je tudi, da vodite dnevnik pri­ hodnjih opravil; vanj si na kratko zapisujte, kaj morate opraviti. Tako lahko ob izbranem datumu na primer zapišete: »Posej endivijo!« in opravilo obkljukate, ko ga opravite.

37


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

✿✿Kaj boste gojili

Pogosto naletim na veliko neumnost, ko vrtnar goji tudi zelenjavo, ki mu ni všeč in je družina ne mara. Prvo pravilo se torej glasi, da morate gojiti zelenjavo, ki vam je všeč in jo radi jeste. Čeprav se zdi, da je to povsem jasno, po mojih izkušnjah ljudje na to iz nenavadnih razlogov radi pozabijo. Po drugi strani pa priporočam, da poskusite gojiti tudi zelenjavo, ki je še niste jedli. V najslabšem primeru boste zapravili zavojček semen in nekaj po­ vršine za gojenje. Potem ko si pripravite seznam zelenjave, ki jo želite jesti, iz­ berite sorte, ki jih želite gojiti.

✿✿Nakupovanje semen

Pametno je, da se oglasite v vsaj treh uglednih semenarnah, preden se do­ končno odločite, katera semena boste kupili. Poudarjam, da morajo biti se­ menarne ugledne, ker vsi dobavitelji semen ne prodajajo kakovostnih semen. Začetnik lahko poseje semena, in ko ne zraste nič, pomisli, da je narobe sadil in gojil. V resnici pa je bila stopnja kaljenja semen prenizka ali pa jim je pretekel rok uporabe. Če kupite semena v dobri semenarni in semena ne vzkalijo, lahko zavitek z neuporabljenimi semeni vrnete skupaj s pojasnilom, kaj se je zgodilo. Vaše opozorilo jim pomaga, da izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Po navadi smo v skušnjavi, da bi kupili semena, ki so poceni, vendar to ni vedno gospodaren nakup. Semena, ki jim na koncu sezone spustijo ceno, da bi izpraznili zaloge, so bila morda slabo uskladiščena in so v tem času postala neuporabna. Zato si v miru oglejte seznam, kaj želite kupiti, in pozorno preglejte kata­ loge semen. Upoštevajte, kje boste gojili zelenjavo: če jo boste gojili v posodah in visokih gredah, morate poiskati sorte, ki so primerne za gosto posaditev in jim včasih pravijo minizelenjava.

Nagrajena semena

V Veliki Britaniji veliko pomeni, če semena osvojijo medaljo Kraljevega hor­ tikulturnega društva (Royal Horticultural Society). To pomeni, da so neodvi­ sni strokovnjaki ocenili primernost semen za navadnega vrtnarja in kakovost

38

Načrtovanje koledarskega leta

pridelka. Dobavitelji seveda to navedejo tudi na zavitku, kar je znak zanesljive kakovosti. Ugotovili boste, da nagrajena semena prenesejo tudi napake pri gojenju in slabše razmere kot navadne vrste semen ter dlje časa rodijo pridelke. Kmetje pogosto razvijejo semena, ki so prilagojena zelo nadzorovanim razmeram ­rasti in kratkemu obdobju pobiranja pridelka, kar za vas ni povsem primerno. Po­ membne lastnosti so dober okus in dolgo obdobje nabiranja pridelkov, trpež­ nost ter odpornost proti boleznim. Če imate na vrtu na primer težave z golšavostjo kapusnic (glejte 108. stran), vam bo prav gotovo všeč, da danes lahko kupite tudi kapusnice, ki so odporne proti tej bolezni. To sicer ne pomeni, da so proti tej bolezni povsem imune, vendar je verjetnost, da boste vzgojili kakovosten in zdrav pridelek, pri tej vrsti semen večja kot pri navadnih vrstah.

Semenska dedišcˇina

Morda boste želeli gojiti tudi nekaj sort iz semenske dediščine. Te sorte so pogosto stare tudi sto let. Dobavitelji semen veliko vlagajo v razvoj novih sort in skušajo vzgajati lastnosti, ki jim pomagajo v boju s tržnimi tekmeci. Veliko denarja se žal obrača predvsem pri semenih, ki so namenjena kmetom in pro­ fesionalnim gojiteljem zelenjave, slabše pa je poskrbljeno za domače gojenje zelenjave. To pomeni, da daljše obiranje pridelkov ni preveč cenjena lastnost. Podobno velja tudi za okus, čeprav so se v zadnjem času tudi supermarketi začeli prilagajati naraščajoči zahtevnosti kupcev, ki vse bolj želijo kupovati zelenjavo, katere okus je prav tako dober kot videz. Sorte iz semenske dediščine sicer lahko zagotovijo odličen okus, vendar vseeno poskrbite za raznovrstnost: te sorte gojite skupaj s sodobnimi razli­ čicami. Stoletne izkušnje z gojenjem in križanjem pogosto pripeljejo do zelo izboljšanih rastlin.

F1-križanci

Nekatera semena imajo oznako F1. To pomeni, da gre za rastline, ki so re­ zultat križanja dveh izbranih sort. Takšno križanje izboljša lastnosti rastlin, da bolje rastejo in obrodijo ter so odporne proti nekaterim boleznim in škod­ ljivcem.

39


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Žal pa se semen F1-križancev ne splača hraniti; semena namreč ne ­ohranijo lastnosti rastline, ki jih je rodila, tako da so rezultati gojenja zelo nepredvid­ ljivi.

✿✿RazvršCˇanje in shranjevanje semen

Ko imate vsa potrebna semena, jih shranite na temnem in hladnem mestu ter razvrstite v zaporedju, v katerem jih boste sejali (prve so na vrsti zgodnje sorte). Upoštevajte, da so navodila za sajenje v vrtnarskih priročnikih lahko le standardizirana, zato pozorno preberite tudi napotke na zavojčkih s semeni. Pametno je, da skrbno izberete vrsto semen, ki jo želite, nato pa se pozani­ majte v trgovini, ali jo imajo na zalogi ali pa jo morda lahko naročijo posebej za vas. Na ta način preverite kakovost semen, še preden jih kupite.

✿✿NaCˇrtovanje posaditve

Ne glede na metodo gojenja, ki ste jo izbrali (posode ali grede), morate pre­ misliti, kje boste kaj posadili. Najprej poskrbite za trajne vrste posaditve. Ga­ bez lahko iz leta v leto sadite na istem mestu, podobno pa velja tudi za beluše in rabarbaro. Ko izberete mesta za takšne rastline, lahko začnete načrtovati posaditev vrst, s katerimi kolobarite.

✿✿Kolobarjenje

Če gojite zelenjavo v posodah, kolobarjenje ni potrebno, saj kompost v posodi vsako leto zamenjate, za gojitev v gredah pa je kolobarjenje zelo pomembno. Najpomembnejše pravilo kolobarjenja je, da rastline nikoli ne posadite na mesto, na katerem je rasla prejšnje leto. Različne vrste zelenjave potrebujejo različne vrste hranilnih snovi, tako da se ravnotežje teh snovi sčasoma poruši: nekaterih je premalo, drugih pa preveč. Nekateri vrtnarji so trmasti in gojijo visoki fižol ali čebulo vedno na istem mestu, čeprav je bilo že zdavnaj dokaza­ no, da to ni preveč dobra rešitev – stare navade niso vedno najboljše! Obstaja veliko različnih sistemov kolobarjenja, nekateri so povsem prepro­ sti, drugi pa zelo zapleteni in zastavljeni tako, da rastline čim bolje izkoristijo

40

Načrtovanje koledarskega leta

Prvo leto

Drugo leto

Tretje leto

prva greda

krompir

kapusnica

kar koli drugega

druga greda

kapusnica

kar koli drugega

krompir

tretja greda

kar koli drugega

krompir

kapusnica

hranilne snovi, ki jih pustijo za seboj prejšnje rastline. Najbolj preprosto je triletno kolobarjenje, ki poteka takole: Jeseni pred prvim letom gojenja morate prvo gredo za krompir pognojiti z gnojem. Krompir ima rad nekoliko kislo zemljo. Drugi gredi morate dodati nekaj apna, ker imajo kapusnice rade nevtralno zemljo. Drugo leto pognojite tretjo gredo in apno dodajte prvi gredi. Ta osnovni sistem kar dobro deluje, vendar ni prav verjetno, da ga boste lahko povsem uskladili z vrstami zelenjave, ki jih gojite. Bolj učinkovito je štiri- ali petletno kolobarjenje, ki prepreči kopičenje težav. Sam najraje uporabljam naslednji način. Prvo leto po pognojitvi posadim krompir. Ob krompirju posadim tudi gor­ jušico, ki služi kot zeleno gnojilo in odganja rumene krompirjeve ogorčice, tako da jih je v zemlji manj. Pozimi dodam dovolj apna, da se vrednost pH zviša na okoli 6, tako da lah­ ko naslednje leto posadim grah in fižol. Ti dve vrsti zelenjave imata izred­no pomembno lastnost. V njunih koreninskih gomoljčkih so bakterije, ki dušik iz ozračja vežejo v hranila za rastline. Z njimi se hranita obe rastlini, dovolj pa jih ostane tudi za rastline, posajene za njima. Naslednje na vrsti za kolobarjenje so kapusnice. Tudi te imajo rade apneno zemljo, zato preverim vrednost pH in po grahu in fižolu dodam apno, kjer je treba vrednost pH povečati. Naslednje leto pridejo na vrsto korenovke: korenje, pastinak ter beli in črni koren. Zadnje leto gojim lukovke (čebulo, česen in por). Nato gredo dobro pogno­ jim, da jo pripravim za krompir v naslednjem letu.

41


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Vse drugo je mogoče uskladiti s takšnim načinom kolobarjenja. Sladka ko­ ruza ima na primer rada veliko dušika, zato pride v poštev na začetku kolobar­ jenja, po navadi skupaj s stročnicami in z nekaj dodatnega dušika. V prostoru med korenovkami pa lahko gojite razne vrste buč. Krompir in kapusnice potrebujejo veliko prostora, ki ga le nerade delijo z drugo zelenjavo. Ta način kolobarjenja ni ravno visoka znanost. Pomembno je, da se iz­ogne­ te ponavljanju in zelenjave iz iste družine ne sadite leto za letom na isto mesto. Sčasoma se boste naučili dobro kolobariti in pridelati toliko različnih pridel­ kov, kot vam ustreza. To je ena od prednosti lastnega pridelovanja zelenjave, ki daje veliko užitka in zadovoljstva: vseskozi lahko preizkušate nove prijeme in se prilagajate spremenjenim razmeram.

Družine zelenjave

Ko načrtujete kolobarjenje, je koristno vedeti, v katero družino spada vrsta ze­ lenjave, saj imajo rastline iz iste družine po navadi rade iste razmere, podobno pa velja tudi za težave. ✿✿GLAVNE DRUŽINE ZELENJAVE Solanaceae – razhudnikovke – krompir, paradižnik in jajčevci. Cruciferae ali Brassicaceae – križnice ali kapusnice – vse sorte zelja, cveta­ ča, ohrovt in, kar vas bo verjetno presenetilo, repa, redkvice in koleraba pa tudi rukola in gorjušica. Umbelliferae – kobulnice – korenje, pastinak, korenasti in navadni peteršilj, zelena in gomoljna zelena. Liliaceae – beluševke – vse sorte čebule, šalotk, pora, česna in drobnjaka. Leguminosae – metuljnice – vse sorte fižola in graha, ki sta verjetno najsta­ rejši gojeni rastlini. Cucurbitaceae – bučevke – kumare, vse sorte buč in bučke.

Vrste, ki jih zgoraj nismo našteli, na primer sladka koruza, ne spadajo v te družine in jih lahko gojite skupaj s katero koli vrsto iz gornjih družin. Beli in črni koren spadata v družino Compositae – nebinovk ali radičevk –, lahko pa ju skupaj s pastinakom obravnavate tudi kot kobulnici (Umbelliferae).

42

4

Kako dobro izkoristiti zemljišcˇe

Večina gojiteljev zelenjave si včasih zaželi, da bi imeli več zemlje, vendar

je površina zemljišča omejena. Kako jo torej lahko čim bolje izkoristite?

✿✿Pustite, da zemlja dela za vas

Na praznem zemljišču brez pridelkov se med sezono bohotno razraste plevel, zato z dobrim izkoriščanjem prostora, ki ga imate na voljo, ne povečujete le pridelka, ampak se izognete tudi nepotrebnemu pletju plevela na izpraznje­ nem zemljišču. Potem ko junija ali julija poberete zgodnji krompir, lahko prazno zemljišče posejete z zelenim gnojem, kar koristi zemlji, ali pa posejete nizki fižol, ki po­ skrbi za lastni dušik in prenese tudi nekoliko nižjo vrednost pH, kot je idealna, solato ali hitro rastočo repo, ali celo v lončku vzgojene sadike visokega fižola. To se morda na videz ne sklada z načrtom kolobarjenja, vendar nima slabih učinkov, če rastlin ne sadite leto za letom na isto mesto. Tudi sajenje med druge rastline je odličen način, kako povečati pridelek. Po­ membno je, da upoštevate priporočeni razmik med rastlinami. Ti so po navadi preračunani tako, da zagotovijo najboljši pridelek na dani površini, in prilagojeni vrsti semena, ki jo prodaja dobavitelj. Gostejša saditev zato po navadi ne prispeva k obilnejši letini. Prostor med posajenimi vrstami počasi rastočih sort pa lahko izkoristite s posaditvijo hitro rastočih sort zelenjave, ki dozorijo, še preden jih

43


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

počasi rastoča sorta zasenči. Zgodnje korenje, na priner sorta 'Nantes', in repa zrasteta v 8−10 tednih, tako da dozorita, še preden ju prekrije bob.

✿✿Zaporedno sejanje in vzgajanje sadik v loncih

Zelenjave ni težko zamrzniti, tako da lahko presežek pridelkov shranite brez težav. Vseeno pa ima najboljši okus sveža zelenjava, zlasti takšna, ki ste jo na­ brali le nekaj ur prej. Če se želite izogniti prevelikemu pridelku naenkrat, mo­ rate poskrbeti, da bo vseskozi zorela le manjša količina zelenjave. Recimo, da nameravate vsak teden jesti cvetačo. Potem pladenj s setvenimi posodicami napolnite s kompostom in posejte tri posodice ter označite vrsto semena in datum setve. Tri tedne pozneje posejte druge tri posodice in tako naprej. Ko se rastline razvijejo, jih presadite v lončke s premerom 8 cm, nato pa v zemljo. Na ta način imate vsak teden na mizi cvetačo, namesto da bi na­ enkrat pridelali več cvetače, kot je lahko pojeste. To metodo lahko uporabite za vse vrste zelenjave, ki jih vzgajate v lončku. Zelo koristna je zlasti za solato, ki hitro zacveti, če jo pustite dalj časa v zem­ lji. Rastlina zacveti, da bi obrodila seme. Posledica so visoka stebla namesto užitnih listov. Druga prednost te metode je boljša izkoriščenost prostora, saj rastline nekaj časa rastejo v lončkih.

✿✿Podaljšajte sezono

Britansko poletje je vedno loterija za vrtnarje. Včasih pravijo, da Velika Brita­ nija sploh nima podnebja, ampak le vreme. Kakšno leto lahko sneži še v apri­ lu, naslednje pa je april lep in sončen. Vrtnarjem seveda takšne spremembe povzročajo težave. Tudi v Sloveniji je zadnje čase vreme precej spremenljivo. Z zaščito pridelkov na začetku in koncu sezone lahko rastno obdobje podaljšate, tako da imate na voljo več časa za izkoriščanje zemlje.

Vrtnarske koprene

Za veliko zemljišče je odlična naložba vrtnarska koprena. Koprena ustvari

44

Kako dobro izkoristiti zemljišče

mikropodnebje, ki je le za stopinjo ali dve toplejše od temperature tal, vendar je to dovolj, da rastline ne zmrznejo in odmrejo. Če je koprena dovolj velika, se dviguje skupaj z rastlinami, ko te rastejo, tako da so pridelki vseskozi zaščiteni. Če zemljišče kakšen teden ali dva pred setvijo prekrijete s kopreno, se malce ogreje in tako rastlinam olajšate začetek rasti. Ena od vrst zelenjave, ki ji uporaba kopren zelo koristi, je zgodnji krom­ pir, ker morebitna zmrzal v najboljšem primeru ustavi njegovo rast. Kopreno lahko ovijete tudi okoli opore za visoki fižol, če mu grozijo pozne zmrzali. Kakovostne koprene so trpežne, in če jih dobro posušite in shranite, trajajo dolga leta. Kopreno velikokrat pritrdijo v zemljo s količki, vendar jo to poško­ duje in ji skrajša koristno življenjsko dobo. Boljša metoda je, da jo na robovih in vogalih obtežite s plastenkami, napolnjenimi z vodo ali, še bolje, z mivko. Opeke prav tako poškodujejo kopreno.

Pokrovi

Prvi pokrovi za zaščito rastlin so bile steklene posode v obliki zvona ali svetilke, sestavljene iz uokvirjenega stekla. Takšne pokrove prodajajo še danes, vendar so zelo dragi, tako da so uporabni predvsem v okrasne namene. Naslednji sistem pokrovov, ki je postal priljubljen, so bile preproste plošče iz vrtnarskega stekla, velike 30 cm x 60 cm, ki so jih prislonili drugo ob drugo, da je nastal šotor, in dodatno utrdili na vrhu s sponkami. Oba konca šotora so prav tako zaprli s ploščami, da bi preprečili tunelski učinek vetra. Bolj zapleteni so bili pokrovi v obliki skednja, zgrajeni iz žičnatega ogrodja in kovinskih sponk in dveh navpičnih steklenih plošč ter dveh manjših stekle­ nih plošč v obliki šotora nad njima. Čeprav so ti sistemi učinkoviti, je njihova slaba plat visoka cena in krhkost stekla. Kadar delate s steklom ali v bližini stekla, vedno grozi nevarnost po­ škodbe – takšnega sistema prav gotovo ni pametno uporabljati v vrtu, na ka­ terem se igrajo tudi otroci. Danes so na voljo ceneni plastični cevasti pokrovi, ki jih je lahko postaviti. Prodajajo jih z vsemi potrebnimi klini in sponkami. Po navadi so narejeni iz trpežnega polietilena, vendar so še vedno lahki, tako da jih brez težav zložite in spravite v lopo, kadar jih ne uporabljate. Odprte konce morate podobno kot

45


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Kako dobro izkoristiti zemljišče

pri steklenih pokrovih zapreti s stekleno ploščo ali, kar je varneje, s prozorno plastično ploščo. Ker so ti pokrovi zelo lahki, jih lahko prevrne in poškoduje močan veter. Na krajih, kjer je vetrovno, jih utrdite z bambusovimi palicami, ki jih zapičite v zemljo ob straneh in nagnete proti pokrovu. Ker sončna svetloba plastičnim materialom škoduje, morate to vrsto pokro­ vov odstraniti in shraniti, kadar jih ne uporabljate. Obstajajo tudi različice te vrste pokrovov, kot so plastični tuneli, narejeni iz zelo tankega polietilena. Ti ne trajajo prav dolgo, saj se hitro strgajo. Tudi v tem primeru se je bolje odločiti za kakovost. Dobijo se namreč tudi trpežni tunelski pokrovi, izdelani iz trpežne valovite ali gladke prozorne plastike. Pokrovi so zelo koristna naložba, saj varujejo rastline, ki bi jih drugače po­ morile zmrzali, hkrati pa zaradi toplejšega okolja pospešijo rast.

6. slika: Tople grede 1 Topla greda iz lesenega okvirja s polietilenskim pokrovom 2 Topla greda iz aluminijastega ogrodja s steklenim pokrovom 3 Doma narejena topla greda

1

2

Ti rastlinjaki so lahko različno veliki, po navadi dolgi okoli 2 m in široki 1 m. Zadnja stran je višja od sprednje, tako da se stekleni pokrov poševno spu­ šča proti prednji strani. Stranice so iz stekla ali kakšnega drugega materiala. Tople grede, ki so povsem steklene, seveda prepuščajo več svetlobe, vendar omogočajo drugi materiali boljšo toplotno izolacijo. Toplo gredo z lesenimi stranicami lahko naredi vsakdo, ki ima nekaj mizarske žilice in nekaj starih okenskih šip. Splača pa se pozanimati tudi za tople grede z dvojno zasteklitvijo. Učinkovit pokrov naredite tako, da na okvir pritrdite trpežen polivinil. Po zmernih cenah lahko kupite aluminijaste tople grede s steklenimi pokro­ vi, ki jih boste lahko uporabljali leta in leta. Postavite jih na primerno mesto, saj je steklo lomljivo in zato nevarno. ✿✿Uporaba tople grede Topla greda ima dva glavna namena. Lahko jo uporabljate kot majhen rastlinjak, ki zagotovi boljše razmere za rast rastlin. Semena, ki jih posejete na prosto, imajo v takšnem rastlinjaku boljše razmere za kalitev. Uporabite pa jo lahko tudi za utrjevanje rastlin. Če sadike vzgojite v toplem rastlinjaku, nato pa jih presadite neposredno na prosto, je precej verjetno, da jih bo šok ob presaditvi ubil. Če pa jih najprej presadite v toplo gredo, se lahko bolje pripravijo na zunanje temperature. Ob toplih dneh pokrov odprite, ponoči pa ga dobro zapirajte. To je sicer groba, vendar zelo učinkovita metoda za uravnavanje temperature v topli gredi. Če grozi nenadna zmrzal, toplo gredo prekrijte s kopreno ali plastjo časo­ pisnega papirja, da jo dodatno toplotno izolirate. V zelo hladnem vremenu se odlikuje zlasti topla greda, ki nima steklenih stranic, saj je v takšnih raz­ merah temperatura v njej nekoliko višja.

3

46

47


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Spomladansko zelje sejete julija in avgusta, septembra in oktobra pa ga lahko presadite na prosto. Dozori aprila in maja. Poletno zelje sejete pozno pozimi ali zgodaj spomladi – februarja in marca pod steklom, aprila pa na prostem. Pod steklom vzgojeno presajate na prosto od poznega aprila do junija, po­ birate pa ga od julija do oktobra. Tudi zimsko zelje posejete aprila in maja in presadite na prosto julija, vendar pa ga pobirate od novembra do februarja. Zeleno zelje ima stožčaste, nekoliko razmaknjene liste in trdne okrogle gla­ ve, podobne okroglolistnemu ohrovtu. Za rdeče zelje pogosto mislijo, da je zelje za vlaganje, vendar je dobrodošel in okusen dodatek za solate, skuhate pa ga tako kot zeleno zelje. Zelje gojite podobno kot vse kapusnice. Razmiki pri sejanju se razlikujejo od različice do različice. Glavni škodljivci so slinarji in kapusna muha (glejte 109. stran), glavna bolezen pa golšavost kapusnic (glejte 108. stran). Zelje po navadi pobirate, ko ga potrebujete, vendar ga lahko prav dobro tudi uskladiščite na hladnem mestu. Glave zimskega zelja poberite novembra in jih uskladiščite vse do pomladi. Steblo odrežite in odstranite zunanje liste, saj se pod njimi lahko skrivajo slinarji. Shranite glave na temnem in hladnem mestu. Ko pobirate spomladansko in poletno zelje, steblo odrežite okoli 5 cm nad tlemi, nato pa vanj na vrhu zarežite okoli 1 cm globok križ; iz njega zra­ stejo štiri majhne glave, tako da imate še drugi pridelek.

Slovar Nekaj najpogostejših vrtnarskih izrazov: Allium Latinsko ime za družino lukov, v katero spadajo čebula, šalotka, česen, drob­ njak in por. bela gniloba Resna bolezen čebule, šalotk, pora, česna in drobnjaka. Okuži prst in je zelo odporna, tako da lahko spi in čaka v tleh tudi do petnajst let. beljenje Postopek, pri katerem svetlobi preprečite dostop do rastline, kar rastlino pobeli in ji izboljša okus. Uporablja se na primer pri gojenju radiča, zelene in pora.

74. slika: Različne sorte zelja

bolhači Hrošči, ki sami ali njihove ličinke uničujejo kulturne rastline, kot so redkve, ko­ leraba, pesa in kitajsko zelje. bordojska brozga Mešanica bakrovega sulfata in gašenega apna, s katero je mogoče nadzorovati krompirjevo plesen pri krompirju in paradižniku.

214

215


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Slovar

bučevke

kompost

Slovensko ime za družino zelenjave Cucurbitaceae, v katero spadajo kumarice,

Mešanica za gojenje rastlin, ki nastane z razpadom organskih snovi. Komerci­

razne vrste buč in bučke.

alne vrste komposta vsebujejo tudi druge snovi, kot so šota, vlaknine, minerali in gnojila.

čebulček Majhna nezrela čebula, vzgojena iz semena. Gojitelj ji ustavi rast, da jo spomladi

koprena

poseje in se iz nje razvije prava čebula.

Vrtnarska koprena je lahka prosojna tkanina, ki prepušča vodo in s katero rast­ line zaščitite pred škodljivci.

dvojno prekopavanje Metoda globokega prekopavanja zemlje in vkopavanja organskih snovi, pri ka­

krompirjeva plesen

teri se odebeli gornji sloj prsti in izboljšata odvajanje vode in rodovitnost tal –

Glivična bolezen, ki napada krompir in paradižnik.

glejte Dvojno prekopavanje, 32. stran. nadzemni del rastline golšavost kapusnic

Steblo in listje rastline. Uporablja se zlasti pri opisovanju krompirja.

Resna glivična bolezen v tleh, ki napada vse kapusnice – glejte Golšavost kapusnic, 108. stran.

nenadzorovana rast rastlin Rast rastlin na napačnem kraju, potem ko se same zasejejo ali pa zrastejo iz go­

gomolj

moljev, ki ste jih spregledali pri žetvi (glavna krivca sta krompir in laška repa).

Odebeljeni podzemeljski del rastline, kot so na primer krompirjevi gomolji. občutljiva rastlina grozd

Rastlina, ki ni odporna proti zmrzali ali je občutljiva celo na hladno vreme na

Skupina sadežev na rastlini. Uporablja se tudi za skupine paradižnikov.

območju, na katerem jo gojijo. Takšno rastlino morate gojiti v navadnem rastli­ njaku ali topli gredi.

kaljenje Začetek razvoja semena v rastlino. Vsa semena se ne razvijejo v rastline. Za ti­

odmiranje sadik

ste, ki se, pravimo, da kalijo.

Odmiranje sadik zaradi preveč vlažnih razmer, slabe prezračenosti ali pregoste posaditve.

kapusnice Slovensko ime za družino zelenjave Brassicaceae.

odporna rastlina Rastlina, ki dobro prenaša zmrzal in zimske razmere na območju, kjer jo gojijo.

kolobarjenje pridelkov Spreminjanje mest, kjer gojimo posamezne vrste zelenjave. Preprečuje, da bi

osipavanje

se na teh mestih nabirali škodljivci in bolezni, ter omogoča dobro izkoriščanje

Nasutje prsti okoli vznožja stebla ali celo prek listja rastline (zlasti krompirja),

hranilnih snovi v tleh – glejte Kolobarjenje, 40. stran.

kar izboljša pridelek in rastlino zavaruje pred zmrzaljo.

216

217


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec pinciranje

Slovar

pridelek in učinkovito izrabo prostora.

Odstranjevanje rastočih vršičkov poganjkov, kar ustavi rast rastline v višino in spodbudi bolj košato rast. Tudi odstranjevanje majhnih stranskih poganjkov ali

redčenje rastlin

zalistnikov na steblu paradižnika s palcem in kazalcem.

Odstranjevanje sadik ali majhnih rastlin, da bi imele druge več prostora in bi se lahko popolnoma razvile. Ker semena včasih ne vzkalijo, jih morate po navadi

pokrov

posejati več, kot potrebujete rastlin, in jih nato razredčiti na priporočene raz­

Poljubna prozorna nizka zaščita za rastline, ki rastejo na prostem. Glejte Po-

mike med rastlinami.

krovi, 45. stran. rja potaknjenec

Razne vrste glivičnih rastlinskih bolezni, ki se na rastlini pokažejo kot oranžni

Mlada rastlina, s katero lahko razmnožujemo nekatere rastline – glejte Artičo-

madeži, podobni rji. Pogosto prizadeva zelenjavo iz družine čebul, zlasti por

ka, 155. stran.

in gabez.

povečanje vlažnosti v rastlinjaku

rumena krompirjeva ogorčica

Povečanje vlažnosti v rastlinjaku s polivanjem tal in podobnimi ukrepi, ki znižajo

Majhen prozoren črv, ki slabo vpliva na pridelek in/ali kakovost več rastlinskih

temperaturo in zmanjšajo izgubo vode v rastlinah.

vrst, zlasti krompirja in čebule.

pozna žetev

saditvena posodica

Pobiranje pridelka, ko je že minilo najboljše obdobje za njegovo žetev.

Posodica, ki je del pladnja za setev – glejte Setveni pladnji in sadike, 62. stran.

presajanje Posaditev sadike iz saditvene posodice v lonček ali preselitev rastline iz enega

sejanje na prosto

lončka v drugega ali na prosto.

Sejanje semen na mesto v gredi, kjer bodo rastline rasle.

prezgodnje cvetenje

semenski krompir

Ko rastlina prezgodaj zacveti in pripravi semena. Pravimo tudi, da gre v cvet.

Majhni krompirjevi gomolji, ki se uporabljajo za sajenje novega krompirja –

Prezgodaj radi cvetita zlasti čebula in zelena solata.

glejte Krompir, 183. stran.

puščanje v tleh

siljenje

Ohranjanje zelenjave v tleh za poznejšo uporabo – glejte por v razdelku Decem-

Postopek, s katerim rastlino prisilite, da raste v temi, zaradi česar dobi mehke

ber, 153. stran.

liste ali plodove, na primer rabarbara.

razmik

sito

Razdalja med posajenimi rastlinami ali vrstami rastlin, ki zagotovi najboljši

Grobo plastično ali kovinsko sito, skozi katero presejete kompost ali zemljo.

218

219


ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Slovar

sorta

zastirka

Različica rastline; 'Sungold' in 'Gardener's Delight' sta na primer sorti paradiž­

Snov, s katero prekrijemo tla. Po navadi zagotavlja hranilne snovi in preprečuje

nika.

izgubo vode ali razraščanje plevela.

spodbujanje kaljenja krompirjevih gomoljev

zeleni gnoj

Spodbujanje krompirjevih gomoljev, da poženejo kalčke še pred posaditvijo –

Kulturna rastlina, ki zadrži in zagotovi hranilne in organske snovi, da se izboljša

glejte Krompir, 185. stran.

rodovitnost tal – glejte Zeleni gnoj, 71. stran.

spodbujanje kaljenja semen Spodbujanje kaljenja semen pred sejanjem – glejte Sladka koruza, 204. stran. Koristno je tudi za ugotavljanje, ali so semena uporabna in kolikšna je stopnja njihovega kaljenja. stare sorte Stare sorte rastlin, ki jih je po navadi težje dobiti kot sodobne in ki so pogosto zelo okusne. stopnja kaljenja Delež semen, ki se razvijejo v sadike, v skupnem številu semen. stročnice Družina rastlin, ki je znana zlasti po vezavi dušika iz zraka. strune Majhni črvi družine Elateridae, ki objedajo v glavnem krompir. Težave povzro­ čajo zlasti v tleh, ki so nastala iz predelane trate. topla greda Nizka, s steklom prekrita struktura, ki omogoča, da rastline rastejo v zavetju pred slabim vremenom – glejte Uporaba tople grede, 47. stran. zaporedno sejanje Sejanje zelenjave v časovnih intervalih, po navadi na štirinajst dni ali tri tedne, pri kateri se pridelek lahko uporablja dlje časa in ne samo enkratno.

220

221


Koristni naslovi ✿✿Državni organi, fakultete in inštituti

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Fitosanitarna uprava Republike Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana tel.: 059 152 930 http://www.furs.si/ Biotehiška fakulteta Oddelek za agronomijo Katedra za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Jamnikarjeva 101, Ljubljana tel.: 01 320 30 00 Kmetijski inštitut Slovenije Hacquetova ulica 17, Ljubljana tel.: 01 28 05 262 http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web

223


Strokovna društva Društvo za varstvo rastlin Slovenije Jamnikarjeva 101, Ljubljana http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/

Analize tal, svetovanja ter organizacija tecˇajev in predavanj Kmetijska svetovalna služba Slovenije http://www.kgzs.si/gv/izobrazevanje/izobrazevanja-in-usposabljanja.aspx Kmetijsko-gozdarski zavod Celje Trnoveljska cesta 1, Celje tel.: 03 425 55 00 http://www.kmetijskizavod-celje.si Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj Cesta Iva Slavca 1, Kranj tel.: 04 280 46 00 http://www.kgz-kranj.si

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Kromberk, Pri hrastu 18, Nova Gorica tel.: 05 335 12 00 http://www.kvz-ng.si Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto Šmihelska cesta 14, Novo mesto http://www.kmetijskizavod-nm.si/page/sadjarstvo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj Ormoška cesta 28, Ptuj tel.: 02 749 36 10 http://www.kgz-ptuj.si/

Spletna vrtnarija

http://www.vrtnarija-rast.si/161/rastline

Obvestila in priporocˇila za varstvo rastlin Vsi območni kmetijsko-gozdarski zavodi in še:

Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana Celovška 135, Ljubljana http://www.lj.kgzs.si/ Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor Vinarska ulica 14, Maribor tel.: 02 228 49 00 http://www.kmetijski-zavod.si Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota Štefana Kovača 40, Murska Sobota tel.: 02 539 14 10 http://www.kgzs-ms.si/

224

Kmetijski inštitut Slovenije http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web?m=29&j=SI#nav Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin Slovenije http://www.fito-info.si/Prognoze/Do2002/sluzba_arhiv.htm Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin http://www.fito-info.si/ Služba za varstvo rastlin Slovenije, prognostična obvestila http://www.fito-info.si/pr/obv/

225


Gnojila, sredstva za varstvo rastlin Agrolit, d. o. o. Graška cesta 25a, Litija tel.: 01 898 52 90 http://www.agrolit.si/index_slo.html

Agroruše, d. o. o. Tovarniška 27, Ruše tel.: 02 66 90 710 http://www.agroruse.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1 88&Itemid=300 Cinkarna Celje, d. d. Kidričeva 26, Celje tel.: 03 426 60 00 http://www.cinkarna.si Metrob, d. o. o. Začret 20a, Ljubečna tel.: 03 7806 330 http://www.metrob.si Pinus TKI, d. d. Grajski trg 21, Rače tel.: 02 60 90 211 http://www.pinus-tki.si Semenarna Ljubljana, d. o. o. Dolenjska cesta 242 tel.: 01 475 92 00 http://www.semenarna.si/zemlje-ter-sredstva-za-varstvo-rastlin Unichem, d. o. o. Sinja Gorica 2, Vrhnika,

226

tel.: 01 7558 150 http://www.unichem.si

Knjige BERWANGER, Peter et al.: Vrtna opravila: korak za korakom Kranj: Narava, 2009. BRAGATO, Pier Antonio: Za zdrav vrt: preprečevanje in zatiranje bolezni vrtnin (žuželke, poškodbe in zdravila; Ljubljana: Delo revije: Pisanica, 2004. DEL Fabro, Adriano: Naravno gnojenje: za zeliščni, sadni in okrasni vrt (gnojila, kompost, izboljševalci tal); Ljubljana: Delo revije: Pisanica, 2004. Kraljevo Hortikulturno združenje: Vrtnarski priročnik: svetovalec za sodobne vrtnarje; Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. PEARS, Pauline: Naravno vrtnarjenje: do zdravih pridelkov brez kemikalij Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. Reader's Digest: Dedkovi vrtnarski nasveti.; Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. SQUIRE, David: Vrtni škodljivci in bolezni: osnovni priročnik za prepoznavanje ter zatiranje škodljivcev in bolezni na vrtnih rastlinah; Kranj: Narava, 2010.

Revije in cˇlanki

Botanix – (spletni) časopis o rastlinah in vrtnarjenju http://www.botanix.kpr.eu/sl/

227


Moj mali svet Ljubljana: ČZD Kmečki glas http://www.kmeckiglas.com Naredi sam, spletni časopis http://www.naredisam.com/menu.php?glmen=ovs&p=ovs SLONEP Vrt in okolica http://www.slonep.net/vrt-in-okolica/ Založba Kmečki glas http://www.kmeckiglas.com/

Spletne strani in forumi http://www.kmetija.si/

http://www.slavko-zgonec.net/ http://www.valentinsvetuje.si/

228


Zelenjava