Issuu on Google+

SKUPINA MLADINSKA KNJIGA


Irena Duša Draž & Izar Lunaček VZGOJA STARŠEV Prva izdaja, prvi natis © Cankarjeva založba − Založništvo, d. o. o.

Vse informacije o knjigah Cankarjeve založbe lahko dobite tudi na internetu: www.

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elek­tronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.018.1 DUŠA, Irena Vzgoja staršev / Irena Duša Draž & [ilustriral] Izar Lunaček. 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2010. (Zbirka Najst) ISBN 978-961-231-765-2 252758272


Irena Duša Draž

VZGOJA STARSEV ilustriral

Izar Lunaček


Kseniji in Zdravku. Brez vaju ne bi bilo nic.


KAZALO Kako nastane zabaven priročnik Vzgoja staršev Alkohol

... 9

. . . 13

. . . 18

Darila

. . . 27

Domača zabava Domače živali

. . . 35 . . . 44

Družba

. . . 53

Hrana

. . . 59

Imidž

. . . 67

Izhodi

. . . 72

Ljubezen na obisku

. . . 80

Obšolske dejavnosti

. . . 89

Pižama parti Počitnice

. . . 105

Pospravljanje Pravila

. . . 97

. . . 112

. . . 120

Preklinjanje

. . . 128

Prijatelji na obisku Računalnik

. . . 136

. . . 144


Reševanje konfliktov Spanje

. . . 152

. . . 159

Svoboda

. . . 166

Tatuji in pirsingi Telefoniranje

. . . 174

. . . 181

Televizija

. . . 189

Tvoja soba

. . . 197

Učenje

. . . 205

Varovanje podatkov Žepnina

. . . 212

. . . 221


KAKO NASTANE ZABAVEN PRIROČNIK Ireno poznam že dolgo, še iz časov, ko je kot čista mladenka za Pil in Plus pisala članke o ljubezni in podobnih najstniških rečeh. In zdaj je Irena mama, ki še ni pozabila, kako je biti najstnik (če ne verjamete, lahko vzamete v roke Irenino knjigo Seksikon, ki je izšla pred dvema letoma v isti zbirki), ve pa tudi, kako se počutiš v vlogi staršev. In to je za pričujočo tematiko idealna kombinacija. Najboljše stvari, ki so bile zadnje čase objavljene v Plusu, so nastale ob kavi. Vsaj pri sodelovanju z Ireno je bilo vedno tako. »Kakšna sreča, da obe radi pijeva kavo,« je nekoč rekla Irena, ko sva prišli na idejo o Seksikonu. In ob enem takšnih posedanj nama je prišlo na misel, da bi bilo fino napisati članek o tem, kako ukrotiš starše. Ravno obratno, kot je sicer v veliki večini člankov ali priročnikov, ki staršem svetujejo, kako naj ukrotijo težavne najstnike. »To pa seveda ne pomeni,« je ob tej kavi razpredala mlada mama Irena »da bodo mulci mislili, da si lahko dovolijo vse, kar jim pade na pamet. Gre bolj za to, da bi tudi mularija razumela starše, njihove strahove, stiske, negotovosti, vso zapleteno težo starševstva, in da bi razumeli, da starši nismo eni hudobci, ampak samo ljudje, ki hočejo dobro, čeprav ne vedno na posrečen način. Tudi mulce bi morali naučiti, kako je s starši najbolje rokovati, da bodo bolj mirni in osveščeni glede težav njihovih otrok. Ker v bistvu gre pri sporih otroci – starši vedno za cel kup nesporazumov.« 9


Tako sva ugotovili, da večino konfliktov v življenju sproža – učeno rečeno – slaba komunikacija ali pa sploh pomanjkanje le-te. Za pogovor, ki kam pripelje, pa ni dovolj le dobra volja, ampak se je treba pogovora tudi naučiti. Pri tem, poleg poskusov v praksi, pomagajo navodila. Najbolj pa premislek, ki se sproži ob kakšnem dobrem članku, ki daje misliti, vsebuje praktične primere in je še ustrezno začinjen s humorjem. In nastajati so začeli članki, ki so bili prav takšni: iskrivi, humorni, zadeli so v bistvo problema. Povedali so mulcem, kako naj razložijo staršem svoje videnje spora, hkrati pa so razložili, zakaj so se nekateri starši znašli na drugem bregu kot njihovi otroci. Govorili pa so tudi o mejah z razlogom, ki so in so vedno bile za odraščajoče osebke. Pa o tem, zakaj so nekatere omejitve vendarle nujne. In o tem, da nekateri starši nimajo vedno prav in zakaj ne. Ponudili so tehtne nasvete, kako se vesti v kakšni situaciji, in kaj je tisto, o čemer je nujno spregovoriti s starši. Ampak ne kot recept, ker recepti za življenje niso primerni. So le za kuharske kotičke, kar pa rubrika Starši v mojih rokah ni bila. Tehtni nasveti so bili mišljeni predvsem kot izhodišče za razmišljanje in iskanje smeri na poti reševanja problema. »In končno,« sva razmišljali na glas »lahko mulci katerega od člankov tudi pokažejo staršem, posebej če ne znajo prav dobro povedati tega, kar mislijo. Starši bodo morda bolje razumeli, kaj je težava, in sestopili s sovražnega okopa, kjer so, globoko prepričani samo v svoj prav, pognali korenine.« 10


Članki so tako nastajali, poleg Ireninega besedila obogateni še s karikaturami Izarja Lunačka, in mulci so rubriko posvojili. »Kakšna škoda,« sem razmišljala »da bi bili tile teksti objavljeni samo v Plusu. Revija izide, se prebere, morda pri najbolj vztrajnih oboževalcih za nekaj časa tudi shrani, po navadi pa po uporabi roma v smeti ali v star papir.« Z Ireno sva se, kot običajno, dobili na kavi, naslednjič pa se nam je pridružil še urednik Cankarjeve založbe Zdravko. In tako je nastala ideja, da bi Starši v mojih rokah postali knjiga, pravzaprav priročnik z naslovom Vzgoja staršev. Za najstnike, pa tudi za starše. Čtivo, ki je naše gore list in ni preveden priročnik z angleško govorečega področja, se pravi, da vsebuje primere, ki zadevajo našo, slovensko mularijo in je humoren na naš, slovenski način, z našimi štosi in specifiko. In z našimi karikaturami, našega, slovenskega Izarja, ki je (to trdim z gotovostjo) samo eden in edini, blizu mulariji in vsem, ki jim ni tuja dobra karikatura. Knjiga je zdaj pred vami. Včasih se želje tudi uresničijo in meni so tokrat se. Veselim se z vami in vsemi najstniki in najstnicami, ki jo bodo prebirali, pa tudi z njihovimi starši. »Irena, čas je za kavo …« Jana Zirkelbach

11


VZGOJA STARŠEV Vsaka knjiga si zasluži en tak konkreten uvod, pa naj ga ima tudi tale. Takole na pol kot razlago o smislu in osnovni ideji zbirke nasvetov, na pol kot opravičilo besnim predstavnikom starševskega sindikata, ker bom v knjigi razkrila njihove najbolje varovane skrivnosti. Osebno sem namreč prepričana, da bi se lahko z informacijami, ki jih imam kot odrasla oseba, veliko lažje in lepše prebila skozi dileme pubertete, predvsem na področju odnosov s starši. Priznajmo si, s starši je težko. Predvsem zato, ker so prepričani, da imajo vedno prav. In tudi zato, ker brez izjeme vejo, kaj je najboljše za nas. Poleg tega iz izkušenj vejo tudi, da ne posije le sonce za vsakim dežjem, ampak tudi obratno. In puberteto lastnega naraščaja neizogibno jemljejo kot nevihto katastrofalnih razsežnosti, ki bo zatemnila sončno nebo otroških let, ko smo bili še ljubki in neproblematični. Za te strahove so delno krivi spomini na njihovo lastno odraščanje, v večji meri pa številne revije in knjige, ki staršem pubertetnikov delijo nasvete in jih poskušajo prepričati, da za vzgojo pamža v uravnoteženo odraslo osebo nista dovolj le zdrava pamet in ljubeče srce (ampak predvsem zapravljanje velikih količin denarja za najnovejše priročnike o vzgoji, stimulaciji, razvoju in komunikaciji z najstniki). Ker to ne pelje nikamor (ne nas ne njih, še najmanj pa vse skupaj), vam torej predlagam, da pomagate staršem odrasti skupaj z vami. 13


Starši za telebane Kaj to pomeni v praksi? Ker je življenje preobsežna tema, da bi se je lotila kar tako, v kosu, sem se poskušala posvetiti vsakemu področju posebej. Prav lahko, da nekaterih nasvetov sploh ne potrebujete, nekatera vprašanja pa bodo ostala brez odgovora, ker pač niso pravočasno prišla na moj spisek težav, ki nam jih povzročajo starši, ali pa mi enostavno niso padla na pamet. Ravno zato, ker ima vsak od nas drugačne težave in različne prioritete, sem teme razvrstila kar po abecedi. Kako vzgojiti svoje starše se torej lahko učite sistematično, od A do Ž, ali pa preletite seznam in se najprej popraskate tam, kjer vas najbolj srbi. Kakorkoli že, preden začnete metati stran svoj dragoceni prosti čas za prebiranje te knjige, je prav, da vam povem, kaj lahko od nje pričakujete. Vzgoja staršev vsekakor zahteva kar nekaj truda, ki vam bo, če ste ga pripravljeni vložiti, pomagal ukaniti starše v to, da vam bodo dali višjo žepnino, da vam bodo dovolili daljše izhode, da vam ne bodo težili zaradi šole, da vam ne bodo ukinjali ne telefona ne televizije in da si bodo končno pustili razložiti osnove sodobne glasbe ter začeli skupaj z vami namesto svojega dolgočasnega lajnanja poslušati res dobre bende, tako kot se spodobi – na glas. Vem, da se vam zdi to precej nemogoča naloga, a verjemite, vse je odvisno od zornega kota. Ker je življenje že samo po sebi dovolj čudovito zapleteno,

14


je na takšne stvari predvsem najbolje gledati enostavno in praktično, in takole na to gledam jaz. Najprej se je treba vprašati: Kakšni so naši cilji, kaj si za nas želijo naši starši in kako je to v sorodu?

Naši cilji

Cilji staršev

Da bi se imeli lepo

Da bi bili srečni

Da bi bili priljubljeni

Da bi nas imeli ljudje radi

Da bi bili srečno zaljubljeni

Da nas ne bi nihče prizadel

Da bi bili pomembni

Da bi se izkazali v šoli

Da bi imeli veliko denarja

Da bi dobili dobro službo

Da bi bili največje face

Da bi bili samozavestni

Da bi bili neodvisni

Da bi nam lahko zaupali

Da bi bili odrasli

Da bi bili samostojni

15


Če dobro razmislite, vam bo verjetno postalo jasno, da si pravzaprav želimo istih stvari. Razlika med njimi in nami je predvsem v tem, da mi razmišljamo prej o cilju samem, starši pa bolj o tem, kako se do tja pride. Poleg tega prihaja do razlik pri interpretaciji teh želja. Za nas biti faca lahko pomeni, da nam ne postavljajo ure, do kdaj moramo biti doma, za njih biti faca pomeni, da s ponosom rečeš ne alkoholu. (Kot vidite, tudi ta dva primera nista nezdružljiva.)

Zorni kot Proti staršem se torej ni treba boriti. Treba jim je pomagati. Pomagati, da bodo videli stvari v naši luči, da jim bo postalo jasno, da igramo v isti ekipi. Preden se lotite te precej zahtevne naloge, je dobro poznati­ nekaj dejstev. Predvsem to, da vsaka prepoved, upiranje z vsemi štirimi ali smrtno resna tišina pri starših prej kot jezo, odločnost in vsevednost predstavljajo negotovost in bojazen, da bodo kaj zamočili. Ker vejo, da morajo biti opora svojim otrokom, si starši v trenutkih šibkosti skoraj brez izjeme nadenejo vsemogočen izraz in upajo, da ne bo nihče opazil, kaj se skriva pod njim. Starši so v bistvu ene take reve. Kar naprej jih je strah. Vejo, da so otroci mešanica njihovih genov in njihove vzgoje, se pravi stoodstotno domač proizvod, in če kaj ne dela, kot bi bilo treba, ne krivijo izdelka, ampak sami sebe. Po drugi strani­

16


so ugotovili, da so svojo nalogo do zdaj očitno opravljali odlično, glede na to, kako kvaliteten zarod so vzredili. In potem jih je še bolj strah, da bodo pokvarili kaj za nazaj, tako kot otrok, ki gradi potičke iz peska, potem pa se obrne in jih z lastno ritjo podre. In starši niso nič drugega, kot zelo previdni (štorasti) velikani v peskovniku prihodnosti svojih otrok. In ker jih je strah, začnejo iskati odgovore pri profesionalcih, psihologih, pedagoških delavcih, propadlih študentih, ki jim za preživetje ne ostane drugega, kot da pišejo priročnike o vzgoji in prodajajo eno samo resnico za ves svet in vse primere. In bolj kot so zmedeni in negotovi, bolj vztrajajo pri svojem. Zato vaša naloga vsekakor ni lahka. Zahtevala bo veliko zdrave pameti in še več ljubezni, a odločnost in vztrajnost vas bosta pripeljala do cilja – do tega, da boste skupaj s svojimi starši zaigrali v isti ekipi, in to na zmago.

17


ALKOHOL Alkohol je ena najboljših stvari v življenju. Pomaga ti, da se sprostiš in pozabiš na svoje težave, ob njem postaneš bolj zgovoren, komunikativen, simpatičen, svet je na pogled lepši, ljudje takisto, da ne govorim o neizmerni ljubezni, dobri volji in celo radodarnosti, ki te prevzamejo ob zadostni meri alkohola. Pa še do spolnih odnosov je neizmerno lažje priti, če ste ti in vsi okrog tebe malo pod gasom. To, da je alkohol za mlajše od 18 let prepovedan, pove veliko o sebičnosti odraslih, ki to čudovito zdravilo za vse težave človeštva ljubosumno čuvajo zase, čeprav je jasno, da so najstniki pod večjim stresom kot odrasli in zato tudi bolj potrebni odrešitve. Kako torej starše prepričati, da vam omogočijo redno alkoholno omamo?

Ha, ha, ha ... ha, ha ... Samo malo, ha, ha ... da se neham smejat, ha, ha ha ... Pardon. Ha, ha ... Evo, sem že. Ha, ha, ha, hi, hi ...

19


Alkohol nikol ni kul Oooh, tole je pa bilo. Saj niste tako neumni, ne? Ker če ste odprli to knjigo v upanju, da vam bom pomagala pri opijanju, potem jo vsekakor takoj zamenjajte za dnevni časopis ali zgodovinsko čitanko, bo več učinka. Alkohol je za mladoletne prepovedan z razlogom. Če bi bili čisto pošteni do sebe, bi ga tako ali tako prepovedali ljudem vseh starosti, ker večinoma dela same težave. Ljudje, ki pijejo alkohol, so tako nagnjeni k:

• poškodovanju samih sebe, • poškodovanju družinskih članov, • poškodovanju pivskih prijateljčkov, • poškodovanju imovine (recimo vrat vseh vrst, ko jih poskušajo na vsak način odpreti v napačno smer in jih tako spulijo s tečajev, recimo vsakovrstne steklovine in keramike, ki jim vse prerada pada iz rok, recimo posteljnine, po kateri bruhajo), • poškodovanju avtomobila, • prekomernemu zapravljanju denarja, • izgubljanju dežnikov, klobukov, dokumentov, • propadanju notranjih organov, • tveganemu spolnemu vedenju,

20


• tveganemu prečkanju prometnih cest, • nepotrebnemu praznjenju zdravstvene blagajne, • vrtoglavici, opotekanju, smrčanju in smradu.

Povprečno inteligentnemu mladostniku se seveda zastavi logično vprašanje: zakaj torej alkohol ni prepovedan za vse? Hja, vedeti je treba, da ima vsaka še tako slaba stvar tudi dobre strani, sploh če jo pogledaš iz dovolj zvite perspektive. Tako si recimo lahko rečemo, da ljudje, ki veliko pijejo, tako ali tako niso preveč pametni in je potem že bolje, da se napijejo in jih potem vsaj nihče ne jemlje resno. Potem so tu še ljudje, ki preveč radi težijo. Očitna rešitev pred njimi je, da se napijejo do nezavesti in je potem nekaj ur mir pred njimi. Pa recimo ljudje, ki preveč radi solijo pamet drugim – ob dovoljšni meri alkohola jih lahko posedeš na samo in brez težav bodo uro ali dve modrovali kar sami s sabo. Korenjaki so poseben primer. Gre za ljudi, ki skrivajo tako težave kot čustva v zgrešenem poskusu, da bi jih imeli za supermane. Ker jim to ne uspe, postajajo iz dneva v dan bolj neznosni, dokler se prav po moško ne napijejo in prav po babje razjokajo v oprsje prve razpoložljive natakarice. In potem spet od začetka.

21


Žur Ampak kaj imajo od tega mladostniki? Kolikor se spomnim, sem v mladosti alkohol vedno povezovala izključno in samo z zabavo. Zdaj, desetletje in več kasneje, sem ugotovila, kako prav sem imela. Razen v primeru, da so vaši starši resni alkoholiki, lahko namreč opijanje v družini nudi obilico zabave. Ne vem zakaj, ampak odrasli se vsake toliko časa ritualno napijejo. Za to so rezervirane posebne priložnosti, kot so rojstni dnevi in verski prazniki, poletni dopust pa je očitno razlog za pivski maraton. Pijani starši so zabavni vsaj v treh fazah, in sicer:

Opijanjanje Pozorno opazujte starše (in njihove prijatelje), kako odprejo prvo steklenico vina (ali česarkoli, kar se jim zdi primerno). Na začetku vsi po malem srebajo omamno tekočino in so polni komentarjev o vonju, barvi, okusu, sladkosti, aromi, gostoti, kaj vem še čemu. Obnašajo se kot pravi alkoholni sladokusci. Temu se po domače reče, da se delajo fine. Tako recimo oče, ki je še pred dvema urama ležal na kavču, se praskal po trebuhu in te prepričeval, da kje pa lahko brez skrbi prdne, če ne doma, zdaj že s sproščeno eleganco vihti roko po zraku med razlago moderne umetnosti, modernih avtomobilov ali moderne politike. Poleg očitnega sprenevedanja, ki ga je zabavno gledati že samo

22


po sebi, je žur tudi opazovati, kako sorazmerno s popitim alkoholom popuščajo zavore. Nekateri pivci se sproščajo počasi, drugim se dolgo nič ne pozna in je zato trenutek, ko se prelevijo v razuzdano žival, toliko bolj smešen. Na splošno lahko pri odraslih opazite več stopenj, po omenjeni »mi smo fini« si v približno naslednjem zaporedju sledijo še: • zviranje na stolu • glasno in podrobno izražanje mnenj • kriljenje z rokami • razkrivanje resnic • čustveno nabito strinjanje ali nestrinjanje • nejeverno zmajevanje z glavo • pranje umazanega perila v javnosti • nekontroliran smeh ali soze

Pijanost Krokanje se bliža koncu, ko so vsi (tako gostitelji kot gostje) kompletno pijani in kljub velikim prizadevanjem niso sposobni vase spraviti niti kapljice več. Da so kompletno pijani, veste, ko začnejo izgubljati ravnotežje (čeprav sedijo na stolu), ko se oklepajo kozarca (ker je to očitno še edina stvar v prostoru, ki se ne vrti), in začnejo govoriti v nekem samo

23


njim razumljivem jeziku. En običajen dialog gre nekako takole: »Tiskoepa.« »Kabd?« »Epas!« »Dejmasiluška.« »Pism« (Ti si tako lepa. / Kaj bi rad? / Lepa si! / Daj mamici lubčka. / Pridi sem.) Kot vidite, tudi pijanske teme niso ravno zanimive (bolj kot barva in letnik pravkar odprte steklenice jih zanima, koliko jih je še v shrambi), zato ni nič hudega, če z učenjem njihovega jezika počakate vsaj do polnoletnosti.


Mučenje Ko starši popadajo dol in se totalno pijani prijatelji z avtom odpeljejo domov (to je dejansko edina točka, kjer se je dobro vmešati, jim zapleniti ključe in poklicati taksi), je čas, da se opazovanje konča in začne akcija. Kot verjetno že veste, se alkohol plačuje dvakrat: najprej pred pitjem, v trgovini (ali gostilni), potem pa še dan po zaužitju. Ceni za popiti alkohol se reče tudi maček in je pogosto zelo visoka. Če vas pravično trpljenje zabava, ga lahko potencirate z naslednjimi ukrepi: • Starše pustite spati največ štiri do šest ur. • Odločite se, da boste enkrat za spremembo pomagali pri družinskih opravilih. Priporočam sesanje. • Tudi glasna glasba opravi svoje. • Če se le da, v bližini svojih staršev glasno vpijte. Predlagam komunikacijo z bratom ali sestro iz dnevne v kopalnico. • Skuhajte kaj slastnega, dajte na krožnik in ponudite onemoglemu staršu (krožnik približajte čim bliže njegovemu ali njenemu obrazu, saj se zmačkanim ljudem ob vonju po hrani, včasih pa že celo ob sami misli nanjo, obrne želodec). • Pokličite babico in ji povejte, da je doma svinjak in da vam nihče nič ni skuhal. (Babice so nore na krizne situacije, kjer se lahko izkažejo kot rešiteljice. Uslugo bodo vašim staršem naprej metale še leta!) 25


Vzgoja staršev