__MAIN_TEXT__

Page 1

Mira Voglar

Ilustriral

Danijel Demšar

Danes smo vsi hi, hi, hi, hi, hi, hi, hi, hi, hi, danes naša Mira rojstni dan slavi. In zato zdaj en, dva, tri, en, dva, tri, en, dva tri, naj se naša Mira v krogu zavrti.

NA P R I LO Ž E K A ZGOŠČEN 22,95 €

www.emka.si

www.mladinska.com/sola


SONCE VSE VE Nekega dne je sonce zbudilo medveda malo prej kot po navadi. »Greš z menoj?« ga je vprašalo. »Grem! Seveda grem!« Vzel je nahrbtnik in šel. »Uganeš, kam te peljem?« »Mislim ... mislim, da greva ...« Sonce je potrpežljivo čakalo, da bo medved uganil. »Je tam lepo?« je vprašal. »Lepo, zelo lepo!« »Diši po sladkem?« »Diši!« »Pa tudi brenči?« »Tudi brenči.« »Potem pa vem, kam me pelješ! K čebelam!« se je veselil medved in pospešil korak. Gozdne čebele so sonce in medveda prijazno sprejele in vprašale, s čim lahko postrežejo. »Rad bi, prosim, dva lonca medu! Večji bo zame, manjši za miško,« je naročil medved in sedel. Čebele so pokimale in prinesle med. Med iz velikega lonca je medved takoj polizal, lonček z medom za miško pa si je oprtal. »Hvala za najboljši med!« S temi besedami se je poslovil.

4


Sonce pa je medvedu ob slovesu naročilo, naj pozdravi prijateljico miško. Medved je pokimal in se dobre volje odpravil na pot. Sredi poti je med v lončku začel nagajati: puhal je sladke dišave medvedu v nos. Medved se je nekaj časa le oblizoval, a dišalo je tako zapeljivo, da se je vdal ... V trenutku pa, ko je hotel seči po medu, se je oglasilo sonce: »Oh, medved, lonček pokrij! Pa ne bo več dišalo!« Medved je ubogal: utrgal je nekaj velikih listov in jih s travo privezal na lonček. »Tako ...« je olajšano pokimal, oprtal med in šel dalje. Med v lončku pa ni nehal nagajati. Zdaj je šepetal v medvedova ušesa: »Poliži me ...« Medved je bil trdno odločen, da se ne bo vdal, a besede so bile tako sladke, da se 5


jim ni mogel upreti. V trenutku pa, ko je hotel seči po medu, se je oglasilo sonce na nebu: »Oh, medved, Medunko, ušesa si zamaši, pa ne boš več slišal!« Medved je ubogal: pobral je nekaj divjih češenj in si zamašil ušesa. »Tako ...« je olajšano pokimal, oprtal med in šel dalje. Med v lončku pa še vedno ni nehal nagajati. Zdaj, ko ga medved ni mogel niti vohati niti slišati, mu je v glavo pošiljal zapeljive misli: »Če bom vzel čisto malo, kapljico ali dve, se ne bo poznalo.« Medved se je pogumno upiral. Ko so ga zapeljive misli vseeno premagale in je že segel po medu, so ga rešile češnje, ki si jih je bil natlačil v ušesa: druga za drugo so spolzele iz uhljev, da je medved lahko slišal sonce. »Oh, Medunko, kaj veselega zapoj!« Medved je ubogal. Takoj je začel peti, in šele potem si je oprtal med. Pel je vesele izmišljarije o pridnih češnjah in nepremagljivem soncu ... o trmastem lončku in nagajivem medu ... pa o ustrežljivih čebelah, ki ga izjemoma niso opikale ... Palček, ki je skrivaj poslušal, se je tolkel po kolenih, tako smešno je bilo! Drevesa so se upogibala od smeha. A med v lončku, ki se je na ves glas hihital, zaradi smeha ni mogel nagajati.

6


Medved je pel prav do miškinega doma. Ko se je prikazala na vratih, je zapel tudi njej: »To je zate, ljuba miška!« In ji s ponosom izročil nedotaknjeni med. Miška je bila veselo presenečena. Stekla je v kuhinjo in prinesla dve leseni žlici: večjo za medveda, manjšo zase. Potem sta sedla na prag, odprla lonček z medom in počasi počasi jedla ... dokler lonček ni bil prazen. »Hvala, Medunko, za najboljši med!« Ker medved na to ni nič rekel, se je miška še enkrat oglasila: »Medunko, kdo ti je povedal, da imam danes rojstni dan?« Miškino vprašanje je spravilo medveda v zadrego. Bil je namreč pozabil na miškin rojstni dan! Ko pa je vse premislil, je olajšano zavzdihnil in rekel: »Ljubo sonce vse ve!« Miška ni razumela, kaj ji hoče s tem povedati, zato ji je medved razložil, kako ga je sonce že navsezgodaj zbudilo, kako mu je ves dan pomagalo. »In veš, zakaj mi je sonce pomagalo? Da bi tebe, miška, razveselilo za rojstni dan!« 7


8


Rojstni dan Radostno

# & # 42 œj

Da In La,

# j & # œ

da naj la,

j œ

j œ

nes smo za - to la, la,

j œ

nes se la,

j œ

na na la,

-

j œ

vsi zdaj la,

j œ

ša ša la,

j œ

j œ

j œ

œ

hi, hi, hi, en, dva, tri, lej - la - li,

j œ

mi mi lej

j œ

-

la

j œ

œ

j œ

j œ

hi, hi, hi, en, dva, tri, lej - la - li,

j œ

œ ška ška - li,

roj - stni v÷kro - gu lej - la

dan za - li -

j œ

j œ

sla vr -

j œ

hi, hi, en, dva, lej - la -

-

œ

œ

hi, tri, li,

Œ

vi. ti. - li.

Vohljačka Previdno kuka iz luknje in še globlje vanjo smukne, če po mački mijumi, v zraku zadiši. Če pa v zraku zadiši s slanino kuhan riž, spet prikuka iz luknje? M _ _

9

ŠIM


Mira Voglar

Ilustriral

Danijel Demšar

Danes smo vsi hi, hi, hi, hi, hi, hi, hi, hi, hi, danes naša Mira rojstni dan slavi. In zato zdaj en, dva, tri, en, dva, tri, en, dva tri, naj se naša Mira v krogu zavrti.

NA P R I LO Ž E K A ZGOŠČEN 22,95 €

www.emka.si

www.mladinska.com/sola

Profile for Mladinska knjiga

Sij, sončece, sij  

Glasbena slikanica s CD-jem Avtorica, Mira Voglar

Sij, sončece, sij  

Glasbena slikanica s CD-jem Avtorica, Mira Voglar

Profile for emka