Issuu on Google+

HAAS-COVER-SLO:Layout 1

10/11/10

11:41

Page 1

srËni infarkt in moægansko kap Ste vedeli, da je 90 odstotkov vseh srËnih infarktov posledica zgolj devetih dejavnikov tveganja? Ta knjiga vas bo oborožila z vsem, kar potrebujete za boj proti tem dejavnikom in drugimi sovražniki srËno-žilnega sistema, zaradi katerih sta srËni infarkt in možganska kap vodilna vzroka smrti v današnjem zahodnem svetu. Spoznali boste: kako prepoznati znake nevarnosti, oceniti lastno tveganje, omiliti ali odpraviti nastalo škodo, z majhnimi koraki narediti veliko uslugo srcu in ožilju. »udežna vloga živil pri ohranjanju prehodnosti arterij Nevarnosti trebušne mašËobe - kako se je lahko znebimo Obramba pred vsakdanjimi tegobami, ki poveËujejo tveganje za srËno-žilne bolezni Vaši zavezniki: sreËa, dobra družba, smeh, družina in prijatelji NaËrt za samoombrambo v desetih korakih vam ponuja uËinkovito zašËito pred boleznimi srca in ožilja za vse življenje.

infarkt in Premagajmo srËni moægansko kap

Premagajmo

ZDRAVSTVENE RE©ITVE READER’S DIGEST ZDRAVSTVENE RE©ITVE

ZDRAVSTVENE RE©ITVE READER’S DIGEST

Premagajmo

srËni infarkt in moægansko kap NaËrt za samoobrambo v 10 korakih


001-003HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:38 Page 1


001-003HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:38 Page 2


001-003HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:38 Page 3


004-007HAAS_SLO_Layout 1 18.11.10 8:32 Page 4

strokovni sodelavci AVTORICA Sheena Meredith SVETOVALEC Dr. Graham Jackson specialist kardiolog ZAHVALA Za pomoË in nasvete se zahvaljujemo Britanski fundaciji za srce ter Britanskemu zdruæenju za moægansko kap in sladkorno bolezen.


004-007HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:38 Page 5

knjigi »e berete to stran, ste æe naredili prvi korak k varovanju samega sebe in svoje druæine pred srËnim infarktom ali moægansko kapjo. Kmalu boste ugotovili, da je knjiga Premagajmo srËni infarkt in moægansko kap razumljiva in praktiËna ter vam ponuja vse informacije, ki vam bodo pomagale razumeti, kako teæave nastanejo. Z njo boste lahko ocenili, v kolikπni meri ti bolezni ogroæata vas in vaπe najbliæje, ter si izdelali vsestransko obrambno strategijo. In ne samo to! Nasveti v tej knjigi vam bodo vrh vsega pomagali, da navade, ki varujejo srce in moægane, postopoma zlahka vkljuËite v svoj vsakdan. Izvedeli boste, da so æivljenjske sladkosti, kot so izdaten zajtrk, smeh, sonËni æarki, temna Ëokolada, prijateljstvo in rdeËe vino, del recepta za dolgo in zdravo æivljenje. Tako se boste laæje odloËili, katera taktika vam najbolj ustreza. Ker je samoobrambni naËrt v bistvu preprost ter ga zlahka usvojite in upoπtevate, boste motivirani, da pri njem vztrajate. Tako se bo vaπa strategija za zdravo srce in oæilje razvila v dolgoroËno zaπËito.

Kako uporabljamo to knjigo Kmalu boste ugotovili, da je vsako poglavje v knjigi povsem samostojno, tako da boste lahko hitro naπli informacije o vsaki temi, ki vas πe posebno zanima, naj so to znaki moæganske kapi ali najboljπi naËin za zmanjπanje telesne teæe, ugotavljanje lastnih dejavnikov tveganja ali izbira srcu prijaznih æivil. »eprav lahko poglavja berete kot zakljuËene celote, vsa skupaj sestavljajo celosten naËrt, ki ga zlahka ukrojite po svoji meri glede na tveganje in potrebe. Prvo poglavje vam bo pomagalo razumeti naravo poπkodb oziroma sprememb, ki nastajajo v arterijah (æilah, ki vodijo kri od srca po telesu) in lahko povzroËijo srËni infarkt ali moægansko kap, in najrazliËnejπe dejavnike, ki vplivajo na vaπe tveganje. V drugem poglavju boste izvedeli, kaj se dogaja med srËnim infarktom ali moægansko kapjo in ‡ kar je najpomembneje ‡ kako lahko ukrepate. Prav presenetljivo je, koliko ljudi preprosto ne prepozna, kaj se dogaja pred njihovimi oËmi. Zato tudi ne ukrepajo pravoËasno, da bi reπili svoje æivljenje ali æivljenje svojih najbliæjih. Ob pomoËi nasvetov iz tretjega poglavja se poskuπajte sami oceniti. Tako boste odkrili dejavnike, ki utegnejo vplivati na vaπe tveganje za srËno-æilne bolezni. »etrto poglavje vam bo pomagalo, da izdelate svoj naËrt in se uËinkovito spopadete z dejavniki tveganja. Naslednja poglavja obravnavajo specifiËna podroËja tveganja ‡ vaπo prehrano in telesno teæo, telesno dejavnost, vaπe okolje in psiholoπke dejavnike. Iz lastne ocene, ki ste jo izdelali, veste, katera od njih vas najbolj zadevajo, zato je najbolje, da se najprej osredotoËite nanje. Vendar vam priporoËamo, da preberete vsa poglavja. Nedvomno vam bodo pomagala, da se uËinkovito oboroæite za obrambo pred srËnim infarktom in moægansko kapjo. V zadnjem poglavju boste izvedeli, kaj lahko naredite za uspeπno uresniËevanje svojega naËrta, ki vam zagotavlja zaπËito do konca vaπih dni.


004-007HAAS_SLO_Layout 1 18.11.10 8:33 Page 6

Vsebina O tej knjigi

5

Uvod

8

Prvi korak

PouËite se, s Ëim imate opravka 12 Drugi korak

Prepoznajte znake nevarnosti 36 Tretji korak

Ocenite svoje tveganje

62

»etrti korak

Izdelajte si osebni naËrt

78

POMEMBNO OPOZORILO Informacije v tej knjigi temeljijo na izkuπnjah in spoznanjih avtorjev ter na najnovejπih medicinskih dognanjih. Zaloæba in avtorja vseeno ne prevzemajo nikakrπne odgovornosti za morebitno osebno ali premoæenjsko πkodo, ki bi lahko nastala ob upoπtevanju nasvetov iz tega priroËnika. Knjiga pod nobenim pogojem ne nadomeπËa zdravniπkega pregleda in nasveta. Pri resnejπih ali trajnejπih zdravstvenih teæavah zatorej nujno poiπËite zdravniπko pomoË.


004-007HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:38 Page 7

Peti korak

Odkrijte Ëare zdrave prehrane

92

©esti korak

Dosezite svojo ciljno teæo

116

Sedmi korak

Pridobite si dobro formo

140

Osmi korak

Varujte svoje telo

172

Deveti korak

Sprostite se in uæivajte æivljenje

202

Deseti korak

Usvojili ste naËrt za vse æivljenje

228

ZakljuËki

238

Naslovi in knjige, ki vam bodo v pomoË

240

Pojmovnik

242

Kazalo

244


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:42 Page 12

1.

Samoobrambni naËrt

KORAK

SR»NI INFARKT IN MOÆGANSKA KAP

LAHKO DOLETITA VSAKOGAR ‡

DOBRA NOVICA PRI TEM

PA JE, DA JE VE»INO VZROKOV MOGO»E PREPRE»ITI. PRVI KORAK PRIKAZUJE BOJI©»E ‡

SKUPEK OBOLENJ, KI VAS LAHKO OGROÆAJO ‡ IN RAZKRIVA,

DA JE MALO ZNANJA IN NEKAJ PREPROSTIH STRATEGIJ NAJU»INKOVITEJ©A OBRAMBA.


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 13

PouËite se, s Ëim imate opravka •

sako leto na stotine tisoËe ljudi doleti srËni infarkt ali moæganska kap. Takπni dogodki se dogajajo na videz brez predhodnega svarila, vendar so v resnici skoraj vedno posledica drugih obolenj in, kot boste odkrili, nikakor niso neizbeæni, Ëe ta obolenja prepreËite ali jih zaËnete pravoËasno zdraviti.

V

SrËno-æilne bolezni oziroma bolezni srca in oæilja (kardiovaskularne bolezni) so strokovni izrazi za teæave, ki prizadenejo srce in/ali krvne æile ter vËasih prekinejo tok krvi tako, da pride do æivljenjsko nevarnega srËnega infarkta ali moæganske kapi. Kri nenehno kroæi po telesu in milijardam celic prinaπa kisik in hranilne snovi, ki jih potrebujejo za preæivetje. V srediπËu tega prostranega in osupljivega transportnega sistema je srce, moËna Ërpalka, ki poganja kri po omreæju krvnih æil, dolgem sto tisoË kilometrov. Tudi ko poËivate, se v malo veË kot eni minuti po vaπem telesu preËrpa vseh pet litrov vaπe krvi. Toda kaj se zgodi, Ëe kar koli ovira pretok? Tako kot pri avtomobilski nesreËi na prometni avtocesti, ki hitro povzroËi zastoj, so posledice tudi pri oviranju toka krvi lahko nevarne. Deset korakov, opisanih v tej knjigi, vam ne bo pomagalo le v boju proti veËini tveganj, temveË bo pripomoglo tudi k boljπemu zdravju in poveËalo vaπe moænosti za dolgo, aktivno in sreËno æivljenje.

POMEMBNE SO SPREMEMBE ÆIVLJENJSKEGA SLOGA K razvoju srËno-æilnih bolezni prispeva vrsta razliËnih dejavnikov. Nekateri, kot so kajenje, zviπan krvni tlak, pomanjkanje telesne dejavnosti in debelost, so dobro znani. Najbræ veste tudi, da stres lahko poveËa nevarnost za srËni infarkt in moægansko kap, da so sladkorni bolniki bolj ogroæeni za srËne bolezni ali da visoka koncentracija holesterola v krvi arterije obloæi ali otrdi, jih s tem zoæi in poveËa verjetnost za infarkt in kap.

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 13


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 14

NOVI IZZIVI Z boleznimi srca in oæilja pa so povezana tudi druga, bolj presenetljiva obolenja, ki so jih raziskave odkrile v zadnjih letih. Tako se je na primer pokazalo, da je pomemben dejavnik tveganja trebuπna maπËoba, upoπtevanja vredno vlogo pa imata tudi smrËanje in bolezni dlesni. Ta knjiga ponuja kopico koristnih nasvetov, kako je ta obolenja mogoËe odkriti in se z njimi sooËiti, in kako je v æivljenje mogoËe vpeljati dolgotrajne spremembe, ki vas bodo varovale.

TAKTI»NA PREDNOST »e trenutno niste bolni, najbræ teæko verjamete, da ste ogroæeni. Raziskave kaæejo, da Ëim mlajπi ste, tem manj verjetno je, da boste sprejeli dejstvo, da vas utegne doleteti srËni infarkt ali moæganska kap. Dokaz je raziskava izraelskih zdravnikov, ki so pregledali zdravstveno dokumentacijo 41.000 mladih. Ugotovili so, da jih je veË kot deset odstotkov poznalo primer srËno-æilne bolezni v druæini, vendar se kljub temu niso zaËeli veË gibati ali prenehali kaditi kot drugi, ki niso imeli genetskega tveganja. In kot da to ne bi bilo dovolj, so se pogosteje nagibali k debelosti in imeli razliËne teæave, na primer zviπan krvni tlak ali visok krvni sladkor. S prebiranjem informacij v tej knjigi boste dobili pomembno taktiËno prednost. Ugotovili boste, kaj lahko naredite, da si pomagate sami ‡ tudi Ëe so teæave s srcem in oæiljem prisotne v vaπi druæini. In ko boste prepoznali dejavnike tveganja, kot je visok krvni tlak, boste izvedeli, kako lahko spremenite svoje vsakdanje æivljenje, da jih zmanjπate.

NISTE SAMI Skoraj vsak Ëlovek je po svoje ranljiv ‡ in prav to je razlog, zakaj so bolezni srca in oæilja potencialno nevarne. VeËina od nas pa lahko nekaj ukrene in to tveganje zmanjπa. Ker znanstveniki vse bolj razumejo, kako nastanejo

VPRA©ANJA IN ODGOVORI Moj stric je imel pri petdesetih srËni infarkt. Sem ogroæen/a tudi jaz? SrËno obolenje v druæini statistiËno poveËuje tveganje za nastanek bolezni. V Ëim tesnejπem sorodstvu ste z bolnikom, tem bolj ste ogroæeni. Posvetujte se s svojim zdravnikom in ga prosite za redne kontrole holesterola in krvnega tlaka. In berite naprej. Svoje druæine sicer ne morete zamenjati, a kot boste odkrili, ukrepi za zdrav æivljenjski slog lahko bistveno pripomorejo k zmanjπanju vaπega tveganja.

14


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 15

Osupljiv transportni sistem K

ri prepotuje na tisoËe kilometrov po telesu ter prenaπa kisik in hranila, ki jih potrebujete za æivljenje. Osrednjo vlogo pri tem ima srce: s kisikom obogateno kri, ki jo dobiva iz pljuË, poæene v arterije, ki jo prenesejo do vseh 70 bilijonov celic, hkrati pa Ërpa kri po venah nazaj v pljuËa, kjer se obogati s sveæim kisikom. »im bolj odprte in prehodne so arterije, tem uËinkovitejπi je sistem.

Krvne æile, ki preskrbujejo glavo in vrat, vkljuËujejo karotidno arterijo (vratno odvodnico). Moægani porabijo pribliæno 20 % krvi, ki jo Ërpa srce in za nemoteno delovanje potrebujejo 25 % vsega kisika.

Obtok v obliki osmice Dve loËeni poti krvi, ki se sreËata v srcu, omogoËata, da telesna tkiva dobivajo samo s kisikom bogato kri.

Aorta je najveËja in najpomembnejπa arterija v telesu. Sega od srca do spodnjega dela trebuha in pod velikim tlakom prenaπa s kisikom obogateno kri.

S kisikom bogata (oksigenirana) kri potuje iz pljuË v srce, ki jo poæene v preostali del telesa. S kisikom revna (deoksigenirana) kri iz telesa se vraËa v srce, ki jo Ërpa v pljuËa, kjer PljuËni (mali) se obogati krvni obtok poteka s kisikom. skozi pljuËa.

V nogah je razvejena mreæa arterij in ven. Gibanje pomaga, da ostanejo prehodne in uËinkovito prenaπajo kri v miπice in druga tkiva.

Sistemski (veliki) krvni obtok poteka po preostalem delu telesa.

15


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 16

srËno-æilne bolezni, je namreË postalo kristalno jasno, da ima pomembno vlogo naËin æivljenja, æivljenjski slog. Ta knjiga vam ne bo pomagala le zmanjπati tveganja, ampak tudi ‡ vsaj deloma ‡ odpraviti poπkodbe, ki so morda æe nastale v vaπih arterijah.

ÆIVLJENJSKI SLOG ©TEJE Raziskave kaæejo, da ima æivljenjski slog veliko vlogo pri doloËanju verjetnosti, da se bo pri nekom razvila srËno-æilna bolezen. Obstaja mnogo majhnih sprememb, ki lahko izjemno izboljπajo zdravje vaπega srca in æil. Vendar to ne pomeni, da se morate odreËi vsem majhnim radostim, zaradi katerih je æivljenje vredno æiveti. Samoobramba pred srËnim infarktom in moægansko kapjo ne pomeni nujno samozatajevanja. Odkrili boste, da vam Ëutni uæitki, kot so kozarec rdeËega vina ali koπËek temne Ëokolade, prijetna masaæa ali smejanje s prijatelji, dejansko lahko pomagajo v boju. Knjiga Premagajmo srËni infarkt in moægansko kap vam bo pokazala, kako lahko te prijetne obrambne strategije vkljuËite v svoj vsakdanjik. In za nagrado bodo vrh vsega izboljπale vaπe zdravje nasploh.

Kaj povzroËa teæave? Da boste zmanjπali tveganje za srËni infarkt ali moægansko kap, se splaËa razumeti, kako in zakaj se srËno-æilne bolezni pojavljajo. ZaËne se z malim, z drobnimi spremembami v stenah arterij, ki sproæijo proces, med katerim se maπËobe, imenovane lipidi ‡ skupaj s holesterolom, kalcijem in drugimi snovmi v krvi ‡ zaËnejo nalagati na stene arterij. Ti maπËobni nanosi se postopoma poveËajo in notranji premer oziroma svetlina arterij se zoæi, to pa ovira pretok krvi. IstoËasno nanosi lahko otrdijo, zaradi Ëesar postanejo stene arterij debelejπe in manj proæne, zato se zmanjπa njihova sposobnost za πirjenje in krËenje, potrebno za uravnavanje toka krvi. »e na primer teËete, se arterije ne morejo razπiriti in omogoËiti, da bi v miπice priteklo veË s kisikom bogate krvi. Ugotovili boste, da se hitro zasopete in zaËne vas boleti v prsih. Strokovni izraz za ta proces je ateroskleroza, otrditev ali poapnenje arterij ‡ zadebelitev notranje arterijske plasti pa se imenuje aterosklerotiËna leha (aterom ali plak). Kadar aterosklerotiËne lehe nastanejo v stenah koronarnih (venËnih) arterij, ki prehranjujejo srËno miπico, govorimo o koronarni bolezni oziroma bolezni venËnih æil. Zoæene

16


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 17

Devet hitrih sprememb, ki

vam lahko reπijo æivljenje e glede na to, kje æivite in koliko ste stari ali kakπnega spola ste, ugotovitve zdravstvene raziskave, objavljene leta 2004, prinaπajo pomembno sporoËilo tudi vam: velik del srËno-æilnih bolezni je mogoËe prepreËiti, ker je veËina vzrokov zanje povezana z naËinom æivljenja.

N

Izsledki mednarodne raziskave dejavnikov tveganja za srËne bolezni, znane kot raziskava Interheart, prepriËljivo dokazujejo, da je z naËinom vsakdanjega æivljenja mogoËe izboljπati zdravje arterij ter zmanjπati tveganje za srËni infarkt in moægansko kap. V raziskavi je sodelovalo veË kot 15.000 moπkih in æensk iz 52 dræav. Vsem je bilo skupno, da so æe doæiveli srËni infarkt. Udeleæence so spraπevali po podrobnostih njihovega æivljenjskega sloga, po morebitnem predhodnem zdravljenju in dedni nagnjenosti ter po njihovih osebnih razmerah. Vse so telesno pregledali, jim odvzeli vzorce krvi ter jim izmerili obseg pasu in bokov. Ugotovitve so nato primerjali z ugotovitvami pri zdravih ljudeh, ki æivijo v istem druæbenem okolju. Ko so znanstveniki analizirali goro podatkov iz raziskave, so s preseneËenjem ugotovili, da je 90 odstotkov vseh prvih srËnih infarktov mogoËe pripisati samo devetim dejavnikom. Raziskava je jasno pokazala, da so na skoraj vsakem zemljepisnem obmoËju moπki in æenske vseh starosti in vseh etniËnih skupin ogroæeni zaradi enakih devetih vzrokov, Ëeprav se stopnje umrljivosti zaradi srËno-æilnih bolezni v posameznih dræavah razlikujejo. Na osnovi te raziskave britansko ministrstvo za zdravje poudarja, da je smrt zaradi bolezni venËnih æil v veliki meri mogoËe prepreËiti. SporoËilo raziskave Interheart je jasno: spremenite svoj æivljenjski slog in æivite dlje.

Devet dejavnikov tveganja po raziskavi Interheart Vsak od devetih dejavnikov tveganja, ugotovljenih z raziskavo Interheart, kaæe, da se je srËno-æilnim boleznim mogoËe preprosto izogniti. Vsak dejavnik je povezan z nezdravim naËinom æivljenja, ki ga ‡ z majhnimi vsakodnevnimi spremembami ‡ lahko spremenite ter zmanjπate tveganje tako za srËni infarkt kot za moægansko kap.

1 2 3 4 5

Nenormalne krvne maπËobe Kajenje Visok krvni tlak Sladkorna bolezen Stres

6 7 8 9

Debelost, zlasti trebuπna Nezadostno uæivanje sadja in zelenjave Pomanjkanje vsakodnevne telesne dejavnosti »ezmerno uæivanje alkohola

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 17


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 18

Pod drobnogledom

Kaj je holesterol? V

eliko beremo in sliπimo o holesterolu, ki ima pomembno vlogo za zdravje srca in obtoËil. Ker je v vodi netopen, se po krvi transportira v obliki lipoproteinskih delcev, ki so sestavljeni iz maπËob (lipidov) in beljakovin (proteinov). V krvi sta dve vrsti holesterola ‡ lipoproteini z nizko gostoto (LDL), ki mu po domaËe pravimo flslabi« ali πkodljivi holesterol, in lipoproteini z visoko gostoto (HDL) ‡fldobri« ali koristni holesterol. PreveË holesterola LDL ‡ pogosto zaradi uæivanja hrane, bogate z nasiËenimi maπËobami ‡ poveËuje tveganje za aterosklerozo, zoæenje arterij, ki lahko vodi v srËni infarkt in moægansko kap. Holesterol HDL pa prenaπa holesterol iz telesa nazaj v jetra, ki ga presnovijo, in tako dejansko varuje srce. »e imate v krvi veliko holesterola LDL, se lipoproteini z nizko gostoto zaËnejo nalagati v stene arterij. To prispeva k nastajanju aterosklerotiËnih leh (plakov), ki arterije zoæijo, tako da kri ne more neovirano teËi po njih ter oskrbovati telesa s kisikom in hranili. Lepljive lehe privabljajo nove lehe in zaËne se zaËarani krog.

arterije srcu ne morejo dobaviti zadostne koliËine s kisikom bogate krvi, ki jo potrebuje v Ëasu veËjih obremenitev, na primer med telesno vadbo.

KR»I V PRSIH Eden od pogostih znakov bolezni koronarnih (venËnih) arterij je boleËina ali neugodje v prsnem koπu ‡ angina pektoris (srËni krË ali prsna stiska). Sproæi jo lahko telesni ali duπevni napor (razburjenje, jeza, razoËaranje), spolna dejavnost, mraz ali celo obilen obrok hrane. Znaki so podobni miπiËnemu krËu, ki se pojavi med telesno dejavnostjo, razlika pa je v tem, da se obËutek teæe in stiskanje v prsih lahko razπiri na roke, vrat, Ëeljust, hrbet ali æelodec. BoleËina ali neugodje obiËajno v nekaj minutah mine in ne povzroËi trajne poπkodbe srca, vendar je pomemben svarilni znak. Posvetujte se z zdravnikom in razmislite, kako utegneta vaπa prehrana in æivljenjski slog vplivati na vaπe zdravje. »e se stanje nenadoma poslabπa ali Ëe se boleËina pojavi nepredvidljivo, brez predhodne obremenitve, vËasih celo med mirovanjem, in Ëe kljub poËitku ali zdravilu ne pojenja, potrebujete takojπnjo zdravniπko pomoË. Gre za nestabilno angino pektoris, ki jo lahko povzroËi majhen krvni strdek, ki deloma zapre koronarno arterijo. Nestabilna angina pektoris je zelo nevarna in nakazuje, da lahko v kratkem pride do srËnega infarkta.

18


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 19

Srce v stiski Najpogostejπi vzrok za srËni infarkt je krvni strdek, ki popolnoma zapre koronarno arterijo in prekine oskrbo srca s krvjo. Znanstveniki danes vedo, da so πe posebno nevarne tako imenovane flmehke« lehe. Trde aterosklerotiËne lehe, ki vsebujejo veË kalcija in se lahko zelo razvijejo, poËasi oæijo æilni premer, oteæujejo pretok krvi in povzroËajo boleËine v prsih ali visok krvni tlak. Mehke lehe, ki æile sicer manj zoæijo, pa vsebujejo maπËobe in lahko brez opozorila zelo hitro poËijo. Ko leha poËi, se njena vsebina izlije v koronarno arterijo in izzove nastanek strdka, ki lahko ustavi dotok krvi v doloËen del srËne miπice. Domnevajo, da je pretrganje mehke lehe vzrok za pribliæno 85 odstotkov vseh srËnih infarktov. Mehke lehe je tudi veliko teæje odkriti, saj standardne preiskave, kot je CT (slikanje z raËunalniπko tomografijo), merijo nanose kalcija, ki so znak trdih leh.

MITI SR»NI BOLNIKI NAJ SE NE NAPREZAJO

N

e glede na to, ali trpite za angino pektoris ali ste imeli srËni infarkt ali operacijo na srcu, je redna telesna vadba najboljπi naËin za krepitev srËne miπice. Vadba pomaga uravnavati krvni tlak, holesterol, teæo in sladkorno bolezen, to pa obiËajno pomeni manj zdravil. Pomembno je predvsem, da zmanjπuje tveganje za ponovni infarkt. Ko je raziskovalec Ranulph Fiennes leta 2003 imel srËni infarkt, so ga prepeljali v bolniπnico, kjer so mu naredili dva srËna obvoda. Nekaj tednov pozneje, med okrevanjem, je ugotovil, da je æe po nekaj stopnicah navzgor ostal brez sape. Vztrajal je. Od hoje je napredoval k teku. Æe samo Ëez πtiri mesece je Fiennes pretekel sedem maratonov na sedmih celinah v sedmih dneh ter zbiral denar za Britansko fundacijo za srce. Maja 2009 je v starosti 65 let osvojil Mount Everest in s tem postal najstarejπi Britanec, ki je kdaj stal na vrhu najviπje gore na svetu. To je nenavadno, vendar lahko vsak srËni bolnik v svoje æivljenje vkljuËi tudi nekaj gibanja. Najbolje je zaËeti z zmerno dejavnostjo in jo postopoma poveËevati. V sedmem poglavju boste izvedeli, kako.

DRUGI VZROKI Strdki so sicer najpogostejπi vzrok, srËni infarkt pa lahko nastane tudi, Ëe se arterija, ki prehranjuje srce, zaËasno skrËi in ustavi dotok krvi. Takπen krË lahko povzroËi ateroskleroza (zoæenje arterij), lahko pa ga izzovejo tudi kemiËne snovi, kot so amfetamini ali kokain, virusna okuæba ali kajenje (zlasti pri æenskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete) in celo stres.

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 19


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 20

Med manj pogoste vzroke za srËni infarkt sodijo: Strdki ali razliËni flodpadki«, ki pripotujejo od koder koli v telesu in se naselijo v koronarni arteriji ‡ tako imenovana arterijska (koronarna) embolija. Strdki, ki so posledica poπkodbe zaradi nesreËe ali obolenj, pri katerih se kri zgosti in hitreje tvori strdek, in, redko, uporabe kontracepcijskih tablet pri æenskah. Prirojene nepravilnosti koronarnih arterij. Nekatera redka obolenja, kot trombocitoza, zviπana koncentracija trombocitov v krvi, kar poveËuje fllepljivost« krvi, ki lahko ovira njen tok in povzroËa tvorbo strdkov.

• • • •

OSLABELOST ÆILNIH STEN Ateroskleroza lahko povzroËa tudi druge teæave. Arterijske stene zaradi leh vËasih oslabijo, kar lahko povzroËi nastanek izbokline, imenovane anevrizma. Zaradi moËnega pritiska krvi, ki teËe po arteriji, se æilna stena napihne kot balon in v skrajnem primeru poËi. Najpogostejπi dejavniki tveganja za nastanek anevrizme so kajenje, visok krvni tlak in alkoholizem, pomembno vlogo pa ima tudi genska predispozicija. SKRIVNO Najpogosteje se anevrizma pojavi na aorti, PAZITE NA UTRIPANJE V TREBUHU glavni arteriji, po kateri teËe kri iz srca ekateri strokovnjaki anevrizme upraviËeno v druge dele telesa. PoËena anevrizma primerjajo s tempiranimi bombami, saj krvna trebuπne aorte je brez takojπnje æila najveËkrat poËi brez posebnega svarila. Po zdravniπke pomoËi lahko usodna. mnenju Jonothana Earnshawa, specialista za æilno Prekinjen tok krvi oziroma zaprte kirurgijo v Kraljevi bolniπnici v Gloucestershiru, pa arterije v drugih delih telesa lahko je anevrizmo abdominalne aorte (AAA) vendarle mogoËe zaznati. Bolnik namreË Ëuti utripanje v povzroËijo boleËine in razliËne πkodljive zgornjem delu trebuha, ki ga pogosto spremljajo posledice, kot je na primer gangrena, boleËine v spodnjem delu hrbta. odmrtje tkiva zaradi pomanjkanja krvi.

oroæje

N

Posebno ogroæeni so starejπi moπki, zato so v Veliki Britaniji leta 2009 pripravili preventivni program za ultrazvoËni pregled trebuπne aorte za vse moπke, starejπe od 65 let. Tak pregled v svojih Smernicah za odkrivanje in zdravljenje anevrizme abdominalne aorte svetuje vsem moπkim in æenskam, starejπim od 55 let, katerih bliænji sorodnik je imel AAA, tudi slovensko Zdruæenje za æilne bolezni SZD, delovna skupina za anevrizme abdominalne aorte.

20

ATEROSKLEROZA PRI OTROCIH Te teæave pa ne prizadenejo le starejπih ljudi. V nedavnih raziskavah so znake maπËobnih nanosov na notranjih stenah arterij opazili tudi pri mladih. Tak razvoj vzbuja skrbi pri znanstvenikih in medicinskih strokovnjakih. Ugotovitve raziskave Inπtituta za zdravje otrok v


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 21

SKRIVNO oroæje U»INKOVITO HRANILO

Londonu, ki je zajela 294 mladostnikov, itamin C pomaga, da telo raste in se obnavlja. so pokazale spremembe krvnih æil celo Poleg tega je antioksidant, kar pomeni, da pri trinajstletnikih. Stene njihovih arterij zmanjπuje uËinek πkodljivih molekul, imenovanih so æe izgubljale proænost. prosti radikali, ki povzroËajo poπkodbe arterij. Dejavniki tveganja so pri otrocih Raziskovalci Medicinskega centra na univerzi v Bostonu so odkrili, da dodatki vitamina C lahko podobni kot pri odraslih ‡ previsoka razπirijo arterije bolnikov s koronarno boleznijo. raven krvnih maπËob, zviπan krvni tlak, Dve uri po tistem, ko so bolniki vzeli samo en debelost in sladkorna bolezen. Dokazi, 200-miligramski dodatek vitamina C, so se njihove da se ateroskleroza lahko zaËne æe zelo arterije razπirile, pri bolnikih, ki so vzeli placebo zgodaj, so tako prepriËljivi, da oblasti (navidezno zdravilo), pa ni bilo nobene spremembe. pritiskajo na sploπne zdravnike, naj se To kaæe, da vitamin C lahko morda celo popravi aktivno vkljuËijo v prepreËevanje in poπkodbe arterij zaradi ateroskleroze. spodbujajo otroke s Ëezmerno teæo, naj spremenijo svojo prehrano in se veË gibljejo. Britanska Agencija za prehranske standarde priporoËa tudi, naj otroci od dveh let naprej namesto polnomastnega dobivajo polposneto mleko, kar bo zmanjπalo verjetnost za razvoj teæav s srcem in oæiljem v prihodnosti.

V

HRANA RE©UJE »e boste zaustavili tok πkodljivih maπËob, ki kroæijo po krvi, bodo arterije ne glede na vaπo starost ostale Ëiste, prehodne in brez πkodljivih aterosklerotiËnih leh. To pomeni, da morate svojo prehrano spremeniti: ogibati se morate nasiËenim maπËobam in zmanjπati koncentracijo holesterola LDL (stran 18). NajuËinkovitejπe prehranske spremembe so opisane v petem poglavju.

Najstnike spodbujajmo k uæivanju bolj zdrave hrane, ki jih bo varovala pred teæavami v prihodnosti.

nadaljevanje na strani 24

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKAT 21


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 22

Vaπe telo: ærtev

infarkta

adar pomislite na vnetje, si najbræ predstavljate vroËo, rdeËo, obËutljivo povrπino koæe ‡ mesto, kjer vaπ imunski sistem pripravlja goreËo in zdravilno obrambo proti napadu, na primer kadar se ureznina okuæi. Na zelo podoben naËin se imunski sistem odziva tudi na tujke, ki jih razpoznava kot mikrobne napadalce v arterijah. Znanstveniki se trudijo, da bi odkrili veË o kljuËni vlogi, ki jo ima to notranje flvnetje« v procesu poπkodovanja arterij, imenovanem ateroskleroza.

K

Raziskovalci ne verjamejo veË, da je visoka raven holesterola v krvi edini vzrok za aterosklerozo ‡ proces, pri katerem se na stene arterij odlagajo z maπËobo napolnjene lehe. Danes veËina strokovnjakov priznava, da celoten proces poπkodbe arterij sproæa in podpira vnetje. MaπËobne lehe v stenah arterij pritegnejo bele krvniËke (levkocite) ‡ Ëete prve bojne Ërte v imunskem sistemu ‡ ki jih napadejo. To pa povzroËi nastanek novih leh in pripomore, da se lehe pretrgajo oziroma poËijo. Ob tem se njihova maπËobna vsebina izlije v æilo, kar sproæi nastanek krvnega strdka in vodi v srËni infarkt. Razvito vnetje lahko tveganje za srËni infarkt podvoji ali celo poËetveri.

RDE»I alarm DEBELI IN BREZ KONDICIJE?

K

!

ot kaæejo izsledki raziskave 452 moπkih, objavljeni v reviji British Journal of Sports Medicine, debelost poveËuje tveganje za vnetje. Ugotovili so, da je bilo πtevilo belih krvniËk najniæje pri moπkih, ki so bili v dobri telesni formi, najviπje pa pri tistih, ki so imeli najbolj Ëezmerno teæo. Dejstvo, da je πtevilo belih krvnih telesc tem veËje, Ëim veËji je deleæ telesne maπËobe, dokazuje, da maπËobne celice dejansko proizvajajo snovi, ki povzroËajo vnetje. Raziskovalci so opazili tudi, da dobra telesna forma nevtralizira uËinek odveËne maπËobe, kar pomeni, da ima telesna pripravljenost pomembno vlogo pri prepreËevanju vnetja.

Teorija vnetne flkaskade« se sklada z raziskavo, ki kaæe, da so mnogi tradicionalni dejavniki tveganja, ki jih povezujejo s srËnim infarktom in moægansko kapjo, kot so zviπana koncentracija holesterola v krvi, visok krvni tlak, sladkorna bolezen in debelost, hkrati tudi dejavniki, ki povzroËajo vnetje.

POKAZATELJI VNETJA Zdravniki upajo, da bodo na osnovi tega novega spoznanja ‡ po katerem je ateroskleroza posledica vnetja ‡ tveganje za srËni infarkt in moægansko kap lahko napovedali veliko prej, kot je bilo to mogoËe v preteklosti. RazliËne snovi v krvi delujejo kot pokazatelji vnetja v telesu. Koncentracija ene od njih, C-reaktivnega proteina (CRP), se ob vnetju opazno poveËa, kar je dragoceno vodilo pri

spremljanju napredovanja bolezni. Zviπane ravni CRP povzroËajo tudi drugi dejavniki tveganja za srËno-æilne bolezni, kot so kajenje, visoka raven holesterola in trebuπna debelost, medtem 22


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 23

ko uæivanje velikih koliËin rib in visoka koncentracija vitamina C raven CRP zniæujeta. (Vloga glavnih varovalnih æivil je opisana v petem poglavju.)

OB»UTLJIVA KRVNA PREISKAVA V zadnjih letih so razvili nov naËin merjenja stanja vnetja, povezanega s tveganjem za srËne bolezni, imenovan preiskava visoko obËutljivega CRP (hsCRP), ki naznanja nastajajoËe kroniËno vnetje. Raziskave kaæejo, da so laboratorijske vrednosti hsCRP poviπane æe leta pred prvim srËnim infarktom ali ishemiËno moægansko kapjo, zviπane vrednosti pa dokaj zanesljivo napovedujejo tudi ponoven srËni infarkt in moægansko kap, sladkorno bolezen in smrt zaradi obolenja srca in æil. Kardiologi preiskavo hsCRP æe uporabljajo kot del kombinirane preiskave krvi ‡ ki meri tudi koncentracijo holesterola in krvnih maπËob oziroma trigliceridov ‡, saj ta omogoËa najjasnejπo sliko kardiovaskularnega tveganja doslej.

Ohranjanje dobre forme zmanjπuje tveganje za vnetje, ki je vzrok za poπkodbo arterije.

23


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 24

Moæganska kap Ateroskleroza lahko prizadene vse arterije v telesu, zato ne utrpi πkode le srce. Kadar aterosklerotiËna leha nastane na stenah karotidnih arterij, ki oskrbujejo s krvjo moægane, ter zoæi æile in ovira tok krvi, govorimo o moægansko-æilni (cerebrovaskularni) bolezni. V nasprotju s srcem se v moæganih sicer ne razvije razliËica angine pektoris, ki bi na primer povzroËila glavobol, zmanjπa se le dotok krvi v moægane in tako v posamezne predele dospe manj kisika in manj hranilnih snovi. To naj bi bil eden od vzrokov, zakaj se starejπi ljudje vËasih pritoæujejo, da ne morejo jasno misliti ‡ postanejo na primer bolj pozabljivi, teæje se zberejo in ne morejo vedno zbrano slediti pogovoru kot nekoË. Zanimivo je, da to velja zlasti za ljudi, ki so jim ugotovili zviπan krvni tlak ali obolenje srca in oæilja.

KATERA VRSTA KAPI? Moæganske kapi so precej bolj zapletene kot srËni infarkti. VeËino, tako imenovane ishemiËne moæganske kapi, povzroËi strdek, ki zapre krvno æilo, zoæeno zaradi ateroskleroze. Strdek lahko nastane, ker se pretrga aterosklerotiËna leha, kot se dogaja pri najpogostejπi obliki srËnega infarkta (stran 19) ali pa pripotuje iz srca, iz ene od arterij v vratu ali od kjer koli v telesu. Strdek, ki potuje po krvi, imenujemo s strokovnim izrazom embolus, zamaπitev moæganske arterije zaradi krvnega strdka pa moæganska (cerebralna) embolija ali ishemiËna moæganska kap. Pribliæno ena od petih moæganskih kapi pa je posledica krvavitve v moæganih, ki nastane zaradi razpoke katere od æil v moæganih. To vrsto kapi imenujemo hemoragiËna moæganska kap in je πe posebno pogosta pri ljudeh z visokim krvnim tlakom. Posledice hemoragiËne moæganske kapi so pogosto hujπe od posledic ishemiËne kapi, zdravljenje obeh vrst pa se zelo razlikuje (stran 54).

Ugotavljanje sproæiteljev Tako srËni infarkt kot moæganska kap sta obiËajno posledica ateroskleroze, ki se je razvijala desetletja dolgo, pred vrhuncem tega procesa v obliki nenadnega infarkta pa pogosto pride do dogodka, imenovanega sproæitelj. Vsi sproæitelji spodbudijo æivËni sistem, da preplavi telo s stresnimi hormoni in tako obremenijo srce in krvne æile. Sproæilni dejavnik lahko povzroËi nenadno zviπanje krvnega tlaka ali pospeπi srËni utrip ‡ vËasih prek toËke, ko se srce πe lahko spopade z dodatno obremenitvijo. Nekateri

24


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 25

VPRA©ANJA IN ODGOVORI Uporabljam kontracepcijske tablete. Sem zaradi tega bolj ogroæena? Najverjetneje ne. Prve kontracepcijske tablete so vsebovale zelo velike odmerke estrogena, ki lahko poveËa tveganje za strdke, in nekatere raziskave so kazale, da je bilo pri starejπih æenskah, ki so jemale tabletke prve generacije, tveganje za srËno-æilne bolezni nekoliko poveËano, a le dokler so jih jemale. Odmerki hormonov v danaπnjih tabletkah so veliko niæji in zdi se, da ne poveËujejo tveganja za srËni infarkt pri mladih æenskah, ki nimajo drugih dejavnikov tveganja (kot so kajenje, sladkorna bolezen ali visok krvni tlak). Tudi tveganje za moægansko kap je izredno majhno ‡ med mladimi æenskami, ki jemljejo tabletke, a ne kadijo in imajo normalen krvni tlak, je pribliæno 1 primer na 24.000 na leto. To je manj kot tveganje za smrt v avtomobilski nesreËi.

sproæitelji zoæijo krvne æile, spodbudijo tvorbo strdkov ali poveËajo poπkodbo notranjih sten arterij, drugi lahko povzroËijo razpoko v krvni æili ali nereden srËni utrip (aritmijo), ki lahko vodi v popolno ustavitev srca. V naslednjih poglavjih boste izvedeli veË o dejavnikih tveganja in ukrepih, potrebnih, da se proces ateroskleroze zavre ali da se stanje celo izboljπa. Spoznali boste tudi vrsto dejavnikov, ki lahko sproæijo srËni infarkt ali moægansko kap ‡ od moËnega Ëustva, kot je jeza, do obilnega, z maπËobami bogatega obroka ali posebno mrzlega dne.

RDE»I alarm MINI MOÆGANSKA KAP

M

!

oægansko kap pogosto napovedujejo znaki prehodne pretoËne motnje, imenovane tranzitorna ishemiËna ataka (TIA) ali minikapi. TIA nastane, Ëe je arterija, ki oskrbuje del moæganov, zaËasno zamaπena ter zapre dotok krvi. Znaki ‡ na primer oteæeno govorjenje ali poveπene obrazne miπice ‡ obiËajno po nekaj minutah izginejo in ne pustijo vidne poπkodbe, trajajo pa lahko tudi do 24 ur. Ne glede na kratkotrajnost tovrstnega napada, je nujno, da takoj poiπËete zdravniπko pomoË. Brez zdravljenja obstaja namreË 25-odstotna moænost, da bo bolnika, ki je doæivel minikap, v nekaj tednih zadela prava moæganska kap.

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 25


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 26

Za nazorno predstavo posledic visokega krvnega tlaka si zamislite reko, ki dere skozi ozko sotesko: vaπa kri zadene ob stene zoæenih arterij ter poπkoduje notranjo oblogo.

Tihi sovraænik V

isok krvni tlak je glavni dejavnik tveganja za moægansko kap in pomemben dejavnik tveganja za srËne bolezni. »e imate visok krvni tlak, obstaja trikrat veËja verjetnost, da boste doæiveli srËno bolezen ali moægansko kap in dvakrat veËja verjetnost, da boste umrli zaradi enega od teh obolenj, kot pri ljudeh z niæjimi vrednostmi. Krvni tlak je sila krvi, ki teËe skozi arterije in pritiska ob njihove stene. Tlak potrebujemo, da se kri lahko pretaka, toda Ëe je previsok, se æilne miπice pod pritiskom krvi odebelijo in otrdijo, notranja obloga æil pa se poπkoduje. Na poπkodovanih mestih se nabirajo krvne celice in maπËobne obloge ter tvorijo plak. Posledica je hitro oæenje arterij.

Spoznajte svoj krvni tlak Kdaj so vam zadnjiË izmerili krvni tlak? »e se ne morete spomniti, se πe danes dogovorite za obisk pri svojem zdravniku. Eden od treh ljudi z visokim krvnim tlakom ne ve, da ga ima ‡ saj ni oËitnih znakov. Vsak dan se zaradi nenadzorovanega visokega krvnega tlaka zgodi veliko moæganskih kapi ali srËnih infarktov, ki bi jih bilo mogoËe prepreËiti. Na leto bi bilo mogoËe reπiti na tisoËe æivljenj, Ëe bi se ljudje bolj zavedali svojega stanja in se ustrezno zdravili. Ko vam merijo krvni tlak, odËitajo dve vrednosti. Zgornja vrednost oznaËuje sistoliËni tlak ‡ silo, s katero kri pritiska na notranjost æilne stene, ko se srce skrËi in poæene kri v glavno arterijo, spodnja vrednost pa je diastoliËni tlak ‡ pritisk na arterijske stene, ko srËna miπica med dvema utripoma poËiva. Zdrav odËitek je 120/80 ali manj (sistoliËni tlak/diastoliËni tlak). Trajen odËitek 140/90 ali veË velja za visok krvni tlak, ne glede na vaπo starost, in zahteva zdravljenje.

• •

Krvni tlak merimo v milimetrih æivega srebra (mmHg). »e je krvni tlak zviπan, bo zniæanje za samo 10 mmHg pri sistoliËnem in za 5 mmHg pri diastoliËnem tlaku zmanjπalo tveganje za moægansko kap za 38 odstotkov, za srËno bolezen pa za 16 odstotkov. 26


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 27

IzraËunajte svoje tveganje Devet dejavnikov tveganja, ugotovljenih z mednarodno raziskavo Interheart (stran 17) nazorno kaæe, da ima æivljenjski slog velik vpliv na zdravje srca in oæilja in da lahko sami prispevamo veliko k svojemu dobremu poËutju, vendar to πe ne pove vsega. Spremembe æivljenjskega sloga sicer dobrodejno vplivajo na dejavnike, kot so visok krvni tlak, visoka raven holesterola, bolezen dlesni in debelost, vendar obstaja nekaj stvari, ki jih ne morete nadzorovati, kot so starost, spol RDE»I ali teæave s srcem in oæiljem v druæini. NEVARNOST SVETOVNEGA PRVENSTVA Raziskava poleg tega ne omenja vaπega omirite se! MoËno razburjenje med gledanjem Ëustvenega stanja, ki ima prav tako odloËilne tekme, v kateri vaπe najljubπe pomembno vlogo. Stres, osamljenost, nogometno moπtvo izgublja, lahko povzroËi srËni pomanjkanje zanimanja za zunanji svet, infarkt. V treh dneh po tekmi na svetovnem Ërnogledost in jeza so negativni prvenstvu v nogometu, v kateri so Angleæi po kazenskem strelu izgubili proti Argentincem, dejavniki, ki skupaj z drugimi dejavniki, se je v Angliji πtevilo srËnih infarktov poveËalo za poveËujejo vaπo ranljivost. Upoπtevati 25 odstotkov. Neka nizozemska raziskava je razkrila je treba tudi okoljske dejavnike, kot 50-odstotno poveËanje umrljivosti zaradi srËnega so onesnaæenje zraka, izjemen mraz infarkta in moæganske kapi na dan, ko so bili ali vroËina, Ëezmeren hrup in strupene Nizozemci na evropskem prvenstvu v nogometu snovi. izloËeni. In πe majhna tolaæba za ljubiteljice

alarm

P

!

nogometa: podlegli so samo moπki.

POZITIVNO POSREDOVANJE S tem ko zdravniki vse hitreje odkrivajo bolnike z najveËjim tveganjem za srËne bolezni in moægansko kap, tudi vse laæje doloËajo najuËinkovitejπe preventivne naËine zdravljenja. Tako na primer predpisujejo statine (zdravila za zniæanje ravni holesterola, ki umirjajo tudi vnetja) bolnikom z zviπano vrednostjo beljakovine CRP, pokazatelja vnetja (strani 22‡23), ne glede na raven holesterola v krvi. To je πe posebno pomembno, ker pribliæno polovica vseh moæganskih kapi in srËnih infarktov prizadene ljudi z normalno koncentracijo holesterola. PoroËilo o 2557 ljudeh, ki so jih spremljali povpreËno osem let, navaja, da je pri ljudeh s poviπano vrednostjo CRP tveganje za srËni infarkt ali moægansko kap dvakrat veËje, tudi ob upoπtevanju drugih znanih dejavnikov tveganja. VeËje razumevanje vnetne flkaskade«, ki jo povzroËajo maπËobne lehe v arterijah (stran 22), omogoËa tudi boljπe preventivno zdravljenje. Namen takπnega zdravljenja je ustaviti to verigo dogodkov, preden se sproæi, ali

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 27


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 28

OBRAMBNA taktika RAZGIBAJTE SE

S

primerno vadbo lahko naredimo veliko, da prepreËimo, nevtraliziramo ali popravimo notranje spremembe, ki so vzrok srËno-æilnih bolezni. Telesna dejavnost dejansko tako dobrodejno vpliva na teæave s krvnim obtokom, povezane s sladkorno boleznijo in visokim krvnim tlakom, da v nekaterih primerih omogoËa ljudem, ki se vkljuËijo v ustrezen vadbeni program, da zmanjπajo koliËino zdravil ali jih celo popolnoma prenehajo jemati. Telesna vadba lahko varuje celo pred moægansko kapjo. Raziskava, ki se je ukvarjala s koristmi telesne vadbe pri ljudeh med 50 in 77 leti, ki jih je muËila depresija, je pokazala, da so se udeleæenci po 16 tednih vadbe lahko pobahali z boljπim spominom ter veËjimi sposobnostmi za naËrtovanje in organizacijo ‡ kar je rezultat izboljπanega dotoka s kisikom bogate krvi v moægane. Ti rezultati kaæejo, da telesna vadba morda lahko deloma izravna upadanje duπevnih funkcij, povezano s procesom staranja.

Statine pogosto predpisujejo ljudem z velikim tveganjem za srËne bolezni za zmanjπanje ravni flslabega« holesterola LDL. prekiniti njeno napredovanje. Mnogim ljudem z visokim tveganjem za razvoj srËno-æilnih bolezni na primer predpisujejo statine za zniæanje ravni holesterola LDL. Toda statini uËinkujejo tudi protivnetno in raziskave kaæejo, da lahko zmanjπajo dodatno kardiovaskularno tveganje, povezano z zviπano vrednostjo CRP.

Koristne preiskave »e obËutite znake, ki kaæejo na tveganje za bolezen srca, kot sta boleËina v prsih ali teæko dihanje, vas bo vaπ zdravnik najbræ napotil na pregled k specialistu, ki bo na podlagi razliËnih preiskav postavil diagnozo. Najpogostejπe preiskave so: Elektrokardiografija (EKG) ‡ zapisovanje elektriËnih potencialov srca. Bolnik med preiskavo ponavadi leæi, Ëe pa se znaki pojavljajo predvsem po naporu, vozi kolo ali hodi po tekalni stezi. VËasih bolnika

28


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 29

opremijo z majhno napravo na baterijski pogon, ki prek elektrod, prilepljenih na prsi, 24 ur snema elektriËno dejavnost srca (dinamiËna elektrokardiografija).

• Slikanje z magnetno resonanco (MRI) ‡ ena izmed novejπih tehnik

preiskovanja notranje zgradbe Ëloveπkega telesa, predvsem mehkih tkiv, ki omogoËa, da si zdravniki natanËno ogledajo strukturo srca. Bolnik med preiskavo popolnoma mirno leæi na premiËni mizi, ki zdrsne v posebno cev. Preiskava je neboleËa, a ker je naprava zelo glasna, si bolnik lahko nadene sluπalke ali vstavi Ëepke za uπesa.

SKRIVNO oroæje USTNA IN ZOBNA HIGIENA

B

olezen dlesni poveËuje tveganje za srËno-æilne bolezni. Redno ËiπËenje in nitkanje zob pomaga, da ostanejo dlesni zdrave, k ustni higieni pa sodijo tudi redni pregledi pri zobozdravniku. Ti so πe posebno pomembni, Ëe krvavite iz dlesni. Vsakodnevna uporaba ustne vodice pomaga pri uniËevanju bakterij, ki povzroËajo vnetje dlesni, in prepreËuje nastajanje zobnih oblog, ki so vzrok za teæave z dlesnimi. VeË podrobnosti je v osmem poglavju.

• Radionuklidno slikanje ali

scintigrafija ‡ razliËne preiskave, pri

katerih v kri vbrizgajo majhne koliËine radioaktivnih snovi. Ko te prispejo do srca, jih lahko odkrije posebna kamera, ki prikaæe slike venËnih æil ali kako dobro srce opravlja funkcijo Ërpanja. Pri eni od teh preiskav, perfuzijski scintigrafiji miokarda (MPI), bolniku med voænjo na kolesu ali hojo po tekalni stezi vbrizgajo izotop, nato pa opravijo slikanje z gama kamero, ki prikaæe prekrvljenost srËne miπice. RaËunalniπka tomografija (CT) ‡ posebna tehnika slikanja posameznih delov telesa po plasteh z uporabo rentgenskih æarkov in raËunalnika. VËasih jo uporabljajo za ugotavljanje koliËine kalcija, odloæenega v venËnih æilah, oziroma merjenje trdih aterosklerotiËnih leh, sestavljenih iz kalcija in kolagena. Angiografija ‡ rentgenski prikaz æilja z vbrizganjem posebnega kontrastnega sredstva, ki omogoËi jasen prikaz koronarnih arterij. »e preiskave pokaæejo, da imate resno obolenje venËnih æil, bo za zmanjπanje tveganja za srËni infarkt morda potrebna operacija. Glede na stanje se specialist lahko odloËi za angioplastiko, poseg, s katerim razπiri zoæeno æilo ali za premostitev oziroma obvod (bypass) koronarne arterije. VeË o teh posegih je napisano v drugem poglavju.

nadaljevanje na strani 32

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 29


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 30

Skrite nevarnosti

sladkorne bolezni

tevilo ljudi z ugotovljeno sladkorno boleznijo ‡ dejavnikom tveganja za obolenja srca in oæilja ‡ nenehno naraπËa. Strokovnjaki to naraπËanje povezujejo z debelostjo.

©

V Veliki Britaniji se je med letoma 1997 in 2003 πtevilo novih primerov sladkorne bolezni poveËalo za 74 odstotkov, leta 2005 pa so med sladkorne bolnike uvrstili veË kot 4 odstotke vseh prebivalcev, kar je skoraj dvakrat veË kot leta 1995. Poleg tega ima sladkorno bolezen morda πe veË kot pol milijona ljudi, ne da bi vedeli. Slaba novica ob tem je, da ljudje s sladkorno boleznijo do osemkrat pogosteje umirajo za srËno-æilnimi boleznimi kot tisti brez nje. Razlikujemo dve osnovni vrsti sladkorne bolezni (diabetes mellitus): tip 1, ki se po navadi pojavi pri otrocih in odraslih pred tridesetim letom starosti, in tip 2, ki je najpogostejπi in v veliki meri odgovoren za pravo eksplozijo primerov sladkorne bolezni. Oba tipa vkljuËujeta delovanje insulina, hormona trebuπne slinavke, ki omogoËa absorpcijo glukoze (sladkorja) ‡ glavnega vira energije ‡ v celice. Vsakrπna motnja v tem delovanju lahko vodi v nenormalno visoko koncentracijo glukoze v krvi, kar povzroËa teæave in okvare v razliËnih delih telesa. Medtem ko je tip 1 posledica delnega ali popolnega pomanjkanja hormona in zahteva trajno zdravljenje z insulinom, tip 2, ki se najveËkrat razvije v poznejπih letih æivljenja (lahko pa

RDE»I alarm NEVARNOST TREBU©NE MA©»OBE

T

!

rebuπna maπËoba sproπËa lipide, ki po krvi prispejo v jetra, kjer se lahko kopiËijo kot maπËobe, imenovane trigliceridi. Zviπana raven trigliceridov pomeni tudi poveËano tveganje za srËno-æilne bolezni. Te maπËobe lahko v jetrih vplivajo na kljuËno vlogo tega organa pri vzdræevanju stalne koncentracije glukoze in razgradnji insulina. Raziskave kaæejo, da je dotok lipidov v jetra najveËji Ëez noË in da to poveËuje tveganje za odpornost proti insulinu, kar deloma pojasnjuje, zakaj so ljudje z veliko koliËino trebuπne maπËobe bolj ogroæeni za sladkorno bolezen.

tudi æe v mlajπih), nastane, ker telo ne proizvaja dovolj insulina ali ker so celice postale neobËutljive za insulin (odpornost proti insulinu ‡ insulinska rezistenca). Telo zato ne more dobro presnoviti glukoze (glukozna intoleranca). In tako se razvije nevaren zaËarani krog ‡ raven glukoze v krvi se zviπa, telo proizvaja veË insulina, da bi jo zniæalo, a ker se celice ne odzivajo, kot bi se morale, se glukoza πe naprej kopiËi v krvi in potreba po insulinu se veËa.

SKUPEK DEJAVNIKOV TVEGANJA »e so vaπe celice æe neobËutljive za insulin in Ëe vaπe telo ne more presnavljati glukoze, boste, kot kaæejo raziskave, v desetih letih najverjetneje zboleli za sladkorno boleznijo tipa 2, razen Ëe ne boste ukrepali z zdravili. Nekateri dejavniki tveganja so

lahko podedovani, viπja telesna teæa in neaktivni naËin æivljenja pa teæavo πe poveËata. Medicinski strokovnjaki imenujejo skupek dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen in srËno-æilna obolenja presnovni ali metabolni sindrom. Glavne znaËilnosti, ki so jih ugotovili, 30


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 31

Raziskave kaæejo, da lahko zmanjπanje teæe za samo 5 do 7 odstotkov zniæa tveganje za razvoj sladkorne bolezni do 60 odstotkov. vkljuËujejo odpornost proti insulinu in glukozno intoleranco pa tudi trebuπno debelost, visok krvni tlak, poviπane krvne maπËobe in zviπano raven glukoze v krvi. Obolenje povezujejo tudi z vnetjem (stran 22) in nagnjenostjo k hitremu strjevanju krvi. PreuËevanje sindroma je zdravnikom pomagalo, da bolje razumejo, kako vse te motnje skupaj povzroËajo temeljne spremembe, ki prispevajo k razvoju srËno-æilnih bolezni in konec koncev tudi k tveganju za srËni infarkt in moægansko kap.

Pod drobnogledom

V

neki ameriπki raziskavi πestdesetletnih ali starejπih ljudi s presnovnim sindromom si je veËina tistih, ki so se vkljuËili v poseben program za prepreËevanje sladkorne bolezni ter se ravnali po priporoËilih glede prehrane in telesne vadbe, povrnila normalno raven glukoze v krvi in zmanjπala tveganje za srËne bolezni. PovpreËno se je verjetnost za nastanek sladkorne bolezni pri njih zniæala za 70 odstotkov. Nasprotno pa se je pri drugih udeleæencih raziskave, ki so jemali samo zdravila za prepreËevanje sladkorne bolezni, tveganje zmanjπalo samo za 31 odstotkov.

ZMANJ©ANJE TVEGANJA Raven insulina si boste sami najbræ teæko izmerili, vaπ zdravnik pa lahko uporabi dva preprosta testa glukoze, da ugotovi, ali imate zmanjπano toleranco za glukozo (in ste torej najbræ neobËutljivi za insulin). »e je izvid obeh testov nenormalen, vam bo zdravnik najbræ svetoval, da spremenite æivljenjski slog, kot priporoËa ta knjiga ‡ da na primer zmanjπate vnos kalorij in nasiËenih (æivalskih) maπËob ali da rdeËe meso nadomestite s pustim piπËanËjim mesom ali ribami ter uæivate veË sadja in zelenjave. Tudi poveËanje telesne dejavnosti ‡ idealna je 30- do 40-minutna hitra hoja vsaj pet dni na teden ‡ zviπa obËutljivost miπiËnih celic za insulin ter jim pomaga, da laæje presnavljajo glukozo. Raziskave kaæejo, da lahko zmanjπanje teæe za samo 5 do 7 odstotkov zmanjπa tveganje za razvoj sladkorne bolezni do 60 odstotkov. 1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 31


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 32

Pod drobnogledom

Novi dokazi P

ri boleznih srca in oæilja ne gre za jasno opredeljeno teæavo. PovzroËajo jih razliËni dejavniki, zato raziskovalci vedno poskuπajo najti povezave, ki bi jim pomagale natanËno ugotoviti, kako in zakaj so te bolezni nastale. Pomembni naj bi bili vsi naslednji elementi: MaπËobne celice ‡ obiËajno delujejo kot skladiπËe energije in Ërpajo flgorivo« v obliki maπËobnih kislin, kadar ga telo potrebuje. Toda maπËobno tkivo proizvaja tudi hormone, ki uravnavajo telesno teæo in, Ëe se bojujete s Ëezmerno teæo, sproπËa tudi vnetne snovi, ki naj bi pospeπevale nekatere od zapletov, povezanih z debelostjo, kot so odpornost proti insulinu, sladkorna bolezen, srËne bolezni in artroza. Fibrinogen ‡ mreæasta beljakovina, ki nastaja v jetrih, je pomembna pri strjevanju krvi. Zviπane vrednosti fibrinogena so povezane z vnetjem in so pogoste pri ljudeh s poveËano odpornostjo proti insulinu in tistih, ki so utrpeli bolezen venËnih æil, srËni infarkt ali moægansko kap. Domnevajo, da fibrinogen, ki je kazalnik tveganja, prispeva tudi k razvoju ateroskleroze. Apoliprotein B ‡ ta beljakovina ima kljuËno vlogo pri nastajanju holesterola in njegovem prenaπanju po telesu. Veæe se s flslabim« holesterolom LDL v krvi. Zviπane vrednosti apoliproteina B so povezane z vnetjem, raziskave pa kaæejo, da ta beljakovina zanesljiveje napoveduje srËno-æilna tveganja in odziv na zdravila za zniæanje holesterola kot enostavno merjenje ravni holesterola. Homocistein ‡ visoke vrednosti te aminokisline povezujejo s poveËanim tveganjem za visok krvni tlak in srËne bolezni. Raziskave kaæejo, da homocistein poπkoduje notranje stene venËnih æil. Medtem ko je vrednosti homocisteina mogoËe zniæati z veËjim vnosom folatov, vitaminov v presnem sadju in zelenjavi, strokovnjaki πe vedno niso prepriËani, ali je s tem mogoËe neposredno zmanjπati tudi tveganje za srËno-æilne bolezni.

• • • •

Obramba Zdravniki danes ugotavljajo, da so bolezni srca in oæilja veliko bolj zapletene, kot so domnevali nekoË, in da na tveganje za njihov nastanek vpliva kopica medsebojno prepletenih elementov. SrËno-æilne bolezni zelo pogosto odkrijejo πele, ko nekdo æe doæivi srËni infarkt ali moægansko kap. Dejstvo je namreË, da Ëlovek lahko ima aterosklerozo, ne da bi za to vedel. Zato je tako pomembno, da poznate dejavnike tveganja in da ukrepate, preden pride do dramatiËnega dogodka.

IZDELAJTE SI STRATEGIJO Prva obrambna Ërta proti srËnemu infarktu in moæganski kapi je, da prepoznate svoje dejavnike tveganja in razvijete ustrezno strategijo za boj proti njim. Naslednji korak je, da to strategijo uporabite. Kot boste ugotovili,

32


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 33

Pomembno je, da prepoznate svoje dejavnike tveganja. Potem boste lahko zasnovali praktiËen naËrt, kako jih premagati in odpraviti ‡ drugega za drugim.

OBRAMBNA taktika UKREPAJTE HITRO

N

ikar ne odlaπajte in si ne ponavljajte: flNaslednji teden pa moram res zaËeti z vadbo.« DoloËite si dan in Ëas, ko boste πli plavat in to vpiπite v svoj koledar. Na vrata hladilnika pritrdite sporoËilo, ki vas bo spomnilo, da morate ob treh popoldne iti na sprehod. Raziskave kaæejo, da je pri ljudeh, ki si naredijo natanËen naËrt flkdaj-kje-kako«, trikrat veËja verjetnost, da bodo naËrt tudi izpolnili in dosegli zastavljeni cilj.

izvajanje majhnih, a kljuËnih sprememb ni posebno teæavno. Na naslednjih straneh te knjige je opisano, kako lahko najpreprosteje in najlaæje vplivate na ta tveganja in vkljuËite nadzorno strategijo v svoj vsakdanji urnik. Ponujamo tudi nasvete, ob pomoËi katerih bo celoten postopek zabavnejπi.

ZA»NITE ZDAJ ‡ DANES Oglejte si ‡ takoj zdaj ‡ tistih devet dejavnikov, ki jih je ugotovila raziskava Interheart (stran 17) in si zapiπite, koliko od njih se nanaπa oziroma bi se utegnilo nanaπati na vas. Kaj lahko naredite ta trenutek, da bi zaËeli zmanjπevati tveganje in se zaËeli truditi za bolj zdrave arterije? Se odreËete naslednji cigareti? Pojeste kos sadja? Greste na hiter sprehod? Eno od osrednjih sporoËil te knjige je, da so spremembe najlaæje ‡ in najuËinkovitejπe, Ëe jih izvajate po majhnih korakih. Predstavljajte si jih kot potovanje v kraj, ki bi ga resniËno radi obiskali. Tja ne morete prispeti v

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 33


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 34

SKRIVNO oroæje SRE»A

T

o ni πala, pravijo znanstveniki. Smeh, pozitivna naravnanost in dobro poËutje pomagajo pri zaπËiti pred srËno boleznijo. Raziskovalci medicinske fakultete na univerzi v Marylandu so ugotovili, da se tkivo, ki tvori notranjo oblogo krvnih æil, med smejanjem razπiri ‡ s Ëimer se pretok krvi poveËa. Nasprotno pa se zaradi duπevnega stresa krvne æile zoæijo. Tudi posluπanje prijetne glasbe poveËa dotok krvi v arterije. Raziskovalci menijo, da moægani ob obËutenju veselja in uæitka sproπËajo dobrodejne endorfine, ki neposredno vplivajo na æilje.

trenutku: za potovanje je potreben Ëas. A z vsakim korakom, ki ga naredite, boste nekoliko bliæje cilju svojega potovanja. Ugotovili boste, da je vsaka etapa potovanja sama po sebi sreËa, in stvari, ki se jih boste nauËili na poti, vam bodo ostale za vedno.

POSTAVITE SI CILJ

V tej knjigi boste naπli veliko nasvetov in kopico praktiËnih namigov za vitalne spremembe æivljenjskega sloga, ki lahko zmanjπajo vaπe tveganje za sladkorno bolezen, bolezen venËnih æil, srËni infarkt in moægansko kap. Toda vsak si mora najprej postaviti doloËen cilj. »e se na primer bojujete s Ëezmerno teæo, lahko razmislite o naslednjih ciljih: Zmanjπajte vnos kalorij, zlasti koliËino nasiËenih maπËob, tako da namesto rdeËega mesa uæivate pusto piπËanËje meso in ribe ter si postreæete s sveæo sezonsko zelenjavo (peto poglavje). Telesno teæo zmanjπajte za 5 do 7 odstotkov ‡ Ëe zdaj tehtate pribliæno 90 kilogramov, pomeni to 5 kilogramov manj. PoveËajte telesno dejavnost, tako da greste na primer v trgovino peπ. Idealno je, Ëe si petkrat na teden vzamete Ëas za 30 minut hitre hoje.

• • •

Pod drobnogledom

Politabletka K

ako bi bilo, Ëe bi ena sama tabletka, ki bi jo vzeli vsak dan, lahko zmanjπala pogostnost srËno-æilnih obolenj? To zamisel sta leta 2003 dobila profesorja za preventivno medicino na londonski univerzi, Nicholas Wald in Malcolm Law. Tabletka naj bi vsebovala statin (za zniæevanje holesterola), aspirin, zdravila za zdravljenje zviπanega krvnega tlaka in folno kislino ter tako zmanjπala tveganje za srËno-æilne bolezni. Zamisel je izzvala nasprotujoËa si mnenja, vendar so zdaj prav takπno tabletko zaËeli preizkuπati v πestih dræavah. Tako imenovana rdeËa tabletka za srce (Red Heart Pill) vsebuje aspirin, statin in dve zdravili za uravnavanje krvnega tlaka. Prvi izsledki preizkusa v Indiji z veË kot 2000 udeleæenci, objavljeni v reviji The Lancet marca 2009, so bili obetavni. Tako bi πiroka uporaba politabletke morda res, kot sta zapisala Wald in Law, flimela veËji vpliv na prepreËevanje bolezni v zahodnem svetu kot katero koli posamezno posredovanje.«

34


012-035HAAS_SLO_Layout 1 17.11.10 9:36 Page 35

UKREPAJTE

MITI

»im veË veste o aterosklerozi ‡ od KROMPIR JE ZELENJAVA tedaj, ko na stenah arterije nastane e, to ne dræi ‡ vsaj kar zadeva pet enot aterosklerotiËna leha do zapletenih sadja ali zelenjave na dan, ki jih strokovnjaki stanj, ki povzroËijo obolenja srca in priporoËajo kot najmanjπi dnevni odmerek, ki oæilja ‡, tem veËje so moænosti, da jo varuje pred rakom, srËno boleznijo in moægansko boste lahko prepreËili, upoËasnili ali celo kapjo. Krompir je sicer okusen in zdrav (seveda, ustavili. Kot smo æe omenili, je okvaro Ëe ni ocvrt), s prehranskega vidika pa tako kot riæ ali kruh sodi med πkrobne ogljikove hidrate. æil pogosto mogoËe prepreËiti, Ëe na Konzervirana ali zamrznjena zelenjava, vkljuËno razmeroma lahek in preprost naËin s fiæolom in paradiæniki, pa πteje ‡ in tega po anketi spremenite æivljenjski slog. britanskega ministrstva za zdravje niso vedele tri Prvi kljuËni korak je, da veste, s Ëim Ëetrtine starπev. Kot ena, a samo ena enota πteje imate opraviti in da lahko ti dejavniki lahko tudi suho sadje in nerazredËeni sadni sok. tveganja prizadenejo Ëisto vsakogar. Zdi se, da so ljudje zmedeni, in to je morda tudi razlaga, da po mnenju Agencije za prehranske V drugem poglavju vas bomo seznanili, standarde samo 58 odstotkom Britancev uspe kako prepoznati, da gre za nujen primer, zauæiti pet enot sadja in zelenjave na dan. Nasvete, in vam razloæili, kako lahko ukrepate, kako vkljuËiti veË sadja in zelenjave v prehrano, da boste reπili svoje æivljenje ali æivljenje boste naπli v petem poglavju. drugih ljudi. V naslednjih poglavjih boste odkrili kopico naËinov za ugotavljanje lastne dovzetnosti za obolenja srca in æil, kar vam bo pomagalo, da izdelate naËrt za postopne spremembe æivljenjskega sloga oziroma za zmanjπanje tveganja za srËni infarkt in moægansko kap. »e se boste pravilno odloËili in izbrali pravi æivljenjski slog, se vam morda nikoli ne bo treba sooËiti z eno ali drugo nevarnostjo.

N

Zamrznjena zelenjava πteje kot ena od flpet (enot) na dan«.

.

1. KORAK POU»ITE SE, S »IM IMATE OPRAVKA 35


HAAS-COVER-SLO:Layout 1

10/11/10

11:41

Page 1

srËni infarkt in moægansko kap Ste vedeli, da je 90 odstotkov vseh srËnih infarktov posledica zgolj devetih dejavnikov tveganja? Ta knjiga vas bo oborožila z vsem, kar potrebujete za boj proti tem dejavnikom in drugimi sovražniki srËno-žilnega sistema, zaradi katerih sta srËni infarkt in možganska kap vodilna vzroka smrti v današnjem zahodnem svetu. Spoznali boste: kako prepoznati znake nevarnosti, oceniti lastno tveganje, omiliti ali odpraviti nastalo škodo, z majhnimi koraki narediti veliko uslugo srcu in ožilju. »udežna vloga živil pri ohranjanju prehodnosti arterij Nevarnosti trebušne mašËobe - kako se je lahko znebimo Obramba pred vsakdanjimi tegobami, ki poveËujejo tveganje za srËno-žilne bolezni Vaši zavezniki: sreËa, dobra družba, smeh, družina in prijatelji NaËrt za samoombrambo v desetih korakih vam ponuja uËinkovito zašËito pred boleznimi srca in ožilja za vse življenje.

infarkt in Premagajmo srËni moægansko kap

Premagajmo

ZDRAVSTVENE RE©ITVE READER’S DIGEST ZDRAVSTVENE RE©ITVE

ZDRAVSTVENE RE©ITVE READER’S DIGEST

Premagajmo

srËni infarkt in moægansko kap NaËrt za samoobrambo v 10 korakih


premagajmo_srcni_infarkt