Issuu on Google+

V

si ljubitelji narave, žlahtne kapljice in dobre hrane (pa tudi dobrih knjig s prekrasnimi fotografijami), sprehodite se s knji-

go Najlepše vinske poti po najlepših slovenskih vinorodnih okoliših.

Avtorja – poznavalec vin Primož Plahuta in priznani slovenski fotograf Tomo Jeseničnik – vas bosta s to turistično monografijo o slovenskih vinorodnih okoliših in njihovih vinih popeljala od s soncem obsijane Istre in Goriških brd prek vetrovnega Krasa in Vipavske doline vse do zelene Štajerske in Prekmurja ter po šte-

ajlepše vinske poti

Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik

vilnih drugih koncih z lepo naravo, bogato kulturo in predvsem dobrim slovenskim vinom. Za popolno harmonijo smo informa-

mudili malce dlje.

44,96 €

TOMO JESENIČNIK

narične predloge in nujne turistične informacije, če se boste kje

PRIMOŽ PLAHUTA

cijam o vinih, vinarjih in njihovih vinskih kleteh dodali tudi kuli-

VO D N I K PO S L OVE N S K I H V I NO G R A D I H


VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 1

8/18/10 12:33:18 PM


Primož Plahuta, Tomo Jeseničnik

NAJLEPŠE VINSKE POTI

Vodnik po slovenskih vinogradih Prva izdaja, prvi natis

Uredila Darja Butina Oblikovala in tehnično uredila Mojca Kumar Dariš Jezikovni pregled Svetlana Ristin Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o., Ljubljana 2010 Direktor Bojan Švigelj Natisnila tiskarna Gorenjski tisk, d. d., Kranj Naklada 2000 izvodov

© Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o., Ljubljana 2010 Vse informacije o knjigah založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: http://www. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.48:634.8+663.2(497.4)(036) PLAHUTA, Primož Najlepše vinske poti : vodnik po slovenskih vinogradih / Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Cankarjeva založba, 2010 ISBN 978-961-231-737-9 1. Jeseničnik, Tomo 252017152 Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, skupaj s fotokopira­ njem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 2

8/18/10 12:33:18 PM


Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik

Najlepše

vinske poti

VODNIK PO SLOVENSKIH VINOGRADIH

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 3

8/18/10 12:33:19 PM


VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 4

8/18/10 12:33:20 PM


Vsebina 7 9 39 67 91 117 145 173 199 299

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 5

Uvod Goriška brda Slovenska Istra Kras Vipavska dolina Dolenjska Bela krajina Bizeljsko - Sremič Štajerska Prekmurske gorice

8/18/10 12:33:21 PM


VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 6

8/18/10 12:33:24 PM


Uvod K

ulturno dediščino sta v naših krajih pomembno oblikovala vinska trta in vino. Posredno je bil so­ ustvarjen značaj slovenskega človeka, ki si danes ne more več predstavljati življenja in običajev

brez vina. Njegova vpetost v slovensko individualno in kolektivno zavest se prenaša iz roda v rod že več stoletij, morda tudi tisočletij. Že v starih pisnih virih je omenjena vinska trta, v 19. stoletju je vinopisje na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem doživelo razmah, čemur je sledil nagel razvoj vinogradništva in kletarstva, ki smo mu priča še danes. Pričujoči vodnik je nastal, da bi z besedo opisal in s sliko orisal to neločljivo sobivanje človeka in na­ rave, trte in vina, ki neizbrisno pušča sledi v zgodovinskem spominu, vinorodni krajini, arhitekturi, ku­ linariki in umetnosti. Slovenske poti so bogate, ker jih spremljajo dobrovoljni in gostoljubni domačini, ki bivajo v prelestni krajini z arhitekturnimi presežki in vini, ki mejijo na dovršeno umetnost in s tem odlično plemenitijo slovenske vinske poti. Le koga niso navdušili Goriška brda, Kras, Dolenjska ali Or­ mož, drugega morda bolj Vipava, Istra, Bela krajina ali Bizeljsko, tretjega morda naše največje vinorod­ no mesto Maribor, obdano s samimi slavnimi vinskimi grički. Saj, kar same vabijo zidanice in hrami ali vijugasta cesta, kar sama kaže pot po prijetni deželi. In vino tako odlično in polno, da ga mora spošto­ vati vsak. Vodnik nas popelje čez krajino, ki ji v pestrosti in eleganci ni para, v kateri si lahko spočijete oči ob pogledu na vinorodno preprogo in srednjeveške lepote. Zato naj bo bralcu v pomoč pri uživanju in dopolnitev v poznavanju, kje in kdaj je mogoče najboljše in najlepše doživeti v vinorodni Sloveniji. Sama beseda je skladno dopolnjena s fotografskimi izseki, ki kot kamenčki v mozaiku dopolnjujejo stva­ ritev. Zato jo je nujno in vredno vzeti v roke, preden se podamo na pot. Z malo domišljije si bralec lahko predstavlja vsako vinorodno lego, vas, vinogradnika ali vino. Želimo si, da bi tudi ostali, ki raje potujejo v mislih, uživali na udobnih foteljih ob njenem branju in si najbolj živo predstavljali čudovito pot, ki so jo tlakovale kapljice znoja in solz vinogradnikov. In to samo zato, da bi se lahko vinski užitkarji prepu­ ščali najlepšemu spevu narave in človeka – njegovemu veličanstvu vinu.

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 7

8/18/10 12:33:28 PM


8

Pot nas vodi po vseh vinorodnih okoliših Slovenije, kjer obidemo praktično vse vinorodne kotičke naše lepe dežele. Vinske ceste povezujejo posamezne odlične detajle okolišev. Večje vinorodne oko­liše, predvsem Štajersko, ki jo tvori kar pet nekdanjih okolišev, prepotujemo po več različnih trasah vinskih cest. Ker vinska pot ne gre vedno samo premočrtno, so posebej označeni zanimivi sprehodi in izleti iz poti, opisane najznamenitejše vinorodne lege in omenjeni sloveči vinarji ter gostoljubni krčmarji, ki jim je poslanstvo iskanje skladnosti domače kulinarike in enologije ter uživajo v zadovoljstvu gur­ manov.

Primož Plahuta

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 8

8/18/10 12:33:33 PM


G oriška

brda

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 9

8/18/10 12:33:36 PM


VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 10

8/18/10 12:33:39 PM


11

V

inorodni okoliš Goriška brda se razpro­

sredozemskih vetrov, ki neovirano pihljajo iz Tr­

stira na skrajnem zahodu Slovenije na

žaškega in Gradeškega zaliva. Posamezne doline

72 kvadratnih kilometrih. Na vzhodu in

tudi na zelo prisojnih krajih ostanejo zelene vso

jugu briških gričev se kot stražna stolpa dvigujeta

zimo, češnje zorijo že aprila, uspevajo celo agru­

Sabotin (609 m) in Korada (812 m), pod njima pa

mi. Na drugem koncu Goriških brd, višje proti se­

si je urezala strugo smaragdna Soča. Brda so odpr­

veru pri zgornjem Brezoviku, uspeva vinska trta

ta proti zahodu, kjer je njihova naravna meja reka

do nadmorske višine 600 m. Nižje, ob močneje iz­

Idrija, ki jih loči od Furlanske nižine. Proti jugu se

raženih sredozemskih vplivih, vinarji pridelujejo

gričevje znižuje in prehaja v Prevalsko ravan pod

močnejša, bolj strukturna vina, na višjih legah pa

Vipolžami in Mošo.

bolj aromatična, harmonična in pitna.

Goriška brda so obsijana s soncem, ki nas poz­

Briški grički so prekriti z rodovitno prstjo na

dravi v vsakem briškem pridelku – oljčnem olju,

flišni podlagi. Od juga proti severu sestavljajo tri

češnjah, marelicah, breskvah, figah ali grozdju, ki

glavna slemena, od katerih se odcepljajo številni

ob svetem Martinu dozori v vrhunsko vino. V Br­

pomoli.

dih spet pospešeno širijo nasade oljk, ki so po po­

Poleg vinogradov in sadovnjakov v Brdih naj­

zebi leta 1929 skoraj izumrle. Včasih so pridelo­

demo tudi gozdove listavcev, v katerih prevladu­

vali tudi češplje in jih penčali (suhe, olupljene in

jejo akacija, nujno potrebna za vinogradniško ko­

prekajene so sploščili). Take so se pogosto znašle

lje, hrast graden, črni gaber, mali in veliki jesen,

na trgih avstro-ogrske monarhije.

domači kostanj, gorski javor in bukev. Najdemo

Vpliv Sredozemlja se na različnih koncih Brd

jih v okolici Podsabotina in v gornjih Brdih, v po­

čuti različno, saj gričevje in dolinice ustvarjajo

rečjih vodotokov in strmih, za vinogradniško pri­

svojstvene podnebne kotičke. Na jugu, kjer je nad­

delavo neprimernih pobočjih. Ponekod srečamo

morska višina samo 80 m, je močan vpliv toplih

tudi sredozemsko cipreso in cedro.

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 11

G oriška

brda

8/18/10 12:33:42 PM


12

Viharna preteklost Naši slovanski predniki so naselili Brda v 6. stolet­ ju. Skozi zgodovino so morali priznavati različne nadvlade: v 8. stoletju frankovsko-nem­ ško državo, v začetku drugega tisoč­ letja oglejske patriarhe in gori­ ške grofe. Po smrti zadnjega grofa so prišli pod oblast

Povabilo na pot

Habsburžanov, za krajša obdobja pa so jih iz av­ strijskih krempljev iz­

Solkan, Podsabotin, Hum, Kojsko, Gonjače,

pulili Benečani in Na­

Šmartno, Dobrovo, Medana, Ceglo, Vipolže,

poleon z Ilirskimi pro­

Dolenje Cerovo, Gorenje Cerovo, skozi Hum in Kojsko, Vedrijan, Snežeče, Drnovk, Neblo, Hruševlje, Kožbana, Slapnik, Kapela, Plave.

vincami. Preživeli so

de. Pred napadom trtne uši so trto razmnoževali

največje bitke v zgo­

s podtak­­njenci, zasuli s preperelim hlevskim gno­

dovini na slovenskem

jem in jo ročno obdelovali. Vinogradniška opra­

ozemlju, soško fronto,

vila v preteklih stoletjih so bila rez, okopavanje,

ki je pustila neizbrisne

nošenje gnoja na žirklah (nosilih) in žetev s fouči

sledi tudi v Brdih, čeprav

(srpi). Ko se je bližala trgatev, so pripravili leseno

jim je glavni val vojne vihre

posodo – ­ovinili so jo z zmečkanim grozdjem, ku­

prizanesel. Med obema vojna­

hanim v vodi. Natrgano grozdje so nabirali v bren­

ma so pretrpeli italijansko potuj­

te in v čebrih pripeljali domov, nato so ga kar z

čevanje in težke gospodarske razmere,

bosimi nogami zdrozgali in stisnili z lesenimi sti­

saj so bila furlanska vina cenejša, čeravno ne bolj­ ša. Leta 1947 so bili s preostalo Primorsko priklju­ čeni Sloveniji.

skalnicami – turklami. Že v daljni preteklosti so imeli rdeče vino iz sorte pokalca za zdravilno, primerno za bolnike.

In vendar je zgodovina Goriških brd predvsem

Drugače pa so Brda domovina zlate rumene re­

zgodovina vinogradništva in kletarjenja. Najprej

bule, ki je primerna tudi za zorenje. Vendar jo je

so vinsko trto sadili prosto, brez vrst. Ko so že po­

treba nadvse skrbno gojiti vse leto, že v vinogra­

znali vrste, pa je bila vzgojna oblika dvojni guyot.

du, da je grozdni sok dovolj bogat in da je pol­

Za tiste čase so bili značilni tudi latniki in braj­

na snovi, ki se med ležanjem v sodu še obogatijo.

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 12

8/18/10 12:33:48 PM


13

Zdi se, da ima v Brdih in z roko v roki z Brici lepo

Del Sabotina nad Solkanom pripada Sloveniji

prihod­nost, predvsem zato, ker so danes Brda de­

in del Italiji. V slovenskem delu je opazen zname­

žela mladih, ambicioznih vinarjev, ki jim trta in

niti napis Naš Tito, ki se občasno spremeni v drug

vino nista samo v veselje, temveč sta njihov na­

napis in je kot spomin na polpretekli čas za okoli­

čin življenja.

čane jabolko spora. Na pobočju Sabotina so kaver­

G oriška

brda

Dve državi – ena Brda Zgodovina je hotela, da so Brda po drugi svetov­ ni vojni z državno mejo ločili od Gorice in je bila pot do njih iz preostalega dela Slovenije malo ote­ žena. Zato so v osemdesetih letih prejšnjega stole­ t­ja zgradili koridor iz Solkana po južnem pobočju Sabotina čez italijansko ozemlje, ki je Brda pove­ zal z matično domovino in ljudem skrajšal poto­ vanje na vzhod. Slikovita pot pelje čez globoko so­ tesko, ki jo je Soča vrezala med Sabotin in Sveto goro. Ob mostu čez Sočo je bil še med avstro-ogr­ sko nadvlado postavljen kamnit železniški most z enim lokom, ki spada med večje svetovne zname­ nitosti, vredne ogleda. Dunajska vlada je zgradila železnico v vojaške namene kot nadomestno pro­ go do Trsta: povezovala naj bi južne province ce­ sarstva. Novogoriško (severno) železniško postajo so odprli leta 1906 v navzočnosti številnih članov

ne iz prve svetovne vojne, kar kaže na strateški

habsburške kraljeve družine. Kljub izjemno boga­

pomen tega mejnika v zgodovini.

ti krajini ima danes enotirna neelektrificirana že­ Julijske Alpe s Sežano in Jesenicami ter od tod z

Prozorna vrata v majski raj

Avstrijo. Že vrsto let na tej progi prirejajo izlete s

Na našem ozemlju s Sabotina vstopimo v Gori­

starimi parnimi lokomotivami, ki popeljejo turi­

ška brda skozi prijetno dolinico ob vasi Podsabo­

ste od Nove Gorice do Blejskega jezera.

tin, ki jo sestavljajo številni gručasti zaselki levo

leznica še drugo vlogo: povezuje Soško dolino in

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 13

8/18/10 12:33:52 PM


14

zgoraj

in ­desno ob cesti. Dolina pod Sabotinom je kakor

vas Hum. Slovi po vinogradništvu – tu živi tudi

Vas Kojsko s cerkvijo

vrata v Goriška brda ali, kot je zapisal pevec Zo­

znana vinogradniška družina Simčič. Vendar mo­

Marijinega vnebovzetja

ran Predin, kot prozorna vrata v majski raj. Geo­

ramo biti pozorni, saj je v Goriških brdih kar nekaj

loško in botanično je dolina precej zanimiva, saj

vinarjev z enakim priimkom. Karola, Marjana in

apnenčasta podlaga prehaja v flišno. Tukaj se sre­

Igorja najbolj poznamo po pridelavi refoška. Prav

čamo z vinsko trto, ki naše popotovanje skozi ta

ste prebrali, tudi v Brdih najdemo to sorto, ki daje

okoliš spremlja na vsakem koraku. Verjetno ni­

vino močne rdeče rubinaste barve. Že Matija Ver­

kjer na Slovenskem vinska trta ni posajena tako

tovc ga omenja kot sorto, ki jo gojijo v Brdih.

strogo kakor prav v Brdih. Videti je kakor postro­

še posebno privlačni. V vaš­kem jedru stoji župnij­

Od graščine do razglednega stolpa

ska cerkev sv. Nikolaja, v zaselku Podsenica pa

Cesta se razcepi na sever proti Kojskemu in na jug

podružnična cerkev sv. Lovrenca. Zatem se cesta

proti Gornjemu Cerovemu. Vas Kojsko je sezida­

začne vzpenjati na flišno sleme, kjer je obmejna

na na flišnem slemenu med vodotokoma Birša in

jeni vojaki, kar daje deželi neizbrisen pečat. Preč­ kamo potok Pevmico, zaradi katerega so ti kraji

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 14

8/18/10 12:33:53 PM


15

G oriška

brda

Travenčič, v sredinskem delu spodnjih Brd. Prvič se omenja leta 1086. V vasi je podeželska grašči­ na, ki je bila najprej last plemiške družine Coro­ ninni, nato pa Attemsov. Prvotno stavbo so zgra­ dili že leta 1594. Celoto sestavljajo glavna stavba z reprezentančnim delom, park ter stanovanjska in gospodarska poslopja. Ko se je park zarasel, so ploščo, ki je bila postavljena v spomin na obisk papeža Pija VI. v Kojskem leta 1782 na poti iz Ri­ ma na Dunaj, prenesli v župnijsko cerkev. Sredi vasi je cerkev Marijinega vnebovzetja z gotskim prezbiterijem in baročno ladjo iz leta 1768, nad vasjo na vzpetini jugovzhodno od vaškega jedra

levo

pa romarska cerkvica sv. Križa na Taboru z zna­

Znameniti kamniti most

čilnim zvonikom. Spominja na utrdbo: osamelec,

čez Sočo pri Solkanu

Va

Mar

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 15

8/18/10 12:33:58 PM


16

stražar Kojskega. Zgradili so jo že med letoma

na pa je bila med avstrijsko-beneškimi vojnami.

1470 in 1480. Ogleda je vredna zlasti zaradi edin­

Kljub silni vnemi je Benečani nikoli niso zavzeli.

stvenega poznogotskega krilnega oltarja iz 1515.

O sloviti trdnjavi poje tudi Gradnik:

Naprej proti severovzho­ du na slemenu med po­

Že stara s slavo venčana trdnjava,

tokoma Reka in Birša je

kot orlov gnezdo v srcu Brd,

vas Gonjače. Stoji ob kri­

vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt.

žišču cest, ki vodijo v Plave, Vedrijan in Šmar­

Zgodovina Šmartnega je prav dramatična. Tudi

t­no. Na zahodu je vzpe­

njegova sedanjost je pravi boj: propad srednjeve­

tina Menik, na kateri je

ške dediščine, podiranje stolpov, da so lahko mo­

znameniti 24 m visoki

torna vozila prišla v utrjeno vas, potres leta 1976.

raz­gledni stolp. Zgrajen

Danes se vas obnavlja v prvotnem slogu. Hiše so

je bil leta 1961 in je po­

pozidane okrog cerkve sv. Martina, zavetnika voja­

svečen padlim med dru­

kov, jezdecev, konj, vinogradnikov in še koga. V

go svetovno vojno. Kdor

njej so freske Toneta Kralja, zvonik pa je iz 14. sto­

nima dobrega želodca ali

letja. Nad vhodom je vzidan rimski nagrobnik.

ravnotežja, naj ne pleza

Pot nas iz Kozane vodi naprej skozi Zali Breg na

nanj, posebno ne v vetrovnih dneh. Sicer pa je z

zahodnem pobočju flišnega slemena. Stara hiša v

njega čudovit razgled po Brdih. Odkrije nam do­

vasi z letnico 1644 je menda vrstnica nekdanjega

line in griče in ob jasnih dneh prečudovito kuliso

moškega samostana, ki ga je dal avstro-ogrski ce­

Julijskih Alp s Krnom in Matajurjem, na zahodu

sar Jožef II. neusmiljeno zapreti. Na robovih vasi

zasnežene Dolomite, na vzhodu Trnovsko planoto

so lepi vinogradi.

s Sveto goro, na jugu pa pogled do morja.

Briško orlovo gnezdo

Vino in umetnost Kar nenadoma po vijugasti cesti prispemo v Do­

Malo proti vzhodu je Šmartno, zgodovinsko in

brovo, gospodarsko središče Goriških brd in se­

kulturno izjemno pomemben kraj v Brdih, ki mu

dež občine. Naselje je nastalo na nadmorski višini

desno

objekti in pozidava dajejo neko posebno veljavo in

133 metrov na podolgovatem slemenu med doli­

Srednjeveška trdnjava

slikovitost. Njegovo jedro je pozidano v srednjeve­

nama potokov Reka in Donank. Renesančni grad z

in vas Šmartno

ško trdnjavo. Prvič se omenja že leta 1317, zgraje­

baročnimi poudarki je bil sezidan okoli leta 1600.

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 16

8/18/10 12:34:01 PM


17

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 17

G oriška

brda

8/18/10 12:34:05 PM


18

Iz

leti s poti

Kozana

V ­tlorisu je kvadrat s štirimi stolpi na vogalih. Zidati so ga začeli menda knezi Montecuccoli, prva

Proti jugozahodu se iz Šmartnega odcepi cesta proti Kozani, ki je že v spo-

lastnica dokončanega gradu je bila družina Collo-

dnjih Brdih. Je precej razpotegnjena in stoji na flišnem slemenu, ki se znižuje

redo, ob koncu 18. stoletja de Catterini - Erzberg,

proti Vipolžam v ravnico Prevala. V gručastem vaškem jedru je cerkev sv. Roka,

to pa je nasledil grof Silverio de Baguer. Njegov

ki ima zvonik s tempeljskim zaključkom. Tu je posestvo Dejana Peršolje, ki pri-

rod se začne leta 1181; ta plemiška družina izhaja

deluje izjemna vina pod blagovno znamko Peršolja. Nekateri strokovnjaki celo

iz province Saragoza v Aragoniji. Iz grba je razvi-

menijo, da prav on med slovenskimi vinarji največ pozornosti posveča kako-

dno, da je bila krščanska in da se je med drugim

vosti vina. Posebej se odlikuje cabernet franc, harmonično, lepo in prijetno,

na strani Matije Korvina bojevala proti Turkom.

dozorelo vino z aromo jagodičevja ter rahlo hrastovo noto. Omeniti je treba

Silverio Baguer de Corsi y Ribas je bil leta 1867

še chardonnay, bogato, zlato rumeno vino polnega okusa ter izrazito visoke-

imenovan za sekretarja španskega veleposlani-

ga alkohola in ekstrakta. Vrhunska vina ponujajo tudi Oton Reya, Maksimilijan

štva na Dunaju. Tekoče je govoril in pisal več je-

Reya ter Igor in Aljoša Jakončič. Predvsem zadnja dva se čedalje bolj uvelja-

zikov. Ko je hudo zbolel, so mu svetovali, da se

vljata doma in v tujini z odličnimi vini pod blagovno znamko Carolina in Ja-

preseli na Goriško, kjer je podnebje milo in bo

končič. Skupna značilnost njunih vin je dozorelost in harmoničnost.

ugodno vplivalo na njegovo zdravje. Tu je spoznal Cecilio de Catterini-Erzberg, ki je z družino živela na gradu Dobrovo, in se poročil z njo. Rodili sta se jima hčeri Elvira in Mercedes. Na starost je preživel veliko časa na gradu, proučeval eno najbogatejših knjižnic v širši okolici in urejal grajski muzej. Družina Bagueri je bila zadnja lastnica gradu, ki je bil po kapitulaciji Italije leta 1943 v celoti izropan. V pritličju so trije prostori, v dveh je restavracija in v tretjem lovska soba, ki je okrašena s slikami krajev, kjer so nekdanji gospodje imeli posesti. V prvem nadstropju je Viteška dvorana, v kateri danes potekajo kulturne prireditve. levo

Vinar Igor Jakončič desno

Renesančni grad na Dobrovem

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 18

8/18/10 2:57:47 PM


19

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 19

G oriška

brda

8/18/10 12:35:08 PM


20

Okrašena je z grbi nekdanjih lastnikov. V preo­

Današnja Vinska klet Goriška brda je poime­

stalih prostorih v prvem in drugem nadstropju je

novala svojo najprestižnejšo znamko vin po ple­

stalna zbirka grafik rojaka slikarja Zorana Mušiča,

miški družini. Pod blagovno znamko Bagueri na­

ki jih je podaril Brdom.

daljujejo tradicijo plemiške družine tudi današnji

spodaj

Pod naseljem je bila leta 1957 zgrajena velika

gospodarji gradu. To so bogata, harmonična, ugla­

Vinska klet Goriška brda

vinska klet, ki je tedaj povezala briške vinograd­

jena vina, ki se odlično prilegajo izbranim jedem.

nike v zadrugo. V Brdih

Najplemenitejša iz sort izbranega grozdja, rebu­

je bilo to še toliko bolj

la, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, merlot in

pomembno, saj se je do

cabernet sauvignon, ponujajo svetu v edinstve­

druge svetovne vojne tu

no oblikovani in zaščiteni osmerokotni steklenici.

ohranil kolonat, poseben

Pozneje so mirnim vinom Bagueri dodali peneče

odnos med veleposestni­

se vino Contessa, pridelano po metodi charmat.

kom in najemnikom – ko-

Brda slovijo še po odlični peneči se rebuli in ves

lonom. Uvajanje kolonata

okoliš čedalje bolj postaja tudi domovina penečih

je bilo izrazito zlasti med

vin. Naj omenimo samo specialiste, pridelovalce

beneško nadoblastjo. Ko­

penin Mirana Sirka z blagovno znamko Bojana in

lon je dobil zemljo, hišo,

preminulega Zvonimirja Simčiča, starosto briških

klet in pridelovalna sred­

enologov, z blagovno znamko Medot. Odličen je

stva, za plačilo je dajal de­

sivi pinot Bagueri, polnega okusa in bogate sort­

lovno silo ter denarne in

no značilne arome. Merlot Bagueri se lepo poda k

blagovne dajatve. Delo –

jedem iz svinjine, divjačine, govedine in srednje

raboto – je opravljala vsa

zrelim sirom. Zlasti priporočamo pršutove ravio­

kolonova družina, tudi

le s paradižnikom in česnom, ovčetino s čebulo

otroci. Fevdalne ­družine

in posušenimi paradižniki ter piščančji ragu s pa­

so imele včasih v lasti kar

priko, krompirjem in olivami. Vinska klet Goriška

cele vasi. Še pred drugo svetovno vojno je bilo v

brda skriva v svojih nedrih še druga odlična vina.

kolonat vključenih 20 do 30 odstotkov prebivalcev

To so kakovostna bela in rdeča vina pod blagov­

Goriških brd. Meščani so imeli v lasti posestva z

no znamko Villa Brici, vrhunska vina pod blagov­

do dvajset hektarov in več deset koloni – zadnje so

no znamko Quercus ter enogastronomska linija

imela celo župnišča. Šele agrarna reforma je leta

posebej pridelanih in zvrščenih vin pod blagov­

1949 odpravila ta krivični družbeno-gospodarski

no znamko Aplus. Briški enologi, med katerimi

odnos.

izstopa Darinko Ribolica, so na podlagi svojih spo­

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 20

8/18/10 12:35:12 PM


l Iz

eti s pot

i

21

Višnjevik

znanj in po nasvetih tujih strokovnjakov pridela­ li zanimiva zvrstna vina, ki so polna in zelo ­blizu mednarodnemu vinskemu okusu, primerna za

Pred Dobrovim lahko krenemo na sever proti vasi Višnjevik, ki je približno v

globalno trženje.

središču Brd, na flišnem griču zahodno od doline Vedrijanščka. Na pobočjih

Če hodite tod jeseni, ne zamudite martinova­

Žažvarca in Loga so najbolj cenjeni vinogradi. Znani vinogradnik na tem kosu

nja ali Gradnikovih večerov, saj sta vino in poezi­

briške zemlje je Aljoša Sirk. Goji sorte cabernet sauvignon, cabernet franc,

ja na Slovenskem poročena vsaj od Prešernovih

merlot, sauvignonasse (nekdaj furlanski tokaj), rebulo in druge značilne sorte

časov.

tega okoliša. Za posladek ponuja pikolit s preostankom sladkorja, ki je svež, ze-

Ali pa s kolesom pridite v Dobrovo pozno spo­ mladi na praznik češenj (in vina).

lenkaste barve, mladosten in z zeliščnimi aromami. Vinsko ponudbo v Višnjeviku zaokroža Valter Sirk.

Za vsak grozd pesem Če iz Dobrovega zavijemo proti jugu med vinogra­ de, že izrazito v spodnjih Brdih prispemo v Meda­ no. Znana je po poeziji in vinu, po Alojzu Gradni­ ku in odličnih vinarjih. Prireditev Dnevi poezije in vina njuno povezanost v tem kraju samo potrjuje in utrjuje. Intimno druženje pesnikov pod murvo na Gradnikovi domačiji je postalo več kot to. Na branje poezije vsako leto pride tudi več tisoč po­ slušalcev, ki se prepuščajo užitkom, kakršne po­ nujajo Goriška brda. Gradnikov Spev svobode je spev Brdom, prepoln nostalgije: O Brda – moja domovina presladka, slajša kakor vina grozdi, ki nad vrati hiš naših se v jeseni zlati bleščijo. Brda, moja, mila in draga domačija …

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 21

8/18/10 12:36:18 PM


22

In če je kdo znal opisati Brda in briškega člo­ veka v različnih motivih, je bil to prav Gradnik. Postavil je trajen spomenik Brdom in trpljenju rodov za preživetje na najzahodnejšem koščku slovenske zemlje. V gručastem jedru vasi Medana na Medanskem griču, nekako nad potokom Oblenč, je cerkev Ma­ rijinega vnebovzetja. Prvotna cerkev, od katere je danes ohranjenih le nekaj kamnov, je bila zgraje­ na leta 1527, sedanja pa je iz leta 1882. V Brdih je zelo znan in cenjen blagoslov oljčnih vejic na oljčno nedeljo. Vsaka vejica je bila name­ njena nečemu – vinogradu, hlevu, hiši … Žegna­ nja so se udeležili vsi vinogradniki. A pogosto niti oljka niti molitev nista pomagali, ko so skušali z možnarji preprečiti točo. Pri popisu zadnjega gro­ fa Silverija de Baguerija na gradu Dobrovo so našli 26 možnarjev za obrambo pred točo. Medana je znana med drugim po dvolastni­ štvu: veliko vinogradnikov ima vinograde v Slove­ niji in Italiji, v okolišu Collio Goriziano. Odlična vina prideluje Dušan Kristančič, njegove etikete z značilnim pavom so simbol kakovosti vin.

Množica izvrstnih vinarjev Skoraj strnjeno naselje se vleče med Medano in Ceglim tik ob slovensko-italijanski meji, na jugo­ vzhodnem pobočju Medanskega griča. V tem kra­ desno

ju živijo nekateri najznamenitejši briški vinograd­

Pogled na Medano iz vasi

niki, ki skušajo Goriška brda in Slovenijo postaviti

Plešivo

na svetovni zemljevid znanih vinorodnih okolišev.

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 22

8/18/10 12:36:21 PM


23

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 23

G oriška

brda

8/18/10 12:36:23 PM


24

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 24

8/18/10 12:36:26 PM


Najlepše vinske poti