Page 1

MESEČNIK • LETNIK 14 • 4,33

€ za naročnike v šoli, 4,57 € za naročnike na domu, 5,45 € v prosti prodaji

2019 • APRIL

8

ojplanet

inska.com/m

www.mlad

AVNO

NJE JE ZAB

RAZISKOVA

Muce i c v o t e in plan Moj TEST

Orhidejska bogomolka Hotel za pse

Plavček

Svetovni dan Zemlje

POSTER 1


ta mesec

NA KMETIJI

APRIL MAJ

Sadimo čebulo V Sloveniji so avtohtone tri sorte čebule: ptujski luk, belokranjka in tera. Vse tri sadimo spomladi. Sadimo čebulček, drobne čebulice, ki smo jih vzgojili prejšnje poletje. Sadimo ga dovolj zgodaj, da ima čas za razvoj v čebulo. A ne prezgodaj, saj sicer kmalu zacveti. Čebula ne prenaša hlevskega gnoja, pognojimo jo le z lesnim pepelom.

Lastovke so tu Piščančki Tri tedne je, odkar je koklja skrivnostno izginila. A za njeno izginotje ni kriva lisica. Skrita na podstrešju hleva je ves ta čas pridno valila petnajst jajc. Sedaj je spet na dvorišču. Vsa je nasršena in oglaša se z globokim kokanjem. Sledi ji enajst piščančkov. Ko jih zebe, zlezejo pod njene peruti in se pogrejejo. Mama bo skrbela zanje do poletja.

Sredi aprila se v naše kraje vrnejo lastovke. Za njimi je dolga pot: letele so prek Sahare in Sredozemskega morja. Lastovičji pari se vrnejo v svoja lanska gnezda, ki so jih zgradili iz slamic in blata, pomešanega s slino. Po vrnitvi domov morajo gnezda najprej očistiti in popraviti. Komaj se blato posuši, že je v gnezdu kakih pet lačnih ust.

Sejemo blitvo Blitvo sejemo na dobro pognojene gredice. Sejemo jo v vrste, saj je rastline tako lažje okopavati in nabirati. Blitva najbolje uspeva spomladi, dokler je še hladno. Njene velike temnozelene liste pobiramo sproti. Najbolj poznamo sorte blitve, katerih pecelj je bele barve. Obstajajo pa tudi take s peclji rožnate, rumene, oranžne ali rdeče barve.

4


Čebele pridno delajo Poleg sadnega drevja sta zacveteli tudi divja češnja in oljna ogrščica. Obe sta zelo pomembni za buren spomladanski razvoj čebeljih družin. V ugodnem vremenu delavke z medom hitro napolnijo vse sate. Čebelarji morajo v tem času stalno bdeti nad njimi, saj če v panju zmanjka prostora, čebele začnejo rojiti, nabiranje medu pa jih ne zanima več.

Cepljenje hrušk

ILUSTRACIJE: JAKA VUKOTIČ, FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Se spomnite pripravljanja cepičev hrušk sredi zime? Sedaj je čas, da hruške cepimo. Cepljenju hrušk in ljudi je skupno le ime. Za hruške je cepljenje edini način razmnoževanja sort. Vsa drevesa, ki jih bomo cepili z določeno sorto hruške, bodo obrodila enake plodove. Drevesa, na katera lahko cepimo hruške, so druge hruške, drobnica in kutina.

Nabiranje špargljev Posamezen špargelj je mlada vejica rastline, katere trajni del je pod zemljo. Nabiranje divjih špargljev je na Primorskem zelo priljubljeno. Ker je nabiralcev veliko, vsi skupaj naberejo toliko, da škodujejo rastlinam. Hkrati pomendrajo še vso okolico. Zato je bolje šparglje gojiti na vrtu. Gojenje je enostavno, posamezna rastlina pa živi več desetletij.

Šarenka se razmnožuje Šarenka je vrsta postrvi iz Severne Amerike. Pri nas je tujerodna, a najpogosteje gojena sladkovodna riba. Ribiči jo za lov vlagajo v reke in potoke. Tam izpodriva domorodne vrste rib. Šarenka se drsti od februarja do aprila. Vsaka samica izleže do 2000 iker na kilogram svoje teže. Odlaga jih v jamice, ki jih izkoplje v pesek. Mlade ribice se bodo iz iker izlegle v začetku maja. Petra Sladek 5


svet žuželk

Prišla je pomlad in pust zimski svet so končno spet preplavile žive barve. Rastline že vabijo k sebi opraševalce, da bi si zagotovile nadaljevanje svojega rodu. Mnoge pri tem niso prav nič sramežljive in se okrasijo s prečudovitimi cvetovi, ki jih opraševalci le težko spregledajo.

6

Orhideja na


a štirih nogah

Je vsak cvet res pravi cvet? Žuželkam preti nevarnost na vsakem vogalu. A ko pridejo v bližino cvetov in sladkega nektarja, jih ta neustavljivo privlači in previdnost ni njihova prva misel. No, saj večina cvetov res ni nevarna. Toda če živiš v tropskih gozdovih Jugovzhodne Azije, se moraš bati tudi orhidej. Lahko se ti namreč zgodi, da namesto dobrega kosila naletiš na lačno orhidejsko bogomolko. 7


Oponašalci Oponašanje okolice, rastlin ali živali v živalskem svetu ni nič posebnega. Lahko se skušaš izogniti plenilcem, se dobro skriti, preden napadeš iz zasede, ali pa z živimi barvami opozoriti, da si neužiten in strupen. Živali navadno posnemajo rastline, da bi se lahko na njih dobro skrile. Paličnjaki so prilagojeni vejam in listom, nekatere kobilice in metulji celo suhim listom. Morske piščali so podobne listom morske trave, med katero so skoraj neopazne. Liste posnemajo tudi nekatere žabe in gekoni.

Bogomolke se zlijejo z okolico zato, da jih plen ne more opaziti. Naše bogomolke, ki jih lahko najdete tudi okoli hiše, so med zelenjem skoraj neopazne. Poleg barve posnemajo tudi gibanje listov v vetru, tako da se zibajo.

Slastna orhideja ali lačna usta? Orhidejska bogomolka, ena od cvetnih bogomolk, ki živijo v tropskih okoljih vsega sveta, si je lovljenje žuželk še olajšala. Žuželke privablja s svojim nenavadno oblikovanim telesom, ki je podobno cvetu orhideje. Štiri noge, po katerih hodi, so razširjene tako, da so videti kot cvetni listi. Sprednje okončine, s katerimi lovi, so enake kot pri drugih bogomolkah: trnaste in omogočajo močen prijem. Vendar so tako kot vse telo živo obarvane, cvetni listi pa imajo poseben kristalni sijaj.

8


do cvetnega nektarja. Da se kar najbolje skrijejo, lahko spremenijo svojo barvo v belo ali rumeno. Tudi orhidejska bogomolka lahko spreminja barvo od rožnate do rjave, da se bolje zlije z ozadjem.

Lov Orhidejska bogomolka se za lov najraje namesti na steblo ali se prime za cvet rastline. Nato se začne zibati levo in desno. Okoli nje se začnejo kmalu nabirati majhne muhe, ki jih privlači majhna črna lisa na njenem zadku, ki je podobna mušici. Približajo se ji tudi druge žuželke. Ko so ji dovolj blizu, jih zgrabi. Na njenem jedilniku so predvsem manjše žuželke, kot so mušice, muhe, hrošči, črički in čebele. Lotijo pa se tudi večjih od sebe: manjših žab, kuščarjev, ptic in miši.

Kljub zanimivi obliki žuželke menda privlači predvsem bogomolkino čudovito rožnato belo obarvanje, saj oblike cvetov ne posnemajo preveč natančno. Vendar nepopolna oblika ni težava, zgodi se celo, da bogomolke bolj privlačijo žuželke kot pravi cvetovi. Podobno mamljivi so za žuželke nekateri cvetni pajki, ki sicer ne oponašajo cvetov, ampak oddajajo močno ultravijolično svetlobo, ki je za žuželke lahko zelo privlačna. Cvetni pajki so skriti v cvetu, kjer posnemajo posebne ultravijolične vzorce, ki žuželke vodijo

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Privlačne barve

Odlična čutila Najbolj nevarni plenilci bogomolk so netopirji. A bogomolke imajo odlična čutila. Izredno dobro vidijo in so edine žuželke, ki lahko obrnejo glavo tako, da vidijo, kaj se dogaja za njimi. S posebnim čutilom zaznavajo celo ultrazvok, ki ga med lovom oddajajo netopirji.

Ali veš?

Orhidejska bogomolka skrbi in čuva svoja jajčeca. Tako skrbijo za svoje potomce tudi nekatere druge vrste bogomolk.

Maja Berden Zrimec 9


naš planet 22. APRIL

vsem svetu je svetovni dan Zemlje, ki ga po posebni dan v praznujemo že od leta 1970. Ta i o varovanju ljud ju letu je namenjen ozaveščan nas hrani in ki , dom okolja. Planet Zemlja je naš i, oceani, reke dov goz e, ptic li, varuje. Rastline, živa anja vse ravn ega naš di zara je in livade – vse to potekajo lje Zem dan i tovn sve Na bolj ogroženo. ju našega van številne akcije, ki pomagajo pri reše edinstvenega planeta.

Svetovn i

Smo skrbni gospodarji? Ljudje zaradi intenzivnega kmetovanja, gradnje, sežiganja fosilnih goriv, onesnaževanja, pretiranega izkoriščanja gozdov, rudnin, oceanov, rek in jezer uničujemo naravno okolje. Zemlji jemljemo naravna bogastva, vračamo pa ji odpadke, izpušne pline in strupene kemikalije. Zaradi onesnaževanja okolja izumirajo rastlinske in živalske vrste. Raznovrstnost živih bitij pa je nujna za preživetje. V Evropi je ogroženih okoli 800 vrst rastlin, iz katerih bi lahko naredili nova zdravila, ker pa izumirajo, ne bomo nikoli vedeli, kako koristne so. Planet Zemlja je kot živo bitje. Onesnaževanje s toplogrednimi plini povzroča podnebne spremembe, ki lahko ogrozijo naše preživetje. Zaradi našega ravnanja narašča temperatura na Zemlji, kar se kaže kot učinek tople grede. Plini, ki jih spuščamo v ozračje, povzročajo ozonsko luknjo. Izginjajo čista voda, svež zrak in zdrava hrana. Znanstveniki opozarjajo, da moramo ukrepati takoj, če želimo rešiti Zemljo in s tem sebe.

Spremeni navade, spremeni svet!

Ljudje moramo živeti s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega izmed nas. Razmislimo, kaj lahko dobrega naredimo za naš skupni dom, za sočloveka in tudi zase. Postanimo odgovorni potrošniki, naše vodilo pa naj bo: varčujmo, znižujmo, ugašajmo, reciklirajmo, hodimo! 14

Varčuj zvodo! Na Zemlji je le 1 % pitne sladke vode, zato moramo z njo ravnati še toliko bolj skrbno. S pitno vodo bodi varčen. Zapri vodo, medtem ko si ščetkaš zobe. Zbiraj deževnico. Z njo lahko očistiš kolo ali zaliješ rože.

Varčuj z energijo! Tudi z manjšo porabo električne energije v domu bomo manj onesnaževali okolje. Ugašaj luči, uporabljaj varčne žarnice, ugašaj računalnik, ko ga ne uporabljaš več …

Vozi se z javnim prevozom! Avtomobili in letala so največji onesnaževalci zraka. Potuj z avtobusom ali se pelji s kolesom, hodi peš, na dolga potovanja pa se raje odpravi z vlakom.


dan Zem lje

Naj bo dan Zemlje vsak dan! Pojdi v naravo ne glede na vreme, naužij se svežega zraka, napij se čiste izvirske vode, zagrabi pest zemlje in posadi drevo ali seme, sprehodi se skozi gozd, čudi se krasnim cvetlicam, ljubeče opazuj živali, ptice, metulje in kragulje, skratka – praznuj življenje!

Številke

Ne odvrzi takoj stvari, ki jih ne potrebuješ več. Uporabi svojo domišljijo in razmisli, kako lahko staremu predmetu nameniš novo uporabo.

Ločuj odpadke! Kar 2/3 vseh odpadkov je mogoče predelati oziroma reciklirati. Zato je pomembno, da ločuješ steklo, železo, papir, plastične vrečke in biološke odpadke.

POTROŠNIŠTVO IN ODPADKI • Povprečen človek v življenju ustvari 33 ton gospodinjskih odpadkov. kot živi  lastenka razpada 450 let; to je 7-krat dlje, •P povprečen človek. ijskih • Evropejci vsak dan zavržemo za 16 olimp e. hran bazenov

RECIKLIRANJE ODPADKOV • 7000 zavrženih mobilnih telefonov vsebuje toliko zlata, da bi lahko izdelali prstan. • 1 tona recikliranega papirja reši 17 majhnih ali dve veliki drevesi. • Reciklaža ene steklenice prihrani toliko energije, da lahko 11-vatna žarnica sveti 20 ur. • Proizvodnja recikliranega papirja zmanjša onesnaževanje zraka do 95 %. • Recikliranje 1 tone potiskanega papirja prihrani več kot 2 toni lesa. • Reciklaža 1 steklenice prihrani energijo za 30-minutno delovanje računalnika.

V. M., ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ, FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK

Iz starih stvari naredi nove!

PORABA NARAVNIH VIROV V SLOVENIJI • V povprečju porabi Slovenec približno 150 litrov vode na dan. • 2/3 vse proizvedene energije v Sloveniji porabimo za ogrevanje prostorov. • Povprečen Slovenec na leto porabi 185 kg papirja.


drevesa

JAVORJ I IN

Poznaš javorjev sirup? To je zelo sladka, gosta rjavkasta tekočina, katere okus malce spominja na karamelo. Naprodaj je vedno v premajhnih stekleničkah. Uporabljamo ga za slajenje, namesto sladkorja ali medu. Odličen je na palačinkah, vafljih, v kaši, čaju. Največ ga pridelajo v Kanadi.

pseudoplatanus) in ostrolistni javor (Acer platanoides), sta pogosto tudi sajeni v parkih in drevoredih. Dajeta prijetno senco, rasteta hitro in sta odporna proti izpušnim plinom. V mestih pogosto sadijo tudi dve severnoameriški vrsti: srebrnasti javor (Acer saccharinum) in amerikanski javor (Acer negundo). Nekatere vrste javorjev zaradi lepo oblikovanih listov gojimo tudi kot okrasna drevesa. Tak je na primer pahljačasti javor (Acer palmatum) z Japonskega.

Cvetovi ostrolistnega javorja (A. platanoides) – v Sloveniji je domoroden.

Javorje prepoznamo po značilno oblikovanih listih. Pravimo, da so listi dlanasto krpati, saj so razdeljeni na več krp, oblika vsakega lista pa malce spominja na dlan. V rod javorjev (Acer) prištevamo 150 vrst dreves in grmov. Najdemo jih v zmernem podnebnem pasu celotne severne poloble. V Sloveniji uspeva v naravi sedem vrst javorjev. Dve od teh, beli javor (Acer 22

Pahljačasti javor (Acer palmatum)


JAVORJEV S IRUP Poskus s propelerčki Plodove javorjev poljudno imenujemo propelerčki, saj spominjajo na letalski propeler. Plod sestavljata dva krilata plodiča. Iz vsakega plodiča lahko zraste en javor. Na drevesu se propelerčki lahko obdržijo čez zimo. V mestih jih spomladi najdemo na pločniku, na zelenicah, tudi na balkone jih zanese. Na sprehodu jih poskusi nekaj najti. Vrzi jih v zrak in opazuj, kaj se zgodi. Oblika javorjevim plodičem omogoča, da jih veter odpihne daleč od materinskega drevesa. Dlje ko odletijo, manj bo možnosti, da bodo kalili v senci materinskega drevesa.

Sejanček javorja

Plodovi (propelerčki) belega javorja (A. pseudoplatanus) – v Sloveniji je domoroden.

Drevesni sok

Iztekanje soka

Javorjev sirup izdelujejo iz drevesnega soka nekaterih vrst javorjev. Javorji, kot še mnoga druga drevesa zmernega podnebnega pasu, jeseni shranijo škrob v koreninah in deblu. Konec zime in zgodaj spomladi škrob razgradijo na sladkorje. Ti raztopljeni v vodi skupaj s še nekaterimi drugimi snovmi potujejo po rastlini. To tekočino imenujemo drevesni sok. Drevesni sok teče po mikroskopsko tankih cevkah, ki sestavljajo les. Potuje proti brstom, kjer se porabi za rast listov in vejic. Drevesni sok imajo vse vrste dreves in grmov. Niso pa vsi drevesni sokovi užitni. V slovanskih deželah je bila nekdaj na primer tradicija pridobivanja zdravilne brezove vode oziroma brezovega soka. Užiten pa je tudi drevesni sok oreha ter nekaterih palm. Vendar pozor: drevesni sokovi nekaterih dreves so strupeni.

Javorjev sok, sirup in sladkor Najpomembnejša vrsta za proizvodnjo sirupa je sladkorni javor (Acer saccharum). Takoj za njim sta rdeči (Acer rubrum) in črni javor (Acer nigrum). Te vrste imajo v drevesnem soku med 2 in 5 g sladkorjev na 100 g vode. To je približno toliko kot dve žlički sladkorja, raztopljeni v kozarcu vode. Večina teh sladkorjev je sladkor saharoza, torej sladkor, ki ga ljudje najpogosteje uporabljamo v vsakodnevni prehrani in mu pravimo tudi namizni sladkor. Nekoliko manj sladek sok dajejo amerikanski, srebrnasti in velelistni javor. Sok se pridobiva iz javorjev, ki so stari najmanj 30 let, lahko pa so celo starejši od 100 let. V posamezno drevo izvrtajo eno do tri luknjice in pridobijo do 50 litrov soka v sezoni. To je približno 7 % vsega drevesnega soka. Količina pridobljenega soka je odvisna od starosti in premera drevesa.

Zbiranje soka 23


fotografija meseca

26


Plavčka pri parjenju

35

P. D., FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK

PLAVČEK

Barska žaba ali plavček je z izje mo nekaj dni na leto zelo neopaz na rjava žabica. Samčki si spo mladi za nekaj dni nadenejo svojo čud ovito modro barvo. To je najma žaba v Sloveniji – v dolžino zra njša ste le do sedem centimetrov. Spada v rod rjavih žab. Samičke so vse leto rjave barve.


vesolje

KAJ SO KOM

Fotografija: S. Deiries/ESO

Kometi ali repatice so najbolj nenavadna telesa v Osončju. Njihov značilni svetli rep je dolga tisočletja buril domišljijo ljudi, ki so se teh nebesnih repatcev bali, saj naj bi prinašali kugo in druge nesreče. Kometi seveda nimajo s človeškimi nezgodami prav nič. Danes vemo, da so to velike vesoljske kepe umazanega ledu, njihov rep pa nastane pod vplivom Sonca.

V veliki oddaljenosti od Sonca je komet nekaj kilometrov velika hladna kepa iz mešanice ledu in drobnih prašnih delcev oziroma zrnc peska. Ko pa se komet približa Soncu, ga svetloba na površju segreje. Iz njega začnejo uhajati večje količine pare in prahu, ki okoli ledene gmote – jedra ustvari velik svetel oblak. Temu oblaku pravimo koma kometa, ki z jedrom tvori glavo kometa.

40

Izvor besede komet Starim Grkom so se zdeli kometi kot zvezde z lasmi (grško koma), zato so jih imenovali »kosmate« oziroma »lasate zvezde«. Aristotel je že v četrtem stoletju pred našim štetjem uporabljal besedo »kometes«. Grški filozof Teofrast pa je zapisal, da so tudi Egipčani za komete uporabljali ime »kosmata zvezda«. Besedo komet so po Grkih povzeli Rimljani, od koder se je razširila po vsej Evropi. V slovenščini kometu pravimo tudi repatica oziroma zvezda repatica, vendar sta izraza v strokovnem besednjaku povsem opuščena.


Leta 2005 se je Nasina vesoljska sonda Deep Impact povsem približala jedru kometa Tempel 1 in ga tudi posnela.

Fotografija: NASA

METI? Sonce

pa ne oddaja le svetlobe. Z njega neprestano bežijo drobceni delci, čemur pravimo sončev veter. Prav ta odpihuje snov iz okolice jedra oziroma kome in ustvari značilen rep. Pri nekaterih svetlih kometih nastaneta dva repa: modrikasti rep sestavljajo plini, ki jih odpihuje sončev veter, rumenkasti pa vsebuje predvsem prašnate delce, ki jih »odpihuje« sončeva svetloba. Ste vedeli, da so lahko repi kometov dolgi več deset milijonov kilometrov? Da so tudi stokrat daljši od razdalje med Zemljo in Luno?

Ilustracija: NASA

Sonda Deep Impact je na jedro kometa Tempel 1 spustila nekakšen »izstrelek«, ki je ob padcu dvignil oblak snovi. Tako so znanstveniki lahko natančneje preučili sestavo kometa. 41


moj test

Kako pa kaj dvo

Kot ljubitelj živali si gotovo že kdaj opazoval, kako samčki dvorijo samičkam. Ptiči se šopirijo, žabci regljajo ... samičke pa kakor da jih vzvišeno opazujejo od daleč. In kako si dvorimo ljudje? Lahko si predstavljamo viteze z vrtnicami, ki recitirajo pesnitve svojim izbrankam – lahko pa čisto preprosto pogledamo, kako se ti vedeš do simpatije in kaj ji s tem sporočaš.

1. ***

Opaziš, da tvoja simpatija zelo dobro riše/razume matematiko/igra košarko.

* **

»Uau, kako obvladaš! Res ti gre dobro!« jo pohvalim. Ne, ne opazim. Preveč se ukvarjam s tem, da bi sam učinkoval kot frajer. Na simpatijo sem zelo ponosen. Če zberem pogum, ji to povem tudi na glas.

3. ***

S simpatijo se znajdeta na istem avtobusu. Ker je velika gneča, je prost samo en sedež.

2.

Ali simpatijo kdaj kar tako razveseliš s kakšno pozornostjo (na primer s čokoladico ali pohvalo)?

48

* *** **

Ne. Za živo glavo se nočem izdati. Ja, z velikim veseljem. Všeč mi je, kako se ji ob tem svetijo oči. Včasih, kadar se končno dovolj opogumim.

** *

Simpatiji ponudim, naj sede. Tudi če ne sede, sam obstojim. Počakam, da vidim, ali se bo usedla – in če se ne, se ustoličim. Počim se na zic. Kaj pa? A da me bodo noge bolele?


orjenje? 4.

S simpatijo sedita na klopci, sonce sije, vetrič pihlja, ptice žgolijo ... O čem se pogovarjata?

* ** ***

Jaz ves čas razpredam o sebi, ona pa kima. Ali pa molčim.

Tako hudo tremo imam, da se pogovor zatika.

Simpatijo povprašam, kako se ima, in povem tudi kaj o sebi.

5.

Ko se nič hudega sluteč sprehajaš po parku, te zadene kot strela z jasnega – nasproti ti prihaja simpatija! Kaj narediš?

** * ***

Prikrivam, da mi srce razbija kot ponorelo, in simpatijo lepo pozdravim. Zdrznem se, se obrnem na peti in jo odkurim, kar me noge nesejo. Simpatiji se že od daleč široko nasmehnem, jo ustavim in z njo poklepetam. Barbara Jarc

Od 9 do 12 zve­zdic

NESPRETNEŽ

BOJEČKA

Veščina dvorjenja ti ne gre najbolje od rok (n o, sploh ti ne gre). Prav, razu memo, da se nočeš izdati. A če si do simpatije prijaze n, še ne pomeni, da si trap ast kot dvorni norček. Če simpatijo ignoriraš, ji v najb oljšem primeru daješ obču tek, da te ne zanima. Malo po glej, kako ravna »šarmer«. N ajbrž boš več dosegel, če bo š malce bolj sproščen in pozore n.

S tvojimi veščinami dvorjenja ni nič narobe. Pravzaprav kar dobro veš, s čim bi se simpatiji prikupil, težava je le, da za to dostikrat nimaš dovolj poguma. Najbrž se nočeš izdati ali pa nočeš, da bi te simpatija zavrnila. A le pomisli, kako se sam počutiš, kadar je kdo prijazen do tebe in ti kaj lepega pove – lepo ti je pri duši, kajne? Zato le pogumno. In veliko uspeha!

Od 13 do 15 zve­zdic

ŠARMER Ti si pa pravi osvajalec! Simpatijo pozdraviš s širokim nasmehom, ji odstopiš sedež, jo zasipaš s čokoladicami, pokloni ... Če dežuje, ji najbrž pridržiš tudi dežnik. Pravi vitez! Ob takšnem razvajanju ji je gotovo zelo lepo. Upamo, da je tudi simpatija prijazna do tebe, da ceni tvojo pozornost in da je ne izkorišča. Če je bolj plaho bitje, pa le upoštevaj tudi to.

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Od 5 do 8 zve­zdic

49


Aljin kotiček Pomlad je tu, z njo pa vonj po prebujajoči se naravi. Če zapreš oči in globoko vdihneš, z vohom lahko veliko izveš o svoji okolici. Se kje pripravlja hrana, cvetijo rože, so zunaj pred kratkim pokosili travnik? Ljudje lahko zavohamo marsikaj. Sposobni smo na primer ločiti vonj svojih bližnjih od vonja neznancev in prepoznati vonj svojega psa. A to ni nič v primerjavi z izjemno sposobnostjo pasjega voha.

i n t s o n S k ri v pasji smrček Psi izredno dobro vohajo in svet zaznavajo drugače od nas. Slabše na primer vidijo barve (vidijo predvsem modre in rumene odtenke), zelo dobro pa zaznavajo gibanje. Bolje od nas vidijo tudi v temi. Tudi njihov sluh je bolje razvit od našega. Še posebej pa nas prekašajo s svojo sposobnostjo voha.

Pasji smrček Psi s svojim smrčkom dihajo in vohajo. Med vohanjem se nosnice razširijo, zrak pa potuje do posebnih receptorjev za zaznavanje vonja. Psi imajo teh receptorjev mnogo več od ljudi: med 125 in 300 milijoni, odvisno od pasme. 52

Ljudje pa jih imamo le pet milijonov. To pomeni, da psi lahko zaznajo že zelo majhne razlike v vonju, ki jih ljudje ne zaznamo. Psi lahko poleg tega vohajo z vsako nosnico posebej in tako ugotovijo, iz katere smeri prihaja vonj. Lahko bi rekli, da svet pravzaprav vidijo s smrčkom. Zavohajo lahko, kaj je okoli njih in kje to je. Če zavohajo živa bitja, ugotovijo, za katero žival (ali človeka) gre, kakšnega spola je, kakšno je zdravstveno stanje te živali in kako se počuti. Še več – zaznajo celo, kaj se je v okolici dogajalo pred več urami ali celo pred več dnevi!

Za pse je vonj izjemnega pomena. Po vonju si bolje zapomnijo in prepoznajo prijatelje kot po videzu.


Pasji strokovnjaki Psi s svojo izjemno sposobnostjo voha pomagajo ljudem na različnih področjih. Si že slišal za pse reševalce? Pod ruševinami in plazovi s svojim smrčkom izvohajo ujete in poškodovane ljudi ter nanje opozorijo človeške reševalce. Pse lahko izšolamo tudi za iskanje pogrešanih ljudi ali živali, izvohajo pa lahko tudi eksplozivna sredstva. Na mejnih prehodih in letališčih pse uporabljajo za iskanje drog in drugih prepovedanih stvari. Pomembno vlogo igrajo tudi v medicini. Psi namreč lahko zavohajo sladkorno bolezen, rakaste celice in nekatere druge zdravstvene težave. Vse to počnejo z vohanjem in tako pomagajo reševati človeška življenja.

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Psi zavohajo tudi stvari, ki jih ne vidimo. Vsako živo bitje za seboj pušča sledi, kjerkoli se premika. Te sledi so včasih vidne s prostim očesom – samo pomisli na vse stopinje, ki jih lahko vidiš v snegu ali mivki. Večine sledi pa ljudje ne vidimo, ostane le vonj. Psi lahko ta vonj zavohajo, tudi ko mine več ur, dni ali celo tednov.

Z nekaj vaje lahko prav vsak pes postane pravi pasji strokovnjak. Svojega psa lahko na primer naučiš, da izvoha in prinese igračo, ki si jo skril nekje v stanovanju. V nekaterih pasjih šolah pa vaju bodo znali naučiti celo iskati pogrešane osebe.

Vohljanje doma Si kdaj opazil, da te tvoj pes vedno prevoha, ko se vrneš iz šole? To naredi zato, ker na svojih čevljih in oblačilih prineseš veliko zanimivih vonjav. Pes lahko zavoha, kje si bil in s kom si se družil. Dovoli mu, da te temeljito prevoha. Tako mu boš s svojim vonjem povedal, kaj vse se ti je dogajalo v šoli.

Vohljanje na sprehodu Zdaj veš, kako dobro psi vohajo in česa vsega so sposobni. Ne pozabi na pasji smrček, ko se sprehajaš s svojim štirinožcem. Psi z vohom spoznavajo svet okoli sebe. Zelo pomembno je, da se na sprehodu ustaviš, ko se ustavi tvoj pes, in mu pustiš, da temeljito prevoha in razišče svojo okolico.

Vohanje je pomemben del pasjega sprehoda. Vzemi si čas in pusti svojemu psu, da temeljito razišče in prevoha svojo okolico. Alja Willenpart

Društvo za zaščito živali Ljubljana, www.dzzz.si

Profile for Mladinska knjiga

Moj planet  

Magazine for kids about nature and animals

Moj planet  

Magazine for kids about nature and animals

Profile for emka