Page 1

MESEČNIK • LETNIK 13 • 4,08

ojplanet

inska.com/m

www.mlad

AVNO

NJE JE ZAB

RAZISKOVA

€ za naročnike v šoli, 4,30 € za naročnike na domu, 5,11 € v prosti prodaji

2018 • MAREC

7

Moj TEST

o k s l a v i Ž o v t s e j l a kr

Svetovni dan voda Eva in njeni ljubljenčki

POSTER

Pravljična Barcelona Planet Nibiru


ta mesec

OPAZUJEM IN RAZISKUJEM

MAREC APRIL

Šmarnica gnezdi Šmarnice so bile nekdaj prebivalke skalnih sten, danes pa jih srečujemo predvsem v naseljih. Gnezdijo v razpokah in luknjah v zidovih ter pod strehami. V skledasto gnezdo iz mahu, vejic in perja samica izleže 4–5 belih jajc, iz katerih se bodo čez približno dva tedna izvalili mladički. To bo njen prvi letošnji zarod, poleti pa bo ponovno valila.

Oljkarji obrezujejo oljke Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. Velja za simbol Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Častile so jo vse sredozemske kulture. Posebej privlačna so stara drevesa s slikovito zavitimi debli. Oljke so občutljive za mraz, zato jih na prostem lahko gojimo le na Primorskem. Marca je v oljčnem nasadu veliko dela, saj oljkarji obrezujejo oljke.

22. marec – svetovni dan voda Čista voda je neprecenljiva dragocenost, ki milijonom ljudi na svetu ni dostopna. Leta 1993 je generalna skupščina Organizacije združenih narodov 22. marec razglasila za svetovni dan voda, da bi svetovno javnost opozorila na nujnost trajnostnega upravljanja s sladkovodnimi viri.

Marčnice poženejo Marčnica je užitna goba, ki požene spomladi, ko skopni sneg. V tem času v naravi skorajda ni drugih užitnih gob. Marčnicam pravijo tudi marčeve polževke ali snežke pa tudi velikonočnice, ker jih gobarji nabirajo predvsem okoli velike noči. Rastejo v iglastih, listnatih in mešanih gozdovih, prepoznali pa jih bomo po sivih klobučkih. 4


Plavčki se obarvajo modro Ko se spomladi plavčki prebudijo iz zimske otrplosti, se tako kot druge žabe odpravijo do bližnjih stoječih vodá, da bi se mrestili. Barva plavčkov je sicer neizrazita, rjavkasta, med parjenjem pa se zgodi nekaj nenavadnega: koža samcev se za nekaj dni obarva svetlo modro. Po parjenju samice družno odložijo mrest v plitvi vodi.

Poglej si video.

Kronice zacvetijo

ILUSTRACIJE: JAKA VUKOTIČ, FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

V vlažnih gozdovih in na travnikih v marcu množično zacveti pomladanski veliki zvonček – kronica. Beli kimasti cvetovi kronice spominjajo na cvetove malega zvončka, ki zacveti precej pred kronico in spada v isto družino: med narcisovke. Obe vrsti sta v Sloveniji zavarovani: šopek si smemo nabrati, izkopavanje čebulic pa je prepovedano.

Dihurji se parijo Evropski dihur je ljubka zver iz rodu podlasic, ki slovi po svojem posebnem vonju. Živi v rečnih dolinah in zamočvirjenih nižinah, kjer ob mraku in ponoči lovi žabe, glodavce, ptice in kuščarice ter pleni jajca. Marca se dihurji parijo, čez približno šest tednov pa se bodo skotili mladički. V Sloveniji je evropski dihur zavarovana vrsta.

Vzgajamo bučne sadike Začetek aprila je pravi čas za vzgojo bučnih sadik. V vsak sadilni lonček posejemo po eno do dve bučni semeni. Lončke postavimo na toplo in svetlo mesto, na primer na okensko polico, in zemljo pridno zalivamo. Semena bodo potrebovala približno en mesec, da se bodo razvila v sadike, ki jih maja lahko posadimo na prosto. Tinka Bačič 5


konji živali divje

Osnove osvaj

Za samčke mnogih živali je osvajanje samičk ena glavnih nalog, ki jih imajo v življenju. Nekateri samci so za uspešno parjenje pripravljeni darovati celo svoje življenje. Večina pa se raje potrudi kako drugače. Nekateri so lepo okrašeni in se morajo potruditi le, da samička to tudi opazi. Drugi znajo dobro graditi, tretji pa znajo najti darove, ki samičko prepričajo, da so oni tisti pravi.

Vedno bodi lepo oblečen Ni dovolj, da si lepo oblečen. Samčki, ki so lepo okrašeni, se morajo precej potruditi, da samica to tudi opazi. Nekateri si za razkazovanje pripravijo oder; Najdejo čistino, ki jo lepo počistijo in okrasijo s predmeti, ki so všeč samičkam. Tam plešejo, se vrtijo in izpostavljajo svoje okrasje, da samička ne bi česa spregledala. Pavi hodijo za samicami, se obračajo k njim in potresajo s svojim prelepim repom. Takšno početje je v naravi izredno nevarno. Ne samo, da samčke plenilci lažje opazijo zaradi živih barv, ampak so tudi lahek plen, ker se morajo postavljati na odprtih mestih, kjer ni veliko skrivališč. A vendar, če kljub temu preživijo, to samici pove, da se dobro znajdejo in so močni in zdravi, kar bo koristilo njenim potomcem.

6


anja samičk Veliko tvegajo tudi samčki, ki osvajajo samičke z oglašanjem. Samičke imajo raje samčke, ki pojejo glasneje in dalj časa. Slišijo pa jih tudi plenilci. Samčkov seveda to ne ustavi, iskanje samic je vendar najpomembnejše. Najbolj znani pevci so ptice, kiti, žabe in nekatere žuželke. A zapojejo lahko tudi ribe in celo miši. Ko samčki miši zavohajo samičkin urin, kar izbruhnejo v ultrazvočno petje. Samičkam pa pogosto ne zadostuje samo glasno in dolgo petje. Raje imajo bolj zapletene pesmi. Zmagovalen je tudi globlji glas. A pozor, treba je tudi slediti modi. Pozabite na zimzelene melodije. Novejša ko je pesem, več samičk bo osvojila. Saj ne, da so stare slabe, ampak enostavno niso zanimive. Ob zvoku modernejših pesmi samičke nekaterih ptic hitro izbočijo hrbet, dvigujejo rep in kljun ter mahajo s krili, češ, pridi že sem, frajer. Če je pesem še natančno zapeta, se samička ne more več upreti.

Poslušaj in poglej si žabca!

Pojoča žaba 7

ILUSTRACIJA: DAMIJAN STEPANČIČ

Zapoj prelepo serenado


svetovni dan vode

Pravico do vode vsem Ĺživim

Redko se o neÄ?em vsi strinjamo. Ampak smo se in zapisali smo. Zapisali smo, da je voda pravica vseh. To pravico smo Slovenci zapisali v knjigo spoĹĄtovanja, v Ustavo. Marsikdo bo pomislil, da smo zapisali nekaj samo po sebi umevnega. A tako kot se spreminja svet, se spreminjajo tudi stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne.

12


22. marec je sv

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

bitjem! Reka Tolminka

etovni dan vo

da.

Drugače povedano, voda ni na prodaj. Ko jo kupimo, plačamo steklenico, delo, da je voda prišla vanjo, in pot na police v trgovini. Voda pa je ostala brezplačna. Nismo še zapisali, da si vodo delimo z vsemi živimi bitji. Vsa živa bitja jo potrebujejo na neki svoj originalni način.

Rastline

so se naučile zelo natančno ločiti vodno molekulo na kisik in vodik. Energijo za ta proces da sonce. S to reakcijo so rastline spremenile svet v takega, kot ga danes poznamo. Ljudje radi posnemamo naravo. Tudi mi znamo iz vode dobiti vodik za gorivo. Mene pa morda še koga je ob tem pošteno strah, saj smo ljudje sila nerodna in potratna bitja. Ob razdvajanju vode nam nekaj vodika vedno uide. Rastlinam se to ne dogaja. Vodik je tako lahek, da uide v vesolje. Na ta način se bo količina vode na planetu Zemlja zmanjševala. Tega si seveda ne želimo. Najprej bo to neopazno, a skozi tisočletja se bo lahko poznalo za vedno.

Voda ima spomin

Vodna in kopenska bitja

Grobo jih razdelimo na bitja, ki v vodi živijo, in bitja, ki so vodo nesla s seboj na kopno. Prva živijo v obilju vode, druga prilagojeno na občasno pomanjkanje. Vsem je skupno to, da se vse dogaja v vodi. Čisto vse, kar nas gradi, je oblečeno v vodo. Ja, dobesedno oblečeno v vodo. Kako se to zgodi oz. dogaja? Sila preprosto in od nekdaj. Vodno molekulo sestavljata dva vodika (H) in en kisik (O). Negativni naboj kisika privlači pozitivno nabite dele molekul in obratno. In tako vse od malih ionov do velikih molekul dobi svoj vodni plašč. Večji ko je naboj, debelejši je plašč.

Voda nam je vsak dan pred očmi. In zdi se nam, da o njej vemo vse. Vsem znanim lastnostim vode se vsake toliko časa pridruži kaj novega. Skoraj si ne bi upal zapisati, da vse kaže, da ima voda spomin. Ampak poskusi Nobelovega nagrajenca Luca Montagnierja so zelo prepričljivi. Luc pravi, da se v tem odkritju skrivajo neslutene možnosti. O tem več v naslednji številki.

Ali veš?

Na milijone prebivalcev nima dostopa do pitne vode. Žal je voda, tako sladka kot morska, marsikje zelo onesnažena, celo zastrupljena. Dr. Gorazd Pretnar 13


okolje

G ozd vedn o zmag a! Si se že kdaj vprašal, kaj bi se zgodilo s travnikom, če bi ga nehali kositi? In kaj bi se zgodilo z mestnimi ulicami, če bi jih nehali krpati? Zarasle bi se. Sprva počasi in z nekaj travnimi bilkami, nato čedalje hitreje z grmovnicami in drevesi.

Obstajajo le, ker jih vzdržuje cˇlovek Travnik, pašnik, njiva, mestni park ali ribnik so ekosistemi, ki obstajajo le zato, ker jih ljudje vzdržujemo. Z redno košnjo, oranjem, puljenjem in odstranjevanjem poskrbimo, da se ne zarastejo in spremenijo. V kaj pa bi se lahko spremenili? Si lahko predstavljaš gozd?

Širjenje z vetrom Na travnik se vsako leto vsujejo semena, ki z vetrom potujejo po zraku. Breze, trepetlike, jelše, vrbe in borovci so prvi, ki pristanejo na rodovitnih travniških tleh in hitro vzklijejo. Na travniku imajo mnogo več svetlobe kot v gozdu, zato reagirajo hitro in izkoristijo obširen življenjski prostor. V nekaj letih je travnik že prerasel z majhnimi drevesi in košnja s kosilnico ali koso ni več mogoča.

Osvajanje s pomocˇjo ptic Kar nekaj grmovnic in dreves za svoje širjenje izkoristi pomoč ptic in drugih živali. Ptiči širijo plodove krhlike, brina, črnega trna, robide, šipka in jerebike. Nekatere rastline se s kaveljčki ujamejo v dlakast kožuh srne, ježa ali kune in ta jih 16


ponese na zaraščajočo se njivo. Nekatere rastline se širijo z rastjo in poganjki svojih korenin (leska), pri čemer so zelo hitre in uspešne.

Koncˇna postaja je gozd Če ljudje ne bi obstajali, bi skoraj vso površino v Sloveniji pokrival gozd. V nižinah bi to bili listnati gozdovi z bukvijo in javorji. Ob rekah bi uspevali črne jelše, veliki jeseni, hrasti dobi in beli gabri. Na gričkih in hribovjih bi rasli hrasti gradni, bukve, divje češnje in javorji. Na zelo sončnih in suhih območjih bi jih nadomestili rdeči bor, črni gaber in mali jesen. Višje v hribih bi se pridružili iglavci.

Divji konji v okolici Černobila

Tam, kjer je cˇlovek že mocˇno unicˇil naravo Tudi na takšnih krajih si narava vzame nazaj, kar ji je bilo vzeto. Potrebuje dlje časa, ampak z vztrajnostjo ji v nekaj 10 ali 1000 letih lahko uspe. Primer uspešne vrnitve narave lahko vidimo na območjih, kjer je divjal požar, se izlila lava, je prišlo do industrijske nesreče (izliv strupenih kemikalij), se je zgodila jedrska nesreča ali bila odvržena atomska bomba.

Cˇlovekov vtis Kočevsko

Kje ne bi bilo gozda Le v visokogorju, rekah in v velikih globokih jezerih drevesa ne bi mogla kljubovati silam narave. Tam jih nadomestijo visokogorske rastline (sleč, avrikelj, planika), prilagojene na daljše zime in močnejše sončno sevanje. V rekah in jezerih jih nadomestijo vodne rastline (rumeni blatnik, alge), prilagojene na življenje v vodi.

Na območju poplav, vetrolomov, plazov, požarov, namnožitev lubadarjev pogosto dobimo občutek, da je narava poškodovana. To je človekov pogled na dogodek. Nekaj rastlin in živali zagotovo umre ali je uničen njihov življenjski prostor, a pogosto ujma omogoči prihod novim vrstam in bujnejšo rast za preživele.

Dva meseca po požaru

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Ali veš?

•  21. marec. je mednarodni dan gozdov. •  Več kot polovico Slovenije pokriva gozd. •  Najbolj pogosta drevesna vrsta je bukev. • S  lovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi.

Soča pri Kobaridu

Urška Galien 17


rekorder

Afriški slon Največja kopenska žival

osebna izkaznica Družina:

sloni

Velikost:

4 metre

Teža:

7 ton

Brejost:

22 mesecev

tih Spolna zrelost: približno pri dese letih Življenjska doba: 70 let in več Afrika Razširjenost:

20

Zraste do 4 metre visoko in lahko tehta tudi več kot 6 ton. Življenjska doba slona je 60 let, kar je več kot pri večini sesalcev. Ker je tako velik, ga druge živali ne napadajo. Slone najbolj ogroža človek, ker jim jemlje življenjski prostor in ker jih pobija zaradi oklov in zob.


Afrika

Ali veš?

primer Slon raste skoraj vse življenje in je zato na . šega mlaj 50-letni slon veliko večji od pol

Odrasla žival potrebuje na dan približno

160 kg hrane.

Slonji rilec je nekakšen zelo dolg nos, v katerem je 100.000 mišic in nobene kosti. Zelo dolgo časa traja, preden slonji mlad iči resnično obvladujejo vse te mišice in znajo rilec uspešno uporabljati. tvorijo Sloni živijo v družinskih skupnostih, ki jih olj najb a, arejš samice z mladiči, vodi pa jih najst izkušena samica.

ijo.

Stari samci so samotarji, mlajši pa se druž

Največja žival na svetu je sinji kit. Živi v morj u, dolg je do 30 m in tehta do 160 ton. Toliko kot 26 afriških slonov!

Rex in Mila 21

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Taki obliki družin pravimo matriarhat.


svetovne znamenitosti

Pravljicˇna Ga

Barcelona Barcelona, drugo največje mesto v Španiji in prestolnica Katalonije, je danes eno najbolj turistično obleganih mest, ne samo v Španiji, ampak kar na svetu. Mesto privablja množice predvsem zaradi stvaritev slavnega arhitekta Antonija Gaudija, ljubitelji likovne umetnosti pa seveda ne bodo zamudili ogleda Picassovega muzeja, del Miroja … strastni nogometaši pa bodo zagotovo obiskali stadion domačega nogometnega kluba Barcelona.

Mogočo baziliko letno obišče skoraj 3 milijone ljudi.

Vendar barvitost in pravljičnost dajejo mestu prav Gaudijeva dela. Že kot študent arhitekture v Barceloni si je služil denar z delom v različnih arhitekturnih studiih, mesto pa ga je proti koncu študija najelo za oblikovanje uličnih svetilk. Njegovo nadarjenost in drugačnost so kmalu opazili, predvsem bogat podjetnik Eusebie Güell, ki sta ga navdušila eleganca in drzni slog mladega arhitekta. Postal je tako rekoč Gaudijev mecen.

Sagrada Familia Kar sedem Gaudijevih del je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Med njimi še nedokončana veličastna cerkev Sagrada Familia, ki so jo začeli graditi že leta 1882 in naj bi jo po Gaudijevih načrtih dokončali leta 2026 ob stoletnici arhitektove smrti. Zadnjih petnajst let svojega življenja in dela je Gaudi posvetil samo tej cerkvi, vsega skupaj pa kar 40 let.

22

BARCE


audijeva

ELONA

Barcelona ima približno 1.700.000 prebivalcev.

Gaudiju je uspelo popolnoma dokončati samo zahodno vhodno fasado, ki je posvečena Kristusovemu rojstvu, kar ob vsem bogatem okrasju in detajlih niti ni presenetljivo. Že ogled fasade vam lahko vzame ogromno časa, potapljate se iz prizora v prizor, se prav počasi pomikate skozi svetopisemske zgodbe in se navdušujete nad Gaudijevim mojstrstvom. Štirje visoki zvoniki predstavljajo štiri apostole.

Park Güell nad Barcelono je bil sicer na začetku mišljen kot stanovanjska soseska s parkom, vendar je od smelih načrtov ostalo samo pri Gaudijevem parku. Tudi tokrat je znal Gaudí izkoristiti vse, kar mu je ponujala narava. Pri gradnji tega pisanega parka je uporabil vse, kar je našel v okolici, gradil je s poceni materiali, prilagajal se je razgibanemu in ponekod strmemu terenu ter poti speljal kot viadukte. Posušeno, neplodno zemljo mu je uspelo spremeniti v prelepo umetnino na prostem.

Slavni mozaični kuščar v parku bdi nad zalogami vode. 23


dr. Vetko

­go­var­ja ­ša­nja od Na vpra et. med. r. ­par, d v Ma­ja Sto

Dragi Vetko, imam muco, ki je stara že 8 let, in Princeso, samičko posvojenega španskega hrta (galgo), ki se kar dobro razumeta, samo včasih jo muca malo tepe. Ali je kaj narobe, če Princesa je mačjo hrano, ki jo obožuje? Rada imam Moj planet, to je najboljša revija! Hvala za odgovor. Animal Lover Mila, 9 let

M

ila, kužki res radi jedo tisto, kar ni ravno njim namenjeno. Tudi mačja hrana je tak slasten zalogaj, ki se mu le težko odrečejo in si ga privoščijo ob vsaki priložnosti, ko muca ni pozorna, lastnik pa tudi ne. Pravzaprav se (razen tega, da psička počne nekaj, česar ji nisi dovolila) ni treba pretirano obremenjevati, če psička občasno pomalica mačjo večerjo. Bolj nerodno bi bilo obratno, da bi muca jedla pasjo hrano, saj mačke potrebujejo določene snovi, ki jih dobijo le iz mačje hrane, saj jih same ne zmorejo ustvariti v telesu. Tako pa, če te pretirano ne moti, da si psička sama postreže mačjo gostijo, kaj hujšega kot bolj mehko blato ni pričakovati. 36

Dragi Vetko! Če imaš psa in iz zavetišča pripelješ še enega psa, kaj narediš, če se psa tepeta? Ga pelješ nazaj? Kaj je najbolje, da narediš? Lep pozdrav, Tjaša

D

raga Tjaša, zelo lepo, da si rešila kužka iz zavetišča. To je plemenito dejanje, ki veliko pove o tvojem srcu. Pričakovati, da bo vse šlo kar tako gladko s kužkom, ki ga že imaš doma, pa je verjetno malo preveč optimistično. Psički, ki so pristali v zavetišču, so tam verjetno zaradi slabega ravnanja prejšnjih lastnikov in imajo precej travm. Tudi samo bivanje v zavetišču je za kužke zelo težko in pusti tudi nekaj posledic. Vrnitev takega kužka v zavetišče bi bila zato zelo nehumana. Pravzaprav mu boš veliko večjo uslugo naredila, če se povežeš s strokovnjakom za pasje vedenjske težave. Temu kužku (pa verjetno tudi domačemu, da ne bo pomote, naši razvajeni kužki s kavča običajno niso prav lepo vzgojeni) je treba pomagati pustiti za seboj prejšnje slabe izkušnje in ga naučiti, kako se mora vesti. Prav gotovo ne gre pričakovati, da obstaja rešitev čez noč. Z nekaj vztrajnosti pa boš zagotovo imela dva prisrčna kužka, ki se bosta tudi med seboj razumela. Če kužka vrneš v zavetišče – ali si kaj boljša kot tisti, ki ga je tja prvi spravil?


ILUSTRACIJA: DAMIJAN STEPANČIČ

Dragi dr. Vetko !!! Pišem ti drugič in upam, da mi boste odgovorili. Kot že veste, imam 3 ribice. Ena pa je nekako zbolela. Na glavi se ji luščijo luske. To je že kar nekaj časa. Mislim, da vsaj 3 mesece. To se ji že pojavlja na telesu. Tudi teže plava, malo jo obrača in na tleh leži na boku. Dali smo ji že antibiotike, ampak nič ne pomagajo. Barva na glavi pa je belo-rjava in malo rdeča. Tudi veliko počiva. Zanima me, ali jo to kaj boli. PROSIM, da mi odgovorite, saj res ne vemo, kaj ji je! Kaja, 13 let

K

aja, to, da ribica težje plava in da jo obrača, že ni dober znak. Verjetno gre za obolenje, ki prizadene zračni mehur, ali kaj podobnega Luščenje lusk je prav tako znak bolezni. Ker se bolezen kaj hitro lahko prenese na druge ribice, jo moraš čim prej ločiti od drugih. Kupi majhen preprost akvarij in jo čim prej preseli. Prav tako se moraš posvetovati v zvezi z zdravljenjem, morda gre za bakterijsko ali pa celo za parazitarno okužbo. Zdraviti bo treba to obolelo ribico in tudi vse druge, ki so bile z njo v stiku. Srečno, upam, da boš še pravočasno pomagala svojim ljubljenkam.

Pozdravljen. Doma imam dihurja Lumpija. Problem je, da mu izpada dlaka na repu. Konico ima že brez dlak. Kakšen znak je to? Je bolan? To se dogaja že drugič. Strah me je zanj. Mi lahko daš nasvet? Zelo bom hvaležna. Špela, 11 let

J

e mogoče, da si dihurček sam puli dlake? Ali si opazila kaj takega? Morda lovi svoj rep ali pa se z njim igra? Ga morda preganja kuža in ga zgrabi za rep? Če ni nič od tega, gre morda za kakšno težavo s kožo, ki povzroči tudi izpad dlake. Nič nisi napisala, ali je koža videti normalna ali pa je morda pordela, vneta, gnojna ali kaj podobnega. Najbolje bo, če se z Lumpijem odpravita k veterinarju, ki se ukvarja s temi eksotičnimi živalcami. V Sloveniji jih je že kar nekaj, ki zelo dobro poznajo te zanimive in nenavadne kosmatince.

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Imaš vprašanje?

Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si. Dr. Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. Več vprašanj in odgovorov dr. Vetka najdeš tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/mojplanet/drvetko Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.

37

Mp 7  

Magazine for kids about nature

Mp 7  

Magazine for kids about nature