Page 1

MESEČNIK • LETNIK 14 • 4,33

€ za naročnike v šoli, 4,57 € za naročnike na domu, 5,45 € v prosti prodaji

2019 • JANUAR

5

ojplanet

inska.com/m

www.mlad

AVNO

NJE JE ZAB

RAZISKOVA

Moj TEST

k l o v i Siv

POSTER

Kaj je polarni sij?

Imajo miške rade sir?

Na izlet v Kropo

Vse o barvah neba

1


zveri

6

SIVI VOLK


Včasih za kakšnega človeka rečejo, da je »volk samotar«. Tak način življenja je pri volkovih značilen le za redke mlajše živali, ki še niso našle teritorija in partnerja. Večinoma pa volkovi živijo v krdelih.

Zver Sivi volk (Canis lupus) je ena od treh zveri, ki živijo v Sloveniji. Je največji predstavnik družine psov. Je celo prednik vseh pasem domačega psa! Nekdaj je bil razširjen na velikem območju. Zaradi strahu pred njim so ga v preteklosti ljudje skoraj iztrebili. Danes ga najdemo le na bolj odročnih krajih Evrope, Severne Amerike, Grenlandije in Azije. 7


Pravila krdelna Krdelo ima običajno do 15 živali. V njem vladajo stroga pravila! Vodji tropa sta alfa samec in samica, ki navadno ostaneta skupaj vse življenje. Alfa samca takoj prepoznamo po njegovi pokončni drži. Ima dvignjene uhlje, rep ter renče kaže zobe. Podrejeni volkovi ne smejo renčati. Podložnost vodji izkažejo s cviljenjem, prihuljeno držo, spuščeno glavo, uhlji ter spodvitim repom. Med člani tropa velja pravilo, da se šibkejši podreja močnejšemu.

Volčji zbor Inteligentni volkovi se sporazumevajo med seboj tudi s klici oz. tuljenjem. Z zavijajočim tuljenjem označujejo svojo navzočnost ter ozemlje. Običajno se zboru pridružijo vsi člani krdela. Uglašeno tuljenje se dolgo v noč sliši do 10 km daleč!

8


Uspešen skupinski lov

Ali veš?

Sivi volk lahko pri lovu na plen šni teče s hitrostjo 56 km/h. Pri tak ur! več celo aja hitrosti lahko vztr

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Volk ima prilagojeno telo za tek na dolge proge. Ima močno in zdržljivo telo z dolgimi nogami. Teče po prstih in se mu zato tačke ne ugrezajo v sneg. Pri zasledovanju plena si pomaga z občutljivim smrčkom in uhlji. Plen zavoha do 2 km daleč, zasliši pa ga z razdalje neverjetnih 16 km! Z učinkovitim skupinskim lovom mu uspe ubiti celo žival, ki je desetkrat težja od njega, kot je npr. los! Ko plen pade, začnejo volkovi trgati meso še z žive živali. To pomeni za žrtev zelo počasno in mučno smrt. Stroga hierarhija velja tudi pri hranjenju. Najprej se nahranita vodji krdela.

V volčjem krdelu se razmnožujeta le vodilni samec in samica! V leglu je od 4 do 7 mladičkov. Malčki si moč in lovsko spretnost pridobijo v igrivih bojih.

Volk človeka ne napade.

V povprečju preživi prvo leto le

vsak peti mladič.

Tina Pavlovič 9


naravni pojav

Kaj je pola

Že od odkritja kompasa je znano, da je Zemlja velik magnet. Po lastnostih je podoben magnetkom, s katerimi pritrjujemo lističe s sporočili na vrata hladilnikov, le da je mnogo večji, a niti približno tako močan. Magnetno polje našega planeta pa ni omejeno le na površje, temveč sega daleč v vesolje.

Magnetno polje ni samo v pomoč mornarjem in tabornikom, da lažje najdejo sever in druge strani neba, temveč nas varuje pred nevarnimi naelektrenimi delci iz vesolja. Ti delci večinoma prihajajo s Sonca in jim pravimo kar Sončev veter. Včasih, predvsem ob severnem in južnem polu Zemlje, Sončev veter vseeno prileti do ozračja in takrat na nebu nastane zelo barvit pojav – polarni sij. Ko se pojavi nad severnim polom, mu rečemo severni sij, če je nad južnim, pa lahko sami uganete. S tujko temu siju pravimo aurora polaris ali kar avrora. 14

Polarni sij nekoč in danes Polarni sij je opisal že starogrški filozof Aristotel, vendar s tedanjim znanjem ni mogel odkriti pravega vzroka za njegov nastanek. Pri številnih skandinavskih narodih ta pojav pogosto nastopa v prastarih zgodbah in mitih. Predvsem Inuiti so mu pripisovali nadnaravne in čudežne lastnosti. Znanstvenega opazovanja polarnega sija so se lotili šele v osemnajstem stoletju. Angleški astronom Edmond Halley je že leta 1716 prišel do pravilnega sklepa, da je polarni sij povezan z Zemljinim magnetizmom. Leta 1740 je fizik De Mairan


Magnetno polje si lahko zamislimo kot nekak­šno nevidno silo okoli magneta, s katerim magnet deluje na druge magnete. Vsak magnet ima severni in južni magnetni pol. Če na mizo položiš dva magneta, se lahko privlačita ali odbijata, pač glede na to, kako sta s poloma obrnjena drug proti drugemu. Enaka pola se odbijata, različna privlačita. Kaj hitro lahko ugotoviš, da je magnetno polje najmočnejše ob polih magneta in da z razdaljo njegova »moč« upada. Vrnimo se k Zemlji kot magnetu. Njeno polje je šibko, vendar vseeno preprečuje dostop naelektrenih delcev do tal. Nekateri delci Sončevega vetra pa se kljub vsemu ujamejo v Zemljino magnetno polje in potujejo po njem. Ker je magnetno polje ob severnem in južnem polu močnejše, se tja stekajo tudi naelektreni delci. Ko ti delci na višini med 200 in 100 kilometrov nad površjem silovito trčijo v molekule v zraku, te zasvetijo. Na nebu je tedaj viden polarni sij. Na podoben način delujejo neonske svetilke, v katerih plin sveti zaradi električnega toka, torej »delcev elektrike«, ki tečejo skozenj. Polarni sij je na nebu videti kot čudovita mavrična svetleča zavesa, ki se s časom spreminja. Nebo sveti v vseh mogočih barvah – rdeči, oranžni, zeleni, rumeni …

To ni mavrica, pač pa polarni sij

Lahko polarni sij vidimo tudi pri nas? izmeril višino polarnega sija in napisal celo znanstveno razpravo o naravi tega pojava. Še v istem stoletju so odkrili, da polarni sij vpliva na magnetno iglo oziroma spreminja magnetno polje Zemlje. V začetku devetnajstega stoletja so v Nemčiji postavili prvi observatorij za opazovanje sprememb v Zemljinem magnetnem polju. Po dvajsetih letih meritev in raziskav so ugotovili, da so te spremembe in pojav polarnega sija močno povezani s številom peg na Soncu. To je bil tudi prvi dokaz, da nam Sonce ne pošilja le svetlobe, temveč tudi drugače vpliva na naš planet.

Le redko se zgodi, da je ta pojav viden tudi iz naših krajev, pa še tedaj ni zelo barvit, temveč predvsem rdeče barve. To je mogoče le ob velikih izbruhih na Soncu. Pri takem izbruhu s Sonca poleti milijarda ton vročega plina, ki se s hitrostjo več sto kilometrov na sekundo zapodi po Osončju. Moč, ki se sprosti v takem izbruhu, je primerljiva z močjo tisoč milijard jedrskih elektrarn Krško! Če tak izbruh zadene Zemljo, potem polarni sij ni viden le ob polih, temveč tudi v naših krajih. Sonce pa ni vedno tako hudo, le vsakih 11 let. Nazadnje je bil polarni sij iz Slovenije viden konec leta 2003 in upamo lahko, da bo spet viden čez kako leto ali dve. Liza in Andrej Guštin

FOTOGRAFIJI: SHUTTERSTOCK

arni sij?

Kako nastane polarni sij?


svet ptic

S n e žn i

v ih a rn ik

Si predstavljaš, kako je, če živiš v večnem ledu in mrazu? V takem okolju namreč živi ptica snežni viharnik. Ta antarktični lepotec je svoje latinsko ime Pagodroma nivea dobil po svoji snežno beli obleki.

Morje in beli otok Prikupna bela ptica s črnim kljunčkom in črnimi očmi je prebivalec mrzlih morij ob Antarktiki. Je, spi in počiva kar na morski gladini! Za obisk kopnega se odloči le, kadar gnezdi. Izredno zanimivo je, da si je ptica za gnezdenje in nastanek svoje družinice izbrala težke razmere ledene Antarktike, kajne? Je ena od samo treh ptičjih vrst, ki gnezdijo na Antarktiki! Te snežne ptice se zelo rade družijo med seboj. Zbirajo se v manjše ali večje jate. Največkrat se zadržujejo na ledenih gorah sredi morja.

Smrdljivi pljunek Prav zanimivo tehniko branjenja imajo tile viharniki. Če jim kaj ni všeč ali se koga bojijo, vsiljivcu pljunejo v obraz! Ta gnusni pljunek je ribje olje iz želodca. Pri nekaterih vrstah viharnikov je pomešan še celo z ostanki hrane! Viharniki se hranijo večinoma z manjšimi morskimi živalmi, kot so ribe, rakci, lignji ter glavonožci. Sledijo pa tudi ladjam, za katerimi pobirajo razne odpadke, ki jih mornarji mečejo čez krov. Nekatere vrste se celo malo potapljajo. Smrdljiva oljnata tekočina je neverjetno hranilna. Je tudi hrana za njihove malčke! Snežni viharnik je dolg okoli 35 cm. 20


V zraku, v vodi in na kopnem Beli lepotec je spreten v zraku, a zelo neroden na kopnem! Je odličen jadralec na dolge proge. Jadra lahko več kilometrov, ne da bi zamahnil s perutmi. Lahko pa med letenjem frfota. To je predvsem takrat, ko se nad valovi visoko dviguje v zrak. Nekateri viharniki letijo zelo pogumno tudi skozi grebene valov! So prav neverjetni. Nasprotno pa je gibanje viharnikov na kopnem. Ta snežna ptica ima telo s kratkimi nogami, vratom in repom. Nerodne noge za hojo imajo srednje tri prste povezane s plavalno kožico. Noge niso močne. Zato ima viharnik veliko težav pri vzletanju s kopnega ali ledene vodne gladine. Mora kar veliko preteči, da dobi hitrost za vzlet. Prav smešen je videti, ko vzleta z vodne gladine, saj je videti, kot da bi tekel po vodi!

Cevonosci

Ali veš?

Snežni viharnik ima nad nosnim prehodom solno žlezo. Z njo odstranjuje sol iz telesa. V telo namreč dobi ogromne količine soli iz morja. Letenje v zraku najbolj obvlada klateški več dni albatros. Ta lahko ostane v zraku kar po to mu Kako va! poči ne nič tem skupaj in med on razp v Njiho ti. peru e dolg no izred uspe? Ima ptic. meri okoli 3,5 m, kar je največ od vseh

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Največja posebnost viharnikov je njihov kljun. Nosnici sta namreč ločeni in podaljšani v cevko! Od tod izvira tudi ime rodu – cevonosci. V to skupino spadajo še albatrosi in strakoši. Vse druge ptice imajo na vrhu kljuna združeni nosnici. Močan in kljukasto zavit kljun je iz roževinastih oblog. Tako lažje zagrabijo spolzek plen. Ti ptičji posebneži imajo tudi izredno razvit voh, kar je pri ptičih redkost. Z njim iščejo hrano in najdejo gnezdišče celo v temi! Gnezdo snežnega viharnika med skalami na Antarktiki

Eno jajce Snežni viharnik za gnezdo izbere čim bolj skrito in nedostopno mesto, kot so npr. skalne razpoke. Vsako leto se ptica vrača v isto gnezdo. Partnerja pa sta si zvesta do konca življenja! Snežne lepotice gnezdijo skupaj v velikih jatah. Kadar močno sneži, jih velika večina sploh ne gnezdi. Že tako samička vali le po eno jajce! Valita ga izmenično oba starša. Drugi v tem času namreč lovi hrano. Malo pišče se izvali po približno 11 tednih. Kljub skrajno nemogočim razmeram za življenje na Antarktiki spada snežni viharnik med manj ogrožene ptice. Tina Pavlovič 21


glodavci

Imajo miške

Pravzaprav nisem prepričana. Že nekajkrat so nas pred zimo obiskale te hitre živalce, vendar smo se jih poskušali čim hitreje znebiti na čim bolj prijazen način z mišelovko, v katero smo jim nastavljali koščke dišečih sirčkov … pa je mišelovka ostajala prazna. Nato smo poskušali s slanino … in miška se je prav kmalu ujela. V naravi ne najdejo slanine, zato pa veliko travniških semen, žit, koreninic, lotijo pa se tudi lubja.

Prilagodljiva armada glodavcev

Resnično lahko govorimo o zelo številni armadi, saj je glodavcev več kot 40 odstotkov vseh sesalcev in so zelo prilagodljivi. Delimo jih v tri skupine, in sicer so v eni veverice in sorodstvo, v drugi miši in v tretji ježevci. V marsičem se seveda razlikujejo, imajo pa tudi marsikaj skupnega. Na primer zobe, prilagojene glodanju, tudi to, da so večinoma majhni in dolgorepi, pa zelo hitri in gibčni. Največji glodavec je kapibara, velika je lahko več kot meter in težka od 10 do 35 kg.

Kapibare so kljub zajetni postavi odlične plavalke in živijo ob rekah, jezerih in v močvirjih. Mladiči hodijo, se potapljajo in plavajo že nekaj ur po rojstvu. V nasprotju z drugimi glodavci ima kapibara mladiče le enkrat na leto. 22


res rade sir? Najmanjši glodavec je pritlikava miš, velika od 5 do 8 cm, pleza lahko tudi po žitnih steblih, saj tehta le nekaj gramov (5 do 7). Ravno miši so z vrstami najbogatejša sesalska družina, poznamo skoraj 190 mišjih rodov z več kot 1700 vrstami. Torej res lahko govorimo o mogočni mišji armadi, ki živi povsod, kjer živijo ljudje, in se neverjetno hitro razmnožuje.

Tu najdeš film o podgani in mišku.

Pritlikave miške pri obilnem kosilu, rade imajo tudi maline, jagode, pa še kakšno žuželko ali pajka ujamejo.

Miši in podgane

Miši se delijo med domače, poljske in gozdne miši in podgane. Praviloma ne miši in ne podgan ne maramo, ker prenašajo škodljive nalezljive bolezni. Večini ljudi se zdijo umazane in se jim gnusijo, nekateri pa se jih preprosto bojijo. Pa so pravzaprav miši pametne, iznajdljive in predvsem prilagodljive živali. Če ne bi imele naravnih sovražnikov, bi jih bilo kaj kmalu zelo zelo veliko. Večina se namreč plodi vse leto in tudi njihovi mladiči so pri dobrih treh mesecih že lahko starši. Ena samica je sposobna imeti mladiče tudi šestkrat na leto, in to od dve do osem golih in slepih mišk.

Podgane so v Evropo prišle z ladjami iz Azije. Običajno živijo v velikih skupinah, ki jih sestavlja veliko posameznih živali, vodi pa jih samec. Ni čudno, da se takšni množici umaknejo tudi psi in mačke. Črne in sive podgane se ne razumejo najbolje, praviloma sive preženejo črne, konec koncev je sivih do 200 v skupini, črnih pa le 20 do 60. 23


dr. Vetko

Na vpra­ša­nja od­go­var­ja Ma­ja Sto­par, dr. vet. med.

12 let, Pišem o svoji psički Doni, ki je zlata prinašalka, stara veselo vedno je me Prej . veliko to je da Vem, kmalu bo 13. iz šole, zdaj pričakala pred hišo in mahala z repom, ko sem prišla o, ko je začel je se Vse eš. pa leži ob gozdu in ne sliši, ko jo poklič , da 1–2 mislim bilo, ni je pa a, klical in jo šla na potep. Iskala sem se je in a blatn vsa bila je zala, prika o končn je se uri ali več. Ko rat naenk Kar hišo. v tresla. Pomagala sem ji vstati in jo odpeljala k ampa šla, spet je j Včera . pa je zacvilila in stekla stran od mene i Mam trese. se to Pogos . uleže se in li zacvi smo jo našli. Velikokrat ji so da in je vprašala veterinarko in ona je rekla, da ne bo dolgo bi je rada ta leta podarjena. Kaj misliš, da je narobe z njo? Ne Kaj, ko je lepo? imela bo se da izgubila, kako ji lahko pomagam, z Dono šla sem s Dane lim? prebo to naj enkrat ne bo več, kako ala zasliš sem ice, kapel mimo hribu po šli sva ko in na sprehod, sva Šli . ležala tiktakanje ure. Ure pa ni bilo nikjer. Dona je sem morda naprej, pa sem uro še vedno slišala. Mami je rekla, da o? Tako možn Je uro. ko biološ njeno oz. slišala bitje njenega srca e? narob nekaj psom s je da čutiš, da o, možn je Ali ? nadnaravno si to Na več? bo ne Da si nekako povezan z njim. Da ga kmalu niti pomisliti ne upam, ampak vas sprašujem ravno zato. kapsulo, Aja, pa še to, mački so imeli bolhe in smo dali tudi Doni pismo, dolgo o takoo je lahko to kaj povezano s tem? Oprosti za prej čim lahko ji da oriš, ampak upam, da mi vseeno odgov za odgovor. pomagam. Vaša revija je the best. Že vnaprej hvala Dog lover, 12 let

V

eš, drago dekle, starost pa res ni vse. Moja zlata prinašalka je dočakala 16, skoraj 17 let, pri 13 smo ji še operirali tumor na črevesju. To je res zelo relativno, kaj je starost, kdo je star. Zato me tisti stavek veterinarke (predvsem ker, če prav 36

razumem, psičke niti pregledala ni?), da ne bo dolgo in da so ji leta podarjena, kar zaboli. Danes je medicina pri živalih tudi že zelo napredovala in marsikaj je moč storiti, da jim olajšamo starostne težave. Težko je le po opisu presoditi, kaj je s psičko oziroma kaj se ji je zgodilo na njenem potepu ali dveh. Predvsem ti polagam na srce, da ostarelega kužka nikar ne pusti, da se sam potepa brez nadzora, še posebej, ker praviš, da leži in te sploh ne sliši, ko prideš domov – verjetno je vsaj naglušna, če že ne gluha. In če kar sama tava, se ji res lahko še kaj hudega zgodi. Morda se je kaj prestrašila, morda jo je kdo napadel, ji kaj naredil, morda jo je zadel avto, morda je pojedla kak strup? Skoraj gotovo pa za njene težave ni kriva ampula proti parazitom. Ne moremo vedeti, kaj je narobe, preden je ne pregleda veterinar. Močno upam, da si jo medtem že peljala na pregled (upam, da si poiskala veterinarja, ki verjame v lepo življenje in pomoč kužkom tudi v ostarelem obdobju). Glede na opis in ker se trese ter beži, ko se je dotakneš, ugibam, da jo nekaj boli. Bolečino se da lepo lajšati, sploh če se ugotovi njen vzrok. Zakaj ji torej ne bi pomagala, da se bo počutila najbolje, kot se lahko, in uživala v jeseni svojega življenja? Najbolj ji lahko pomagaš tako, da poskrbiš za njeno čim boljšo zdravstveno oskrbo; predvsem pa ni nobenega razloga več, da bi katerikoli kuža trpel bolečine, saj so na voljo odlična zdravila za lajšanje bolečin. Le pogovori se z veterinarjem, ki razume starostno obdobje psov. Prebolela je ne boš nikoli, ko bo enkrat odšla, še manj pozabila, bo pa sčasoma lažje in ostali bodo prijetni spomini, to ti obljubim. Da bi slišala kar od daleč in s prostim ušesom bitje njenega srca (ki niti ni tako zelo podobno tiktakanju ure), je kar težko verjetno, edino če si se sklonila do njenega prsnega koša. Da bi slišala bitje njene biološke ure, pa ni mogoče. Biološka ura je abstrakten izraz, in ne bije v nas tako, da bi jo lahko slišali, ne skrbi. Prav gotovo pa čutiš (in tudi zelo izrazito vidiš!), da je s kužkom nekaj narobe. Res se ustvari med psom in njegovim človekom izjemno močna vez, katere razsežnosti v popolnosti mi ljudje niti ne razumemo. Prepričana sem, da jo psi veliko bolj.


FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Imam eno kokoš Elly. Stara je približno leto in pol ali 2 leti. Nehala je valiti pred približno pol leta, vendar jo bomo obdržali do njene smrti. Nisem vam še povedala glavne skrbi, kaka zelo redko in kar pogosto, in to že približno 2 meseca. Zdaj za zimo je v veliki hišici in v njej ima gretje in svojo hišico, ki je bila (druge letne čase) zunaj, in predvidevam, da razlog ni zamenjava okolja. Ko poje svojo hrano (dajemo ji hrano za kokoške nesnice, pa tudi če ne vali), se pokaka. Nato pa gre takoj pit vodo in jo veliko popije. Vodo ji zamenjam 2-krat na dan in razlog za redko kakanje predvidevam, da ni v vodi. Včasih še pokaka podobno stvar kot fižolček in je svetlo rjave barve, drugače pa se pokaka redko in je kar vodeno, vendar mislim, da ni voda. Tudi ven noče ali da bi se pasla na travi. Tudi če gre ven, kar priteče nazaj notri. Mogoče to dela zaradi tega, ker je okoli nas kanja in jo še posebej pazimo. Oprostite, če je pismo predolgo. Res ne vem, kaj ji je, in prosim, prosim, pomagajte mi, saj me res skrbi zanjo. Kaja, 14 let

K

aja, zelo me veseli, da berem o takih ljubljenčkih, kot je tvoja Elly. Kokoške so res super zabavne in ljubke živali. Še posebej, če se človek z njimi ukvarja in jih nima le zaradi njihovih »pridelkov«, torej jajc in mesa. Lepo, da bo pri tebi uživala tudi starost. Vem, da si zaskrbljena, pa vendar mislim, da ni tako veliko razlogov za skrb. Najprej glede valjenja oz. nesenja jajc. Nesti je prenehala le začasno. Kokoške nesejo jajca tudi, ko so starejše, običajno pa se jeseni nesnost zmanjša, jajca ne znesejo vsak dan, pozimi pa lahko tudi prenehajo, če ne poskrbimo za njim ustrezne razmere, ki spodbujajo tvorbo jajc. To pa je običajno daljši dan, kot je pozimi. Za jajčka je pozimi premalo svetlobe, zato moramo nesnicam, če še vedno želimo imeti domača jajca, »podaljšati« dan. To naredimo kar z umetno svetlobo. Pustimo prižgano luč še nekaj ur po tem, ko sonce že zaide. Kokoš ne bo nesla ravno vsak dan, bo pa še vedno sem ter tja znesla kakšno jajce. Tudi glede kakanja naj te malo pomirim. Kokoške imajo skupno izvodilo za urin in blato. Zato je enkrat blato lahko malo bolj čvrsto kot sicer, normalno pa je, da je zraven tudi tekočina. Ti morda vidiš ravno tisti bolj čvrsti ali bolj tekoči »kakec«. Seveda, če se ti zdi, da je prej izločala čisto drugače, pomisli, kdaj je dobila kakšno zdravilo proti črevesnim zajedavcem in ali se ji je spremenil obrok. Še najbolje pa bo, če povprašaš za nasvet veterinarja, tudi če mu pokažeš iztrebek, ki te skrbi, ne bo nič narobe. Da kaka takoj, ko kaj poje, ali pa še celo medtem ko je, ni prav nič nenavadnega za kokoš; imajo res hitro in učinkovito prebavo. Da noče biti zunaj, bi jaz bolj pripisala mrazu kot čemu drugemu. Je pa seveda mogoče, da jo je ujeda ali kakšna druga žival prestrašila, pa se sedaj malo boji. Moram pa te zelo pohvaliti, ker zanjo tako lepo skrbiš; ne skrbiš le za njeno dobro zdravje, tudi njene bivanjske razmere so odlične: topla hiška, vedno sveža voda in tako naprej. Vse 100-odstotno odlično.

N

atan, ne poznam prav nobenega psa, ki bi užival v striženju krempljev. Pa jih poznam reeeees veliko. Večinoma imajo slabo izkušnjo, ko je bil ob striženju en krempelj postrižen prekratko in je zakrvavel. To zelo boli. Res je, kremplje je treba občasno postriči, vendar le, če so predolgi. Navadno psi, ki hodijo tudi po asfaltu, kar lepo pobrusijo krempeljce, pa jih ni treba striči. Svetujem ti, da ko bosta pri veterinarju, povprašaš še, ali so kremplji predolgi. Če so, naj jih veterinar postriže oziroma naj ti pokaže, kako se to pravilno in neboleče stori, ter svetuje, kakšna dolžina je primerna.

Imaš vprašanje?

Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si. Dr. Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. Več vprašanj in odgovorov dr. Vetka najdeš tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/mojplanet/drvetko. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.

37

ILUSTRACIJA: DAMIJAN STEPANČIČ

Dragi Vetko, ti si mega!!! Imam psa, samčka, starega leto in pol, ki pa ne mara, da mu strižemo kremplje. Zelo se upira. Rekli so mi, da mu moramo vsake toliko postriči kremplje, ker mu hitro rastejo. Prosim, pomagaj! Natan iz Komna


vprašaj strokovnjaka

Barva neba

Zakaj je nebo podnevi modro, ponoči pa črno? Ana iz Brežic, 11 let Modrina in druge barve neba so igra sončnih žarkov in ozračja. Ponoči pa Sonca ni, zato je jasno nebo temno, kot je temno vesolje. Žal imamo v sodobnem svetu preveč luči, ki svetijo v nebo, zato so tudi noči postale neprimerno svetle.

Svetloba Sonca je bela To pomeni, da so v njej vse mavrične barve. Ko so vse barve združene, jih naše oči vidijo kot belo svetlobo. Mavrica je lep dokaz, da je svetloba naše zvezde res sestavljena iz vseh barv. Različne barve se v kapljicah različno lomijo in odbijajo, zato se v njih ločijo. Mavrico pa lahko dobimo tudi na druge načine, na primer s koščkom stekla, milnim mehurčkom ali z lasersko ploščo – zgoščenko.

Iz česa je zrak? Zrak je pravzaprav plin, v katerem so čisto drobcene molekule. Molekule so različnih vrst. Največ je dušikovih, sledijo molekule kisika, še nekaj malega je molekul drugih plinov. Za vreme in nekatere svetlobne pojave v ozračju so pomembne še molekule vode oz. vodne pare. Ta je v zraku vedno prisotna, pogosto pa se združi v oblake. Čeprav se nam zdi, da zrak nima teže in ni posebno gost, pa je v njem ogromno molekul. V tvoji sobi jih je približno 7500 000 000 000 000 000 000 000 000! 42

Zakaj modro? Ko pride bela svetloba Sonca v ozračje, se sreča z množico molekul. Zrak je za rdečo, oranžno, rumeno in zeleno svetlobo prosojen. Ta svetloba gre skozi zrak skoraj nemoteno. Povsem drugače je z modro svetlobo, ki se na molekulah razprši. Prehod modre barve skozi zrak lahko primerjamo s curkom vode, ki ga usmerimo v grm. Na vejicah in listih se curek razprši v vse smeri. Ker se v ozračju razprši samo modra svetloba, je nebo videti modro. Kakšne barve bi bilo nebo, če bi se v zraku razpršile vse barve? Pravilno ste ugotovili! Belo. To se včasih zares zgodi, ko je v zraku veliko drobcenih vodnih kapljic, ko je torej megleno. Majhne vodne kapljice glede barv niso nič izbirčne in jih vse enako razpršijo.


FOTOGRAFIJE: L. G., SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJA: JAKA VUKOTIČ

Rdečkasto in oranžasto Nastanek modrine neba ima še eno posledico. Verjetno ste že kdaj občudovali čudovit sončni zahod. Sonce se nizko nad obzorjem obarva oranžno rdeče. Pomislite. Če iz mešanice mavričnih barv, kar sicer vidimo kot belo svetlobo, odstranimo modro barvo, ostanejo rdeče, oranžne in rumene barve. Nižje ko je Sonce nad obzorjem, več se njegove modre svetlobe razprši v zraku, zato je tudi videti bolj rdečkasto. To ne velja samo za Sonce, temveč so tudi Luna in zvezde nizko nad obzorjem videti bolj rdeče.

vesolja. Nebo je takrat črno in posejano z drobcenimi zvezdicami. Žal pa to pogosto ne drži, saj nočno nebo razsvetljuje umetna svetloba cestnih in drugih luči, ki kvari pogled v vesolje.

Kakšno je nebo na drugih planetih in Luni Kaj pa ponoči? Ponoči pa svetloba Sonca ne pride v ozračje nad nami, zato na nebu vidimo le svetlobo, ki prihaja iz globin

No, Luna nima ozračja, da bi se v njem svetloba Sonca razpršila, zato je tam nebo črno tudi takrat, ko je Sonce nad obzorjem. Zanimive barve neba so na Marsu. V njegovem ozračju je veliko prašnatih delcev, ki vpijajo modro svetlobo, zato je nebo tam rjavkasto rumeno. Liza Guštin 43


planetov strip

44


45

Moj planet  

Magazine for kids about nature and animals

Moj planet  

Magazine for kids about nature and animals