Page 1

MESEČNIK • LETNIK 13 • 4,08

ojplanet

inska.com/m

www.mlad

AVNO

NJE JE ZAB

RAZISKOVA

€ za naročnike v šoli, 4,30 € za naročnike na domu, 5,11 € v prosti prodaji

2018 • JUNIJ

10

Moj TEST

, u u u Juh

počitnice!

POSTER

Ljubka činčila Kamarški lepotci Nagrajenci natečaja za naj strip


narava

Kako živali po pri razmnoževanju

Toplo je in čebele ter drugi opraševalci že veselo letajo s cveta na cvet. A to niso edine živali, ki pomagajo rastlinam pri razmnoževanju. Mnoge živali nevede raznašajo številna semena in s tem omogočajo rastlinam, da se širijo po zemeljski obli.

Ker kopenske rastline nimajo nog in veter raznaša semena le nekaterim, so se morale domisliti izvirnih načinov, kako v ta namen izkoristiti živali. Evolucija rastlin in živali je prepletena, že odkar so prve rastline osvojile kopno pred okoli 450 milijoni let. V obdobju krede so se skupaj razvile številne cvetoče rastline in žuželke, ki so jih opraševale, za razširjanje semen pa so rastlinam prišli prav predvsem ptiči in sesalci. 6


r t i m o s m a a n a a l o g j

Sladko plačilo Eden najbolj zvitih načinov, kako razširjati semena, je ta, da jih skriješ v sladko sadje, ki ga živali rade jedo. Rastline zato proizvedejo sladke sadeže, ki se jim živali ne morejo upreti. In ko jedo sladko nagrado, hkrati pogoltnejo tudi semena. A medtem ko sadje zlahka prebavijo, semena zaradi zaščitne ovojnice potujejo skozi prebavila nedotaknjena. In ko jih žival izloči, imajo okoli sebe kupček hrane, ki jim bo pomagal, da bodo imela prednost pred rastlinami v okolici. V boju za preživetje med množico rastlin, ki bi rade zrasle na omejenem prostoru, je vsaka prednost dobrodošla. Mlada rastlina bo zaradi hranil in vlage v iztrebku lahko hitreje zrasla kot njene bližnje tekmice. Ne bo je zakrila senca njihovih listov, zaradi katere s fotosintezo ne bi mogle proizvesti dovolj hrane za nadaljnjo rast. 7


Slasten zalogaj pa ni dovolj, da rastline privabijo živali. Zato je sadje navadno barvito in svetleče ter ima včasih tudi značilen vonj. Sadje, ki je namenjeno privabljanju velikih netopirjev, kot so leteče lisice, pa je še posebne oblike in raste na določenem delu drevesa, da ga netopirji lahko dosežejo in pojedo.

Razširjanje semen

Živali pa ne omogočijo samo, da ima seme prednost zaradi spodbudnega okolja. S tem, ko seme odnesejo daleč stran, semena ne tekmujejo z rastlino mamo, mama pa ne z njimi. Ko semena v prebavilih potujejo skupaj s pticami ali sesalci, se po bližnji in daljnji okolici lepo širi tudi rastlinska vrsta. Sloni lahko odnesejo semena več kilometrov stran. Tudi naš medved prepotuje na dan precej kilometrov. Zelo uspešen način razširjanja semen je tudi, če žival seme nabere in ga odnese drugam. Jeseni veverice plodove, kot so lešniki in orehi, zakopljejo, da bodo imele hrano čez zimo. Na mnogo semen pozabijo, saj se ne spomnijo, kje so jih zakopale, nekaterih pa tudi ne gredo iskat, če to ni potrebno.

Da pa seme res potuje stran od mame, mora rastlina poskrbeti, da žival ne izloči semena med tem, ko se še hrani na njej. Tako bi sicer semena imela prednost zaradi hranil, vendar pa bi rastlina živela v mamini senci in ne bi mogla zares zrasti. Zato se žival ne sme predolgo zadrževati na rastlini s plodovi in se mora premakniti, še preden mora na stranišče. Prej ko se bo odpravila naprej, dalj bo verjetno prišlo seme.

8


FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Medvedi so vsejedi in v njihovih iztrebkih se znajde cela vrsta semen, od jagodičja do koruze ali češenj. Tudi ptice imajo rade češnje pa grozdje in vsakovrstna semena na vrtovih in poljih. Ščinkavci imajo zelo radi fige, šoje pa lešnike in želode.

Mravlje nosijo semena v mravljišče. Rastline so zanje na semena dodale mesnato tkivo z olji, ki ga mravlje jedo. Tako semena razširjajo spomladanske rože, na primer trobentice, vijolice, ciklame in vetrnice. Mnogi glodavci nosijo semena v svoja podzemna bivališča ali pa jih iztrebijo blizu njih.

Slepi potniki Rastline, ki nimajo sadežev ali plodov, so našle še eno rešitev. Semena so opremile s kaveljčki ali podobnimi pripravami, zaradi katerih se zapletejo v kožuh, med peresa ali se primejo na naše hlače. Tako semena potujejo kot slepi potniki, dokler ne postanejo tako nadležna, da jih živali odstranijo. Tudi sami si hlače navadno očistimo, še preden stopimo v stanovanje, in s tem pomagamo rastlinam, da se širijo.

Ali veš? Kdo raznaša semena V tropskih gozdovih živali raznašajo semena kar devetdesetim odstotkom drevesnih vrst. V Afriki imajo radi sadeže sloni in opice, še posebej, če so že malo zavreli in vsebujejo alkohol. Tudi pri nas semena raznaša precej živali.

V Braziliji drevesa odvržejo zrelo sadje med notranjost poplavami. Pojedo jih ribe, ki priplavajo v ko se voda in u, gozd gozda. Njihovi iztrebki ostanejo v esa. drev a mlad umakne, iz njih poženejo

Maja Berden Zrimec

9


anketa

Radi bi živeli

Ob svetovnem dnevu okolja, ki je 5. junija, smo še bolj pozorni na naša dejanja. Ta morajo biti trajnostna. To pomeni, da okolju, naravi, živim bitjem in naravnim darovom naše Zemlje ne smemo škodovati. Že uporabljate energijo iz domače sončne elektrarne za samooskrbo s čisto energijo sonca? Takole so nam povedali naši planetovci.

Maj Timon Miklavžič, 11 let

Zavedam se, da so naravna bogastva zelo pomembna, a žal omejena. Nekoč jih ne bo več dovolj. Varčujem z vodo, ne pustim je teči v prazno, ob umivanju jo zapiram. V zemljo doma nikoli ne spuščamo strupenih snovi, barv, lakov ali umetnih gnojil. Zemljo gnojimo z naravnimi gnojili, s kompostom in zelenim gnojilom. Lepo in prav bi bilo, da bi živalim pustili njihove domove, habitate, čim več narave in zelenja, da živali ne bi preganjali, streljali, ampak bi jim pomagali že s tem, da ne bi toliko zidali.

Okolje je treba ohraniti za nas, mlade, da bomo lepo živeli. V naši družini skozi vse leto pazimo na zeleno mobilnost. Zelo radi se vozimo s kolesom na svežem zraku. Hodimo peš in čim manj uporabljamo avto. Zelo pomembno je tudi ohranjanje rodovitne prsti. Dva centimetra humusa nastaja okoli sto let. Odpihne ga lahko veter ali naliv. Rastline in živali umirajo zaradi škropiv, pesticidov, polivanja gnojnice. Tudi zaradi pozidave in novih cest. Vse to uničuje tudi rodovitno prst. Narave se ne da kupiti na novo, zato moramo do okolja imeti spoštljiv odnos.

Naš planet imam zelo rada. Mislim, da bi na okolje morali zelo paziti. Preprečiti moramo izumiranje rastlin in živali. Živali imam najraje. Že dolgo skrbim za različne Amelia Kozlovska, 10 let živali. Vedno jim pripravim vodo. Rešila sem že tudi ježka, ki je bil ranjen. Pa tudi izgubljeno mucko. Oba smo odpeljali na veterinarsko postajo, kjer so ju pozdravili. 20

Vita Marija Sotošek, 11 let

Dan okolja se mi zdi zelo pomemben dan. Vsako leto se ga spomnimo tudi v šoli. Takrat očistimo odvržene smeti. Doma pa smo pozorni, da povzročamo čim manj odpadkov. Precej me skrbi, kako se bo nadaljevalo a, 10 let onesnaževanje s plastiko, ki je zelo Nuša Škrbin nevarna že tudi v morjih. Plastika razpada na male delce, na mikroplastiko, to pa pojedo živali. Zaradi tega počasi umirajo. Če jemo ribe, verjetno tudi mi pojemo te delce.


v zdravem okolju Doma recikliramo vse smeti, v trgovinah nočemo vrečk, saj je preveč plastike in embalaže. Vozimo se z električnim avtomobilom. Pridelujemo svojo zelenjavo. Prav tako Val Asta , 12 let ne jem mesa, sem vegetarijanec. Planet moramo varovati, saj drugače tudi ljudje ne bomo mogli več živeti.

Naravo imam zelo rad, zato bom ob dnevu okolja povedal lepe stvari. Z mamico in sestrama se pogosto odpravimo na izlet na Šmarno goro, saj se pri hoji skozi gozd zelo sprostimo. Občudujemo ptice, gozdiček in uživamo v senci dreves. Denis Hamulić, 12 let Naužijemo se svežega zraka. Doma imamo tudi nemškega ovčarja Reksa. Na sprehode ga vozi moj oče, ker je Reks zame premočan. Na dvorišču je spuščen, saj imamo ograjo. Prosil bi vse bralce, naj ne uporabljajo plastike. Če je le mogoče, jo zamenjajte za blago, steklo ali druge materiale.

Okolje varujem na različne načine. Vsak dan. Doma vedno ločujemo odpadke in jih razvrščamo v prave zabojnike. Nekateri ljudje ne vedo, kako škodujejo, če let Mei Nusdorfer, 9 odpadke odvržejo v naravo ali celo v vodo. Posebej strupeni so barve, laki, zdravila in drugi nevarni odpadki. Rada bi živela v čistem okolju, zato v šolo hodim peš. Promet povzroča veliko onesnaževanja s strupenimi drobnimi delci. Vsak od nas lahko pomaga, da bo okolje čisto.

Pred leti sem služboval v sirotišnici v Braziliji, uro vožnje oddaljeni od Ria de Janiera. Tam sem skrbel za otroke. Naša stavba je a bila v deževnem pragozdu. Filipe Almedi ka učitelj angleškega jezi Nabirali smo različne okusne sadeže in sadje. Do prve vasi je bilo dve uri hoda. Naravo poznam iz različnih zornih kotov, a prav vedno jo občudujem in spoštujem. V naravi je vedno kaj zanimivega, izjemno lepega, posebnega. Iz okolja se lahko naučimo vseh modrosti, vrednot za življenje. Varovanje okolja je zelo pomembno, zato v naši družini zelo pazimo na svoja dejanja. V vrtec in šolo se vozimo s kolesi tudi pozimi in v slabem vremenu. Pripravila Mojca Furlan 21


najlepša mesta

K I N V O R B U D jadranski biser

Onofrijev vodnjak

Starodavni Dubrovnik na jugu Hrvaške je danes eno od najbolj turistično obleganih mest ob Jadranskem morju. Zagotovo ste že slišali za televizijsko serijo Igra prestolov, veliko delov je bilo posnetih ravno v tem prelepem obmorskem mestu. S svojimi palačami, obzidjem, ozkimi, nekoliko skrivnostnimi uličicami je namreč idealna kulisa za snemanje znane nanizanke. Mogoče ravno zato v zadnjem času privablja staro in mlado z vsega sveta. 22


Pristanišče Kot vsa starodavna mesta ob pomembnih pomorskih in s tem trgovskih poteh je bil Dubrovnik vedno zanimiv za različne oblastnike. Pravi razcvet mesta se je začel z ustanovitvijo Dubrovniške republike v 15. stoletju, majhna mestna državica je bila samostojna celih 450 let, do leta 1808, in bila je prva evropska država, ki je odpravila suženjstvo. V 15. stoletju je mesto imelo približno 40.000 prebivalcev, kar je Dubrovnik uvrščalo med večja evropska mesta. Ob pomorstvu in trgovini se je v mestu razvila tudi obrt, izdelovali so sukno, steklo in milo. Dubrovniška republika je poskrbela tudi za zelo močno diplomatsko in trgovsko mrežo v takratni Evropi. Iz časa blaginje v 16. stoletju, ko je bila Dubrovniška republika eden najmočnejših pomorskih trgovcev, imeli so namreč močno mornarico, kar tretjo v svetu, so ostale najbolj znane zgradbe: Knežji dvorec, Dubrovniška katedrala, cerkev svetega Vlaha. Potres leta 1667 je skoraj uničil mesto, umrlo je veliko prebivalcev. Kljub gospodarskim, političnim krizam in uničujočemu požaru se je mesto pobralo in ponovno zaživelo.

Zgodovina mesta sega v davne antične čase, teorij o njegovem nastanku pa je kar nekaj. Prav gotovo pa je zanimivo, da naj bi naselje stari Slovani imenovali Dubrava, kar pomeni hrastov gozd.

Dubrovniška katedrala 23


dr. Vetko

Živjo dr. Vetko, Imaš najbolj carsko rubriko v reviji. Imam dve leti starega vipeta, ki je zelo živahen in ima rad vse pse in se lepo igra z njimi. Je tudi zdrav. Labradorce in zlate prinašalce grize za uhlje ali kožno gubo pri gobčku. Je kastriran, a je kljub temu naskakoval eno zelo mlado psičko. Ali ga moram kregati? Drugače nimam težav z njim. Doma je sicer zgrizel nekaj stvari, drugače pa je priden, razen da je že ukradel par stvari z mize ali pulta, ko nismo bili pozorni. Pa še nekaj, ker je zelo hiter, drugim ukrade žogico ali frizbi. Ali ga moram kregati, oz. odvaditi vsega, ker ni najbolj všeč drugim? Hvala za odgovor. Manu, 11 let

Dr. Vetko! Si res super. Doma imam psa, ki jé gnoj. Na vpra­ša­nja od­go­ var­ja Zakaj? Pogosto tudi Ma­ja Sto­par, dr. ve t. med. smrči. Je že zelo star, in ko se uleže, pihne. Na sprehode noče hoditi in je zelo debel. Kaj naj storim, da se bo lahko gibal? Prosim, da mi odgovoriš. Moj pes, 9 let

Z

N

avadno imajo nekateri kužki kar radi gnoj, gnojnico ali celo mrhovino. Nekateri to jedo, nekateri se prijetno odišavijo, nekateri pa kar oboje. Naj bo tako ali drugače, to je pač tudi del pasje narave. Radi »lepo« dišijo, radi jedo nam nepredstavljive reči. Ne pozabi, da je pasji nos malo drugačen od našega ter da tudi njegovo okušanje ni tako kot naše. Seveda, ni mu treba pustiti, da jé gnoj. Še več, verjetno mu bo v večji količini tudi škodil. Vendar prav zares zameriti pa mu ne moreš, če je to v njegovi naravi. Seveda pa ga moraš naučiti, da to vedenje ni sprejemljivo zate. Kuža, ki vzdihne, ko se uleže, verjetno čuti kar precej bolečin. Tvoj kuža je star, predebel, premalo se giba – njegovi sklepi in hrbtenica so prav gotovo boleči. Nujno ga moraš peljati k veterinarju, da ga pregleda in predpiše zdravila proti bolečinam. Danes je razvoj zdravil tako napredoval, da prav noben kuža ne sme trpeti bolečin! Kuža, ki je debel, se običajno noče preveč gibati, pravzaprav zanj veliko gibanja tudi ne bi bilo dobro. Kuža, ki je star in ga bolijo sklepi, se tudi ne mara preveč gibati. Torej, načrt ukrepanja: veterinar, zdravljenje bolezni oziroma bolečin, hujšanje in postopno večanje količine gibanja. Tudi pri starem kužku lahko narediš marsikaj, seveda pa vedno le po nasvetu veterinarja. 36

elo lepo, da je tvoj kuža tako prijazen, družaben in živahen. Očitno res lepo skrbiš zanj, da je tako srečna pasja duša. Ne vem, zakaj bi ga moral odvajati vsega, kar ni všeč drugim. Vprašaj se, kaj ni všeč tebi. Ali tebe moti, da kdaj kaj »izmakne« s pulta? Verjetno gre bolj za skrb, da ne bi kdaj pojedel česa, kar bi mu škodilo, kajne? Sicer pa so hrti najhitrejši kužki in normalno je, da prehiti druge živali pri igri. Drugače pa sem mnenja, da je včasih, kadar je več kužkov na kupu, bolje, da nimamo pri sebi igračk in drugih pri kužkih priljubljenih predmetov, saj lahko med kužki povzročijo tekmovalno vedenje in se začnejo prepirati. Najbolje je, da tečejo, se lovijo, se grizljajo in igrajo brez pripomočkov za igro. Ko praviš, da grizlja labradorce in zlate prinašalce … hja, če jim kaj ne bi bilo všeč, bi mu to verjetno že pokazali, kaj misliš? Ti psi so kar znani po svoji strpnosti, in če nič ne »rečejo«, je verjetno že vse v redu tudi njim. Najbrž mu sami »vrnejo« na svoj način, običajno znajo dobro izkoristiti svojo telesno težo in narejeno nerodnost, da kakšnega bolj vitkega kužka malo potacajo. Grizenje pa je navadno tudi znak ali dolgočasenja ali osamljenosti ali pomanjkanja pozornosti. Običajno dobimo kake obiske in se posvečamo njim, ne pa našemu štirinožnemu prijatelju, in ta medtem pošteno obdela naš copat. Malo razmisli, zakaj je to naredil, šele potem se boš lahko posvetil odpravljanju tega vedenja. Z naskakovanjem pa je tako, da ni vedno izraz spolnega vedenja. Nekateri kužki naskakujejo tudi zato, ker hočejo pokazati svojo dominantnost nad drugimi (denimo mlajšo psičko), nekateri zato, ker so tako zelo veseli ali tako zelo razigrani ali celo pretirano razigrani in razburjeni. Ker je kuža kastriran, bo verjetno šlo za enega od teh vzrokov. Včasih kužki tako tudi razbremenijo svojo zaskrbljenost ali pa sprostijo presežek energije. Če se vedenje ne ponavlja ali postaja pogostejše, ni razloga za skrb. Če pa bi se, se boš moral spet posvetiti iskanju pravega vzroka.


POLETJE BREZ SKRBI FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

ki jih predpiše veterinar. Ker se poleti več gibamo s svojim kužkom, so pogoste tudi rane, poškodbe ter celo sončne opekline na manj odlakanih mestih, zato imejmo vedno pri sebi osnovno prvo pomoč. Če gremo s kužkom na počitnice, v kraju najprej poiščimo veterinarsko ambulanto, ki jo bomo lahko potrebovali, če bo z našim štirinožcem kaj narobe. Sicer pa se zdaj, ko smo tako pripravljeni in mislimo na vse, lahko res brez skrbi predamo poletnim radostim z našim štirinožcem!

Imaš vprašanje?

ILUSTRACIJA: DAMIJAN STEPANČIČ

Poleti je kužkom zelo lepo – končno je konec pouka in otroci imajo počitnice in veliiiiiko več časa, ki ga najraje preživljajo v družbi svojih kosmatincev na potepu, v bližnjem ribniku ali pa le na vrtu za hišo v prijetni senci. Poletje je tudi za kužke zakon. Vendar previdnost ne bo odveč. Ker so kužki precej kosmata bitja in ker se hladijo le preko jezika (prav nič se ne potijo, kot se mi), jim zelo hitro postane (pre)vroče. Posebej pozorni moramo biti pri mladičkih, starejših kužkih, tistih črne barve ali posebej močno odlakanih, pa tudi pri zagrizenih preganjalcih žogic, poštarjev in na sploh hiperaktivnih kužkih. Ti se še posebej hitro pregrejejo. Nikakor ni primerno, da gremo na vroč poletni dan na dolg in naporen sprehod ali našemu neuničljivemu lovilcu mečemo žogice. Sprehod opravimo v jutranjem in večernem času, ob pripeki pa naj kuža počiva v senci. Ne pozabimo tudi, da se asfalt na soncu močno segreje. Kar naredimo preizkus, stopimo z bosimi stopali na ta temna tla, in če peče nas, peče tudi naše kosmatince. Lahko dobijo prave opekline! Še največja nevarnost pa na kužke preži v avtomobilih. Nikoli, ampak res nikoli jih ne puščajmo v avtu, četudi le za nekaj minut! Že minuta ali dve v avtu na soncu je dovolj, da kužka prizadene toplotni udar, za posledicami katerega lahko pogine! Poleti je potrebna tudi posebna pozornost, da ima kužek vedno dovolj sveže vode, da ne dehidrira. Tudi hrana naj bo lažja in ponudimo jo bolj v hladnih obdobjih dneva. Vedno naj bo sveže pripravljena; ostanke pa vedno umaknimo, saj se lahko hrana poleti zelo hitro pokvari in povzroči prebavne težave. Bruhanje in driska med kampiranjem na morju ne bosta prav nič polepšala naših počitnic. Pozornost namenimo tudi skrbi za zdravje. Pitje slane vode rado povzroči drisko. Pogosti so piki insektov, tudi bolj nevarnih, kot so ose in sršeni. Prav tako je poleti veliko klopov in bolh. Klope, bolhe, komarje in muhe, ki prenašajo najrazličnejše bolezni, tudi lišmaniozo in srčno glisto, lahko uspešno preprečujemo z zdravili,

Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si Dr. Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. Več vprašanj in odgovorov dr. Vetka najdeš tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/mojplanet/drvetko Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.

37


HR BTENICA

človeško telo

Kmalu bodo počitnice, ki jih lahko izkoristiš tudi za izboljšanje telesne vzdržljivosti in drže. Za pravilno držo so pomembne močne hrbtne in trebušne mišice. Težave s hrbtenico so kar pogoste. Povzročijo jih nepravilno dvigovanje in prenašanje težkih bremen, slabo ležišče, dolgotrajno sedenje. Za pravilno držo in zdravo hrbtenico najbolje poskrbimo tako, da se veliko gibljemo. Reši kviz in ugotovi, kaj se skriva v hrbtenici!

1. Ali veš, na katero črko spominja oblika hrbtenice? j) Hrbtenica spominja na črko I. h) Na črko S. k) Na črko J.

a?

avljena hrbtenic 2. Iz koliko vretenc je sest 34 vretenc.

ali r) Hrbtenica je sestavljena iz 33 enc. f) Sestavljena je iz 200 vret i, ki jima pravimo hrbtenozi. b) Sestavljena je iz dveh votlih kost

. Ali so gibljivi?

ima štiri sklepe 3. Vsako vretence ljivi. Zaradi tega smo vedno o) Vretenčni sklepi niso gib vzravnani. ljivi, zato se lahko sukamo, b) Vretenčni sklepi so gib o. bam ogi upogibamo, prip svoje osi. og okr jo n) Vretenca se vrti

4.

Kako premikamo hrbtenico? t) Z majhnimi mišicami med vretenci in z vratnimi ter ledvenimi mišicami. d) S trebušnimi mišicami. s) Z mišicami nog in rok.

5. Med vretenci so blazinice iz hrustanca,

medvretenčne ploščice. Kakšna je njihova naloga? s) Nadzorujejo pokončno držo. e) Medvretenčne ploščice ščitijo telo pred tresljaji. n) Nimajo nobene posebne naloge.

40


6. Kaj je hrbtenica?

e) Hrbtenica je organ, podobno kot srce in jetra. r) Je podolgovata mišica. n) Je del okostja, ki s pomočjo mišic skrbi za pokončno držo.

7. Kako imenujemo dve kosti, ki sta ob hrbtenici? a) Križnici. b) Trtici. j) Lopatici.

vo?

ca, ki so takoj pod gla

mo vreten 8. Kako imenuje

Rešitev: hrbtenjača

d) Glavna vretenca. h) Okenska vretenca. a) Vratna vretenca.

9. Katere mišice držijo hrbtenico pokonci?

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

g) Vratne mišice. č) Velike hrbtne in trebušne miši ce. b) Obrazne mišice.

10. Kaj je trtica?

u) Kost, na katero so nanizana vretenca. a) Ostanek zakrnelega repa. n) Koščica, ki skrbi za prebavo.

Rešitev:

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Krištof Dovjak

41

Mp 10  

Magazine for kids about nature

Mp 10  

Magazine for kids about nature