Issuu on Google+

ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

Kislinsko-bazično ravnotežje Eva-Maria KrasKE, dr. MEd.

več zdravja, energije in veselja do življenja zaradi uravnoteženega razmerja med kislinami in bazami v telesu


|||

ZDRAV J E I N K I S L I N S K O -BAZI Č N O R A V N O T E Ž J E Naš organizem je izjemno dovršen sistem. Najbolj mu pomagamo, če se pravilno prehranjujemo in dovolj gibamo. Ravnotežje med kislinami in bazami . . . . . . . . . . . . . . . 8 Kaj vpliva na kislinsko-bazično ravnotežje?. . . . . . . . . 24 Korak za korakom do kislinsko-bazičnega ravnotežja. . 34

7


Ravnotežje med kislinami in bazami V našem organizmu nepretrgoma potekajo kemični procesi, ki vplivajo na presnovo in druge življenjsko pomembne funkcije. Za nemoteno delovanje vseh organov morajo biti kisline in baze v telesnih tekočinah in celicah v točno določenem razmerju. To kislinsko-bazično ravnotežje je tako pomembno, da je naše telo razvilo več možnosti za njegovo ohranitev.


|||

Ravnotežje med kislinami in bazami

9

Kaj so kisline in kaj baze?

V kemiji označujemo kisline s pozitivno nabitimi vodikovimi ioni (H+), baze pa z negativno nabitimi hidroksidnimi ioni oziroma s t. i. hidroksilno skupino (OH-), ki je sestav­ ljena iz enega atoma vodika in enega atoma kisika. Raztopina z več prostimi vodikovimi ioni H+ je kisla. Če pa v njej prevladujejo ioni OH-, je bazična.

pH-vrednost Vrednost pH (potentia hydrogenii oziroma moč vodika) je enota za merjenje vsebnosti vodikovih ionov v litru vodne raztopine. pH merimo z lestvico od 1 (zelo kislo) do 14 (zelo bazično). Pri vrednosti pH 7 je tekočina nevtralna, torej ni ne kisla ne bazična. V njej je enaka količina kislih (H+) in bazičnih (OH-) delcev. Vpliv pH-vrednosti na naše telo Stopnja kislosti (ali bazičnosti) v organizmu vpliva na stanje beljakovinskih molekul, zgradbo celičnih struktur p H LESTVICA pH lestvica: vrednosti pod 7,0 so kisle, vrednosti nad 7,0 pa bazične. voda kisline

0

1

2

3

4

kislo

baze (lugi)

5

6

7

8

9

nevtralno kislinsko-bazično ravnotežje

10

11

bazično

12

13

14

OBČUTLJIV SISTEM Že najmanjše motnje kislinsko-bazičnega ravnotežja lahko povzročijo zdravstvene težave in bolezni.


12

Izločanje skozi ledvice

LEDVICE P OTRE ­B UJEJO VODO Osnovni pogoj za nemoteno delovanje ledvic je dovolj tekočine, s katero lahko ta življenjsko pomemben organ odstranjuje odvečne kisline iz telesa.

Ledvice so osrednji organ za izločanje kislin. V njih deluje več kot pet različnih biokemičnih mehanizmov, ki pomagajo uravnavati ravnotežje med kislinami in bazami. Če pride do zakisanosti organizma, se začne v ledvicah kopičiti bazičen bikarbonat. Odvečne kisline v obliki vodikovih ionov (H+) se lahko nevtralizirajo tudi z večjo količino natrijevih in kalijevih ionov. Ko pade pH urina pod 6,0, postane ta kisel. Takrat se lahko začnejo iz ledvic izločati tudi organske kisline in kisle dušikove spojine. Izločanje skozi pljuča

Pljuča iz telesa odstranjujejo kisline v obliki izdihanega ogljikovega dioksida, ki pride vanje po krvi. Pri hudih presnovnih motnjah in močni zakisanosti telesa se izdihavanje v primerjavi z vdihavanjem okrepi, tako da se lahko izloči več kisline. Če se želimo znebiti več ogljikovega dioksida, se gibajmo na svežem zraku ali pa izvajajmo posebne dihalne vaje (gl. stran 96). Izločanje skozi kožo

Če je telo preveč zakisano, se lahko odvečnih kislin znebi tudi z znojenjem. Po potrebi izloča bolj ali manj kisel pot.

K I S L I N E ‚ I Z P O T I M O‘! Savnanje ali potenje med gibanjem na svežem zraku sta zelo zdravi, saj si z njima krepimo krvni obtok in obenem skozi pljuča in kožo izločimo veliko kislin. Če izgubljeno tekočino nadomestimo z vodo ali bazičnimi pijačami (gl. stran 54), lahko poskrbimo za precej boljše kislinsko-bazično ravnotežje.


|||

Ravnotežje med kislinami in bazami

POGOSTA V PRAŠANJA

O meritvah Ali se moram strogo držati časa meritve? Ne, to so samo priporočila. Uro meritev si lahko prilagodimo. Tudi pogostost merjenja je odvisna od vsakega posameznika. pH urina si lahko izmerimo večkrat na dan ali samo nekajkrat v različnih dnevih in urah. Odločitev je naša. Ali moram v teh dneh jesti samo trikrat dnevno ali si lahko privoščim tudi vmesne malice? Ljudje bi tako ali tako morali uživati tri glavne in dva vmesna obroka na dan. Če želimo dobiti pravo sliko, se v merilnih dnevih ne smemo prehranjevati drugače kot sicer. Ali se moram na testni dan ali pred njim čemu izogibati, ker lahko vpliva na izid meritve? Če želimo ugotoviti vrednost svojega pH, ni pametno jemati prehranskih dopolnil v obliki tablet ali praškov. Če lahko dosežemo kislinsko-bazično ravnotežje samo s pomočjo tablet, moramo spremeniti prehrano. Pravo kislinsko-bazično stanje lahko določimo le, če ne uživamo nobenih dodatkov.

Ali zdravila vplivajo na kislinskobazično ravnotežje? Zdravila lahko delujejo kislo. To še posebno velja za acetilsalicilno kislino (oziroma aspirin). Pred merjenjem ne uživajmo aspirina, razen če ga moramo jemati v okviru rednega dolgotrajnega zdravljenja. Čeprav se nam zaradi stalnega uživanja zdravil ne splača meriti telesnega pH, pa vseeno poskušajmo upoštevati pravila za vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja. Antibiotiki lahko povzročijo drisko. V tem primeru je test smiselno preložiti, dokler se ne vzpostavi normalna črevesna flora. Pogosto iztrebljanje namreč povzroča zakisanost. Bolniki s kroničnimi okužbami sečil običajno jemljejo zdravila, ki zmanjšajo pogoste ponovitve bolezni in zakisajo urin, tako se bakterije ne morejo razmnoževati. Če uživamo taka zdravila, se nam ne splača meriti pH urina.

23


74

Prvi dan

Dan začnemo s sadnimi kosmiči s sončničnimi semeni. Če jih ne maramo, si lahko pripravimo slastne kruhke po receptih na straneh 77, 82 in 86. Tretji dan si privoščimo kmečki zajtrk.

Zajtrk Kosmiči s sadjem in semeni 2 žlici sončničnih semen | 1 žlica nežveplanih rozin | 1 zrela hruška | 1 zrela banana | 2 žlici smetane ali jogurta | 2 žlici koruznih kosmičev | 2 žlici namočene ajde, hruškov sirup 1 Sončnična semena in rozine čez noč namočimo v vodi. 2 Zjutraj hruško in banano narežemo na kocke. Zmešamo s sončničnimi semeni, rozinami in smetano ali jogurtom. 3 Posujemo s kosmiči in ajdo. Po želji osladimo s hruškovim sirupom.

Ustrezno bazično: gratinirana cvetača s krompirjem

Kosilo Gratinirana cvetača s krompirjem 2 do 3 srednje veliki čvrsti krompirji | 1 majhna cvetača | ½ l zelenjavne jušne osnove | 1 jajčni beljak | ½ lončka smetane | 2 žlički nastrganega parmezana | sol | poper | ščepec muškatnega oreščka | nekaj vejic peteršilja | maslo za model 1 Pečico segrejemo na 220 °C. Krompir skuhamo v slani vodi in ga olupimo. Cvetačo razdelimo na brstiče, jih operemo in počasi dušimo v zelenjavni osnovi. 2 Model namastimo z maslom. Krompirje prepolovimo in razporedimo po posodi skupaj s cvetačo. Zalijemo s ½ skodelice zelenjavne osnove. Vmešamo smetano, parmezan in zelišča. Pečemo 12 minut (na srednji rešetki) pri 200 °C (vroči zrak 180 °C), dokler se ne obarva zlato rumeno. 3 Posujemo s sesekljanim peteršiljem.


||||

Osemdnevna kura z bazično hrano

Motovilec z orehi 100 g motovilca | 3 do 4 orehi | 1 majhna čebula | 2 žlički jabolčnega kisa | sol | poper | 2 žlički hladno stiskanega orehovega olja 1 Solato očistimo, operemo in odcedimo. Razkosamo orehova jedrca. Čebulo olupimo in sesekljamo na drobne kockice. 2 Kis in začimbe dobro premešamo, da se sol raztopi. Dodamo olje. 3 Solato zmešamo s čebulo in prelivom ter posujemo z orehi.

Večerja Prvi dan moramo končati z bazično juho. Vse drugo je prepuščeno osebnim željam. Paradižnikova juha 500 g paradižnika | 1 majhna čebula | 2 žlički hladno stiskanega oljčnega olja | sol | poper | žlička provansalskih začimb | 1 rezina polnozrnatega opečenca | 1 žlička masla | 2 žlički kisle smetane | 1 žlička drobnjaka, narezanega na kolobarčke 1 Paradižnike operemo, jim odstranimo peclje in jih narežemo na kocke. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. 2 Oljčno olje segrejemo in na njem prepražimo čebulo. Dodamo paradižnik. Posolimo in popopramo. Začinimo s provansalskimi začimbami. Pustimo vreti 10 minut. Goščo precedimo in iz nje z žlico iztisnemo tekočino. 3 Opečenec razdrobimo in popečemo na maslu. 4 Juho pogrejemo in prelijemo s kislo smetano. Po želji dodamo sladkor in kis. Postrežemo na krožniku. Potresemo z opečenimi koščki kruha in kolobarčki drobnjaka.

Lahka in preprosta jed: paradižnikova juha

75


98

Vaja 1

> Stojimo vzravnano z nekoliko razkoračenimi nogami.

Iztegnemo se in dvignemo roke čim višje. Izmenjaje segamo proti stopu.

> Vajo ponovimo vsaj desetkrat z vsako roko.

Vaja 2

vsaj do višine kolena druge noge. Če je treba, podložimo blazino. Z zgornjim delom telesa se počasi nagnemo naprej in iztegnemo levo nogo nazaj. V tem položaju se skušamo sprostiti in šteti do petnajst. Tako bomo močno raztegnili mišice.

SAM O P OTRPEŽLJIVO! Smo ob teh vajah trdi in okoreli? Brez skrbi: vadimo počasi in previdno ter sproščeno dihajmo! Z vsakim dnem bo šlo lažje in kmalu bomo uživali v napenjanju mišic.

> Postavimo se pred stol. Desno peto položimo na sedež

> Vajo ponovimo še z drugo nogo.

Vaja 3

> Sedimo na tleh z razkrečenimi nogami. Petkrat se po-

časi nagnemo najprej proti levi, nato proti desni nogi in nazadnje še naravnost naprej. Iztegujemo se samo tako daleč, da ne čutimo premočnega natezanja mišic.

> Če se nam zdi vaja prelahka, primemo stopalo v roke in

ga potegnemo proti trupu.

NA KAJ JE TREBA PO S E B E J P A Z I T I ? Za vse raztezne vaje velja: > Močno moramo začutiti natezanje mišic, vendar nas ne sme boleti. V tem primeru vajo takoj prekinimo! Gibov ne izvajajmo sunkovito, ampak počasi in neboleče. > Ko začutimo mišice, obmirujmo in se skušajmo sprostiti.


||

Osemdnevna kura za telo in dušo

4. vaja

> Stojimo vzravnano z rahlo razkoračenimi nogami. Roke

iztegnemo naravnost navzgor.

> Počasi se začnemo sklanjati. Najprej povesimo roke.

Potem upognemo glavo. Sledijo vratna vretenca, hrbtna vretenca in ledvena vretenca. Na koncu nagnemo naprej še medenico. Počasi in premišljeno se skušamo skloniti čim nižje k tlom.

> Nekaj časa stojimo v globokem predklonu. Nato se spet

vzravnamo od vretenca do vretenca, dokler se nismo povsem pretegnili.

99

NASVET Povprašajmo po skupini za nordijsko hojo v naši okolici. V družbi je ta telesna dejavnost bolj zabavna. Poleg tega je skupinska vadba učinkovitejša, ker v najtežjih trenutkih drug drugega spodbujamo.

> Vajo ponovimo od tri- do štirikrat.

Nordijska hoja Ta sproščena telesna vadba je ena najbolj zdravih dejavnosti. Z njo se znebimo kislin, si krepimo srce in ožilje, dihala, imunski, oporni in gibalni sistem, mišice in presnovo ter poskrbimo za lepo postavo. Kaj več bi si še lahko želeli? S pravilno tehniko ne bomo obremenjevali sklepov, ampak si bomo izboljšali splošno telesno vzdržljivost. Glede na želje in potrebe se lahko nordijske hoje naučimo v vadbeni skupini ali iz priročnikov (stran 122). Najpomembnejše je, da nordijsko hojo prilagodimo svoji vzdržljivosti in zdravju ter ne pretiravamo. Seveda pa moramo imeti tudi voljo do rednega gibanja. Pri hoji s palicami ne povečamo samo vzdržljivosti, temveč tudi krepimo mišice. V vsakem primeru je uspešnost vadbe odvisna predvsem od pravilne izvedbe.

Nordijska hoja je primerna za vse – za začetnike in izkušene.


Metoda vzdrževanja ravnotežja med kislinami in bazami v telesu postaja v svetu in tudi pri nas vse večji hit. Če se ravnotežje poruši, so telesni procesi upočasnjeni in lahko celo zbolimo. Z »zakisanostjo« telesa so povezane številne bolezni od osteoporoze do migrene, kronične utrujenosti in celo raka. Metoda, ki jo predstavlja dr. Eva-Maria Kraske, zdravnica splošne medicine in naravne medicine, homeopatije ter paliativne oskrbe, predstavlja, kako s preprostimi spremembami »razkisamo« telo in vzdržujemo zdravo ravnotežje. › Vse informacije o pomenu kislinsko-bazičnega ravnotežja in o tem, kako merimo »zakisanost« telesa › Za telo in dušo: osemdnevna kura za uravnavanje zakisanosti – s slastnimi recepti, zdravilnimi nasveti in vajami › Preprosti nasveti, kako dolgoročno skrbeti za kislinsko-bazično ravnotežje › Preglednica »kislosti« živil

19,95 €


Kislinsko-bazično ravnotežje