Page 1

e

KakO S

na)Uči tI?

(

PRIROČNIK ZA UČINKOVITO IN USPEŠNO UČENJE


Kako se (na)učiti? Priročnik za učinkovito in uspešno učenje Avtorica: Carol Vorderman Prevedla: Barbara Jarc Strokovno pregledala: dr. Barica Marentič Požarnik Uredila: Tihana Kurtin Jeraj Lektorirala: Martina Oberman Žnidarčič Tehnično uredila: Pia Rihtarič, Urban Grm Za založbo: Peter Tomšič Glavni urednik: Bojan Švigelj Natisnjeno na Slovaškem Prva izdaja, 1500 izvodov Naslov izvirnika: Help Your Kids with Study Skills © 2016, Dorling Kindersley Limited, A Pengiun Random House Company © za slovensko izdajo: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2017 Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com in www.emka.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.953.5(035) 37.091.3(035) VORDERMAN, Carol Kako se (na)učiti? : priročnik za učinkovito in uspešno učenje / [Carol Vorderman ; prevedla Barbara Jarc]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2017 Prevod dela: Help your kids with study skills ISBN 978-961-01-4931-6 1. Gl. stv. nasl. 291043328 Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Opomba prevajalke Pri prevodu smo se odločili, da bomo izraz »učenec« uporabljali za vse učeče se ljudi, torej za učence, dijake, študente, tečajnike ..., in izraz »učitelj« za vse, ki poučujejo, torej za učitelje, profesorje, tutorje, mentorje ... Poleg tega se zaradi preprostejšega zapisa izražamo v moškem spolu, seveda pa vsebina velja za oba spola. Prevajalka se zahvaljuje Simonu Brmežu za neprecenljivo pomoč pri prevajanju izrazov, povezanih s sodobnimi tehnologijami.


Vsebina P R E D G O V O R C a ro l Vo rd e r m a n

1

KAKO SE UČIMO?

Zakaj potrebujemo učne veščine? Kako pomagati pri učenju? Kako delujejo možgani? Učinkovito učenje Učni stili

2

12 14 16 18 20

OBLIKOVANJE IN ZASTAVLJANJE CILJEV

Poiskati motivacijo Aktivno učenje Prevzemanje odgovornosti Samostojno učenje Obvladovanje pritiska Ohranjanje zdravja Učni prostor Organizirano in urejeno Zbranost Ne zapravljajte časa Krotiti perfekcionizem Pravi način razmišljanja Sestavljanje urnikov Sprotno prilagajanje urnikov Načrtovanje osebnega razvoja

3

6

24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52

PRIDOBIVANJE IN OBDELOVANJE INFORMACIJ

Iskanje informacij Razvijanje bralnih veščin Vrednotenje informacij

56 58 60

Veselje do učenja Raziskovanje učnih stilov Delo z drugimi Veščine aktivnega poslušanja Sodelovalno učenje Projektno delo Delanje izpiskov Izboljšajte si spomin Razvijanje veščin mišljenja Kaj je kritično mišljenje? Razvijanje kritičnega mišljenja Refleksivno mišljenje Ustvarjalno mišljenje Razvijanje veščin pisanja Razčlenjevanje vprašanj Pravi odgovor na vprašanje Prepričljiva utemeljitev Pregledovanje svojega besedila Urjenje govornega nastopa Še naprej vadite in utrjujte Uporaba računalnika

4

62 64 66 68 70 72 74 76 78 80 82 84 86 88 90 92 94 96 98 100 102

UČENJE OB POMOČI SPLETA

Oprema Različni viri Iskanje gradiva Zaznamki Izpiski s spleta Plagiatorstvo Družabna omrežja Virtualno učno okolje Varnost na spletu Revolucija spletnega izobraževanja

106 108 110 112 114 116 118 120 122 124


5

TEHNIKE UČENJA, PONAVLJANJA IN UTRJEVANJA SNOVI

Začetne priprave Običajne preglavice pri učenju Urnik učenja Aktivno učenje pri usvajanju snovi Učne kartice Branje Različni slogi izpiskov Miselni vzorci Spomin in možgani Diagram poteka in mnemotehnika Še več spominskih pripomočkov Spomin in tehnologija Vedite, kaj se od vas pričakuje Učne skupine Samoocenjevanje in ocenjevanje vrstnikov

6

TEHNIKE PRI PREVERJANJU ZNANJA

Kaj je preverjanje znanja? Pisno preverjanje znanja Vprašanja izbirnega tipa Ustno preverjanje znanja Druge oblike preverjanja znanja Nasveti za dan preverjanja znanja Dan, ko izveste rezultate

7

128 132 136 142 144 148 150 152 154 156 158 160 162 164 166

170 172 176 178 180 184 188

OBVLADOVANJE TESNOBE IN TREME

Kaj je stres pred testom? Obvladovanje stresa

192 196

Zdravo učenje Odklop Sproščanje, vizualizacija in pozitivno mišljenje Kdaj je čas, da poiščete pomoč?

8

200 204 206 210

PRILOGE

Povzetki posameznih poglavij 1. poglavje – priloga Kateri tip učenca ste? 2. poglavje – priloge Test obvladovanja časa Določanje časa Model SRČNI cilj Načrtovanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev 3. poglavje – priloge Načrt za izvedbo projekta Načrt za pisanje seminarske naloge Tehnike aktivnega učenja Veščine govornega nastopa 4. poglavje – priloga Koristne spletne strani in aplikacije za učenje ob pomoči spleta 5. poglavje – priloge Seznam prednostnih nalog Tedenski urnik učenja Mesečni urnik učenja Učne kartice Kartice s povzetki 6. poglavje – prilogi Seznam za preverjanje znanja Poskusni in dejanski testi 7. poglavje – priloge Lestvica stresa in test vzdrževanja ravnotežja Obvladovanje stresa Slovar Stvarno kazalo Zahvale

213 220 222

226

232 234

242 244

248 252 256


Oblikovanje in zastavljanje ciljev


24

O B L I KO VA N J E I N Z A S TAV L J A N J E C I L J E V

Poiskati motivacijo MOTIVACIJA JE VEDNO OSEBNA. RAZMISLITE, KAJ MOTIVIRA VAS. Pri kratkoročnih in dolgoročnih ciljih koristi, če razmišljate o tem, kaj bi radi dosegli na dolgi rok. Če ste ustrezno motivirani, bote za uspeh naredili vse, kar je treba.

Cilji Če si že na začetku projekta zastavite cilje, boste laže dosegli želene učne rezultate. Občutek zadovoljstva vas bo navdajal, ko boste kljukali vmesne cilje in tudi ko boste dosegli končni rezultat. Dobro je, če si zastavite majhne, jasne cilje, ki jih je razmeroma preprosto doseči. Ti cilji se bodo kmalu podeseterili in skupni dosežek bo naraščal.

GLEJTE TUDI

› › Običajne preglavice pri učenju    132–135 › Urnik učenja  136–141 › Zdravo učenje 200–203 › Sproščanje, vizualizacija in pozitivno mišljenje 206–209 › Krotiti perfekcionizem     44–45

Načrtovanje osebnega razvoja      52–53

▽ Vztrajajte Najbrž se vam včasih del učne snovi ali naloge zdi pretežak. Ključno je, da vztrajate in delo opravite do konca, potem pa si določite nove izzive.

Uspeh, ko izziv premagate, vam da samozavest, da se spoprimete z novimi izzivi.

Ko se na poti pokaže izziv, ne obupajte – razmislite, kako ga lahko premagate. Ob ustrezni strategiji ali načrtu boste ugotovili, da ste izzivu lahko kos.

RESNIČNI SVET

Robert Bruce Robert Bruce (1274–1329), škotski kralj, slovi po legendarnem srečanju s pajkom. Ko so ga porazili Angleži, so ga izgnali v zatohlo jamo, kjer je opazoval pajka, ki je poskušal splesti mrežo. Pajek je kar naprej padal s stene, kljub temu pa je vsakokrat znova splezal nazaj ter poskušal ponovno. Nazadnje mu je le uspelo nit pritrditi na steno in splesti mrežo. Kralja je pajkova vztrajnost tako motivirala, da se je odločil, da bo ponovno poskusil premagati Angleže. Leta 1314 jih je napadel in premagal v bitki pri Bannockburnu.

»Tudi če ste na pravi poti, vas bo povozilo, če boste tam samo sedeli.« Will Rogers (1879–1935), ameriški igralec in pisatelj


P O I S K AT I M O T I VA C I J O

Spodbujanje motivacije Učenci sprejemate veliko pomembnih odločitev – izbirate, denimo, šolo, učni program ali predmete. Ključno je, da razmislite o razlogih za svoje odločitve. Eden od pomembnih dejavnikov pri sprejemanju odločitev je motivacija. Raven motivacije močno vpliva na možnosti za uspeh. Kadar se s težavo prebijate skozi zahtevno nalogo pri kakšnem predmetu, vas lahko motivira, če se spomnite, zakaj ste izbrali prav ta predmet. Tako laže najdete rešitev in nalogo dobro opravite.

Opredelite težavo in ključne dejavnike, povezane z njo.

Ko analizirate težavo, navedite mogoče rešitve.

NAMIGI IN NASVETI

Pokličite prijatelja Ko vam upade motivacija, lahko pomaga to, da se pogovorite s prijateljem. Poiščite optimistično osebo, saj vam bo ta bolj verjetno prisluhnila in pomagala, medtem ko pesimist najbrž ne bo pripomogel k temu, da bi se počutili bolje. Če se o težavi pogovorite, se vam motivacija lahko poveča.

Te ž a v a:

- s l a b a oc e n a pr i m atem a t i k i, u či t e l j je z elo krit ičen. R e š i t v e: – r e š i vs e n a l og e , n a k at t e je o p o ere z or i l u či t e l j, – n are d i v a je , p ovez a n e z u čn o s n o v jo, – č e č e s a n e raz u m e š, p r z a pom o osi č bra t a a li sošol c a.

△ Poiščite rešitev Na kratko si zapišite vsako težavo. Pomislite, kako bi te težave lahko obravnavali kot izzive ali priložnosti, in nato zapišite nekaj mogočih rešitev.

Bodite pozitivno naravnani

Praznujte ob uspehu

Pri učenju bodite pozitivno naravnani, saj tako lahko dosežete boljše rezultate in boljše ocene. Nekateri učenci imajo do učenja negativen odnos in to jih ne pripelje nikamor. Na težave vedno poskušajte gledati kot na izzive, ki jih je mogoče premagati in se iz njih kaj naučiti.

Za uspešno opravljeno nalogo in za dosežene vmesne cilje se nagradite. Če si, na primer, eno uro in pol delate izpiske iz snovi in imate občutek, da ste snov zares usvojili, si vzemite zasluženi odmor. In ne pozabite v dnevniku učenja zapisati različnih dosežkov, tudi tistih malih.

Razmislite, kako boste kos izzivu in kako ga boste presegli.

Ne pozabite proslaviti, ko je težko delo opravljeno. V mislih imejte pozitiven cilj.

△ Težave so lahko nagrajujoče Zapleten nov problem je včasih strašljiv, toda ob novih izzivih se učimo hitreje. Presenetljivo, koliko lahko dosežemo s pozitivnim načinom razmišljanja.

▷ Opravljeno! Če znate opaziti, kdaj ste pri učenju uspešni, to krepi vaše prepričanje o lastnih sposobnostih.

25


26

O B L I KO VA N J E I N Z A S TAV L J A N J E C I L J E V

Aktivno učenje

GLEJTE TUDI

NAVADE, ZNAČILNE ZA AKTIVNO UČENJE, POMAGAJO UČINKOVITEJE USVAJATI IN OHRANJATI NOVO ZNANJE. Učenci, ki se učite aktivno, boste bolj verjetno uspešni. Če boste pri učenju osebno zavzeti, boste bolje razumeli, kaj se učite.

› › Izpiski s spleta 114–115 › Aktivno učenje pri usvajanju snovi 142–143 › Branje 148–149 › Različni slogi izpiskov 150–151 › Spomin in možgani 154–155 › Učne skupine 164–165 › Razvijanje bralnih veščin

58–59

Veščine aktivnega poslušanja

68–69

Kaj je pasivno učenje? Preden spoznamo, kaj je aktivno učenje, nam bo v pomoč, če si najprej natančneje razjasnimo, kaj pomeni pasivno učenje. Pasivni (nedejavni) učenci bodo bolj verjetno prekopirali obširne odlomke iz virov ali na novo prepisovali zapiske, da bodo videti lepši. Namesto da bi si učenje strukturirali po svoje, da bi imeli občutek nadzora nad njim, imajo večkrat občutek, da delo obvladuje njih.

Čakam, da mi drugi dajo informacije.

Ob učenju mi postane dolgčas.

Ponavljam podatke, ne da bi jih razumel.

O tem, kar se naučim, nikoli ne razmišljam veliko.

Naučenih stvari najbrž nikoli ne bom uporabil na drugih področjih.

Želim, da me drugi opominjajo na roke oddaje.

◁ Tega pa že ne govorim – ali pač? Preverite, ali ste pri učenju pasivni. Če pogosto uporabljate katero od fraz v oblačkih, je čas, da spremenite učne navade.

RESNIČNI SVET

NAMIGI IN NASVETI

Aktivni v učilnici

Ne obtičite na mestu

Ko začnete v razredu obravnavati novo snov, k njej pristopite na svež, živahen način. Začnite s tem, da področje raziščete samostojno, še preden vam snov poda učitelj. Če se vam poraja kakšno vprašanje, ga vsekakor postavite že med poukom. Ko boste zavzeli bolj aktiven odnos do učenja, boste kmalu opazili, da imate čedalje več vprašanj.

Normalno je, da se naveličate – ali celo dolgočasite –, če se z isto stvarjo ukvarjate predolgo. Zalogaj razdelite na manjše dele in menjajte različne vsebine in načine dela. Potrudite se, da boste delo dobro opravili, in poskrbite, da bo učenje pestro in vam bo v izziv. Preizkusite različne tehnike in učne pristope – novi pristop se bo mogoče dobro obnesel.


AKTIVNO UČENJE

27

Kaj je aktivno učenje? Aktivno učenje pomeni, da poskušate snov razumeti ob pomoči različnih dejavnosti. Pomeni tudi, da vsebino presojate, in ne, da si jo samo na pamet zapomnite. V oblačkih so zapisane izjave aktivnih učencev, ki jih lahko primerjate z izjavami pasivnih učencev na prejšnji strani. Preverite, kakšen je trenutno vaš odnos do učenja.

Rad sam dam pobudo – včasih naredim več, kot se od mene pričakuje.

Učenje me zanima – všeč mi je, če me posrka vase.

Vedno se trudim razumeti tisto, kar se učim.

Poskušam najti povezave – to, kar se naučim, z veseljem prenesem na druga področja.

Imam nadzor nad svojim učenjem in delo opravim pravočasno.

Rad razglabljam o tem, kar sem se naučil – in kako lahko napredujem.

Postanite aktivni Tehnike aktivnega učenja postanejo lažje, če jih uporabljate dosledno in redno. Preizkušajte različne tehnike, saj vam bodo nekatere bolj pisane na kožo kot druge. Tiste, ki se pri vas obnesejo, boste najbrž želeli uporabljati še naprej. ▽ Asociacije Pri učenju preizkusite različne tehnike. Možgane lahko, recimo, naučite, naj simbol povečevalnega stekla povežejo s tem, da morate nekaj podrobno proučiti. Ko boste v zapiskih zagledali sličico povečevalnega stekla, bodo možgani to povezali s tem, da morate biti pozorni na podrobnosti.

◁ Zavzemite aktiven pristop Premislite, kako lahko pri učenju postanete bolj aktivni. V pomoč vam bo, če boste posvojili pristope iz zapisanih izjav.

Preizkusite tri različne tehnike aktivnega učenja. Naredite si zapiske o tem, kako lahko delate bolj učinkovito.

Tehnike aktivnega učenja Za posamezno snov si izdelajte miselni vzorec ter povežite ideje in podatke.

Skrčite zapiske, da jih boste laže prebrali.

O mislih in idejah razpravljajte z drugimi. Za prikaz koncepta ali ideje narišite skico.

Pretvarjajte se, da se pri obravnavani snovi ne strinjate z vsebino, prebrano v knjigah ali člankih. Premislite o argumentih in nasprotnih argumentih ter jih na kratko zapišite.

To, kar ste se pravkar naučili, naučite še prijatelja (ali namišljeno občinstvo).

Povežite naučeno informacijo s čim drugim. Ni pomembno, s čim – za hec poskušajte razmišljati zunaj okvirjev.

Domislice in ideje si zabeležite v dnevnik učenja.

Povzemite odlomek najprej v 100 besedah in nato samo v 10.

Zapišite posamezne ključne točke na kartončke in te prestavljajte naokrog, da vidite, ali je delo mogoče razporediti tudi kako drugače.

Preverite, kakšno povratno informacijo vam je dal učitelj pri dosedanjem delu. To informacijo upoštevajte pri trenutnem delu.


28

O B L I KO VA N J E I N Z A S TAV L J A N J E C I L J E V

Prevzemanje odgovornosti

GLEJTE TUDI

IZOBRAŽEVANJE NAJ BO KLJUČNI DEL ŽIVLJENJA. VSAK MORA PREVZETI ODGOVORNOST ZA SVOJE UČENJE. Učenci morate prevzeti odgovornost za to, da sami upravljate svoje učenje. Če imate pri tem težave, poskušajte še naprej in po potrebi prosite za pomoč.

Poiskati motivacijo ‹ 24–25 26–27 Aktivno učenje ‹ Običajne preglavice pri učenju

132–135

Vedite, kaj se od vas pričakuje

162–163

› › Samoocenjevanje in ocenjevanje vrstnikov 166–167 › Sproščanje, vizualizacija in pozitivno mišljenje 206–209 › Učitelj vas lahko usmeri.

Prevzemanje nadzora Ljudje smo si različni. Nekateri hitreje kot drugi vedo, kaj bi radi dosegli, in so že po naravi bolj odločni in zagnani. Pri učenju je bistveno, da vsak prevzame nadzor nad svojim učenjem. Učitelj vas lahko usmeri v pravo smer, toda vedno je odvisno od vas, ali boste postavljali vprašanja in sami iskali znanje, ki bi ga radi usvojili. Zato negujte radovednost in raziskovalno mišljenje, pri učenju pa vzpostavite aktiven, raziskujoč pristop. Prevzemite vajeti in se naučite upravljati svoje učenje. Če je treba, prosite za pomoč.

▷ Vzemite vajeti v svoje roke Učitelj lahko le poda informacije o neki snovi, vi pa morate sami priti do rešitve in prevzeti nadzor nad znanjem.

Da tole opravim, moram ...

Tega ne morem, ker ...

Krepljenje samozavesti Eden najpomembnejših dejavnikov pri prevzemanju nadzora nad učenjem je krepljenje samozavesti. Verjeti morate vase. Če nenehno mislite na to, da vam bo pri nalogi spodletelo, obstaja možnost, da vam bo res. Premislite, ali o svojih sposobnostih razmišljate slabo – in če to počnete, nehajte. Reprogramirajte možgane tako, da razmišljate pozitivno, in s spodbudnimi izjavami, na primer: »To zmorem!« Kmalu bodo pozitivne misli prešle v pozitivna dejanja.

Onemogočite negativne misli tako, da vzdržujete pozitiven pristop.

◁ Poiščite rešitev Namesto da dovolite negativnim mislim, da se razrasejo in prevladajo, se odločite, s katero težavo se boste spoprijeli – in se domislite rešitve.


PREVZEMANJE ODGOVORNOSTI

Kako napredovati?

29

NAMIGI IN NASVETI

Svetle misli

Ko enkrat odkrijete, kaj so vaše prednosti in pomanjkljivosti, se lahko lotite naslednjih nujnih korakov pri učenju. Prvi korak je, da opredelite svoje prednosti in jih naštejete – za dodatno mnenje prosite še prijatelje. Drugič, učite se iz svojih napak in jih ne dojemajte kot poraz. Da bi napredovali, se usmerite v iskanje rešitev in oblikovanje novih izzivov.

▽ Pet načinov za napredek Preizkusite katerega (ali vse) od naštetih načinov, kako lahko napredujete. Zastavite si mikavne izzive in si zapišite, kaj si želite.

Izogibajte se ljudem, ki vam zbijajo samozavest, in se družite s prijatelji, ki vašo samozavest spodbujajo. Prijatelji morajo drug drugega spoštovati in podpirati.

Vsi delamo napake. Jemljite neuspehe kot drugo plat kovanca in se potrudite, da jih ne ponavljate. Vprašajte se, kaj dobrega se lahko naučite iz te izkušnje.

Osredotočite se na svoje pozitivne lastnosti. Sestavite seznam, kaj ste do sedaj dobro opravili. Počnite to redno.

Ne obupajte. Pri reševanju težave pomislite na podobne izzive, ki ste jih že premagali – in na načine, kako vam je to uspelo.

Učite se iz svojih napak. Zavedajte se svojih prednosti.

Zastavite si izzive.

Poskusite kaj novega, kar tako, za hec. Mogoče se boste morali znajti, a bo to dobro vplivalo na vašo samozavest.

Učite se iz svojih uspehov.

Sestavite seznam želja.

Sestavite seznam želja. Kako boste dosegli cilje, ki ste si jih postavili? Izdelajte načrt in ga začnite uresničevati.


30

O B L I KO VA N J E I N Z A S TAV L J A N J E C I L J E V

Samostojno učenje VIŠJA KO JE RAVEN IZOBRAZBE, BOLJ SAMOSTOJNI POSTAJAte PRI UČENJU. Sčasoma se morate vedno več naučiti, in zato začnete tudi sprejemati pomembne odločitve. Naučite se učiti ob pravem času – brez odlašanja – in se postavite na lastne noge.

GLEJTE TUDI

Aktivno učenje ‹ 26–27 28–29 ‹ Prevzemanje odgovornosti42–43 Ne zapravljajte časa

› › Običajne preglavice pri učenju 132–135 › Samoocenjevanje in ocenjevanje vrstnikov 166–167 › Začetne priprave

128–131

Razmišljajte s svojo glavo V šoli učitelji učencem podajo le določen delež informacij, sčasoma pa jih začnejo spodbujati, naj čedalje bolj razmišljajo s svojo glavo in se učijo samostojno. To pomeni, da sami, samostojno delate domačo nalogo, vaje in različne projekte ter da raziskujete obravnavano snov – bodisi na spletu bodisi iz knjig v knjižnici.

Tu je severni pol.

▽ Zavzemite se Učenci, ki razmišljajo s svojo glavo in so bolj vpleteni v svoje učenje, si bodo bolj zapomnili snov kot tisti, ki se zanašajo, da jim bodo vse odgovore dali učitelji.

Kje je severni pol? Učence je dobro spodbuditi, naj sami poiščejo odgovore.

Če učitelj učencem zgolj poda odgovor, bodo učenci morda prevzeli pasivno vlogo.

Stojte na lastnih nogah Kompetentni učenci se naučijo podatke in jih nato ponavljajo, dobri učenci pa sami razvozlajo, za kaj gre. Novo znanje začnejo prenašati na druga področja in poskušajo znanje poglobiti z raziskovanjem in spraševanjem; njihov stil učenja tako postaja čedalje bolj fleksibilen. Ti učenci se bodo mogoče morali zaradi naraščajočih obveznosti, ki zahtevajo vedno več časa, bolje organizirati ter si zastaviti vmesne cilje in končni cilj.

▷ Lovite ravnotežje med obveznostmi Naučiti se morate spoprijemati z novimi obveznostmi. Morda bo sprva težko, toda ob pravem ravnotežju med različnimi dejavnostmi se boste bolj učinkovito učili.

Željo po znanju uravnotežite z drugimi dejavnostmi.


SAMOSTOJNO UČENJE

31

Izogibanje delu Vsi poznamo »premestitveno dejavnost«, tudi če ne poznamo tega izraza. Gre preprosto za to, da se izogibamo delu tako, da počnemo kaj drugega. Učenci dostikrat odlašajo z učenjem tako, da se lotijo nečesa drugega, bolj zabavnega. Morda morate narediti domačo nalogo, pa greste popoldne raje po nakupih. In potem je večer tako topel in sončen, da se dobite s prijatelji – čeprav bi morali nalogo narediti do jutri. Rešitev je preprosta: naredite prvi korak in se lotite dela.

Včasih se morate odločiti med učenjem in dejavnostjo, ki je videti bolj mikavna.

Greš v kino?

Zberite pogum in prepoznajte, kdaj se izogibate delu. Včasih se boste celo počutili krive, če se ne boste učili. Žal ne. Šla bom naslednji teden. Zvečer moram narediti domačo nalogo.

▷ Delo ali igra? Naučite se načrtovati tako čas za učenje kot za oddih. Ko boste imeli oblikovan urnik, se boste laže odločali, kaj boste počeli.

Osebni urnik Samostojno učenje lahko pomeni, da boste imeli namesto šolskega urnika čedalje več neopredeljenega (prostega) časa za utrjevanje in dokončevanje dela. Na vas pa je, da organizirate sebe in svoje delo. Da vam bo to uspelo, se morate naučiti načrtovati dejavnosti in čim prej začeti delo. Če je le mogoče, ne odlašajte do zadnjega. In ko nalogo opravite, se nagradite.

Opravki

Seznam vam pomaga opravke razvrstiti po pomembnosti.

Če boste imeli datoteke na računalniku urejene, boste laže našli, kar potrebujete.

NAMIGI IN NASVETI

Tehnika »salame« Nekateri pedagogi in učitelji govorijo o tehniki »salame«. Pogosto priporočajo, naj velike, strašljive naloge razdelimo na manjše kose – tako kot na kolobarje narežemo salamo. Ko jemo salamo, bi težko pogoltnili celo, narezana na koščke pa nam gre laže po grlu. Podobno delo laže opravimo, če ga razporedimo na manjše kose.

◁ Bi po(s)kusili? Če želite obdržati motivacijo, se nagradite vsakokrat, kadar do konca opravite še posebej težko nalogo ali kadar vam uspe razvozlati zapleteno vprašanje, s katerim ste si belili glavo.


32

O B L I KO VA N J E I N Z A S TAV L J A N J E C I L J E V

Obvladovanje pritiska VSI UČENCI OB UČENJU KDAJ ČUTIJO PRITISK – TO JE NORMALNO.

GLEJTE TUDI

› › 200–203 › 204–205 › 210–211 ›

Kaj je stres pred testom?

192–195

Obvladovanje stresa

196–199

Zdravo učenje Odklop Kdaj je čas, da poiščete pomoč?

Učenje je včasih stresno – zaradi rokov oddaje, testov, spraševanja in izpitov. Najpomembneje je, da se naučite te pritiske Če vas boli glava, obvladovati. nehajte delati in si vzemite odmor.

Stres Najprej naj poudarimo, da je stres del življenja in da ni vedno slab. Pri stresu gre za biološki odziv »boj ali beg«. Ljudje in živali se tako odzovejo zato, ker se znajdejo v položaju, ko se morajo odločiti, ali naj se borijo in branijo – ali pa naj pobegnejo. Naši predniki so stres potrebovali za preživetje. Toda ko je pritisk premočan – ko se, na primer, učite za maturo –, vas lahko tarejo prevelike skrbi ali imate celo občutek, da stvari nimate pod nadzorom.

▷ Je prehudo? Morda vam je zaradi stresa, s katerim se spoprijemate, težko. Pogosti simptomi so glavobol in bolečine v trebuhu.

Obvladovanje pritiska

NAMIGI IN NASVETI

Pritisk ob učenju se ne bo zmanjšal, če vas bo skrbelo – vendar ga boste laže obvladovali, če boste uravnotežili učenje in družabno življenje. Nujno v dan vključite sproščanje – to je potreba, ne razkošje. Vsak dan greste lahko na sprehod, plavat, teč ali rolat, tudi če greste samo za pol ure. Če boste že jutro začeli s temi dejavnostmi, se boste laže prebili skozi dan, ker bo gibanje vaše misli odvrnilo od težav. In opazili boste, da se boste tudi zvečer laže umirili.

Brez družabnega življenja? Nekateri ljudje so zelo družabni, drugi pa so raje sami. Potrudite se, da družbe ne izključite popolnoma. Vedno je dobro imeti ljudi, s katerimi se lahko pogovorite.

Med učenjem ostanite osredotočeni. Ko se zabavate, pozabite na delo.

△ Ujemite ravnotežje Druženje in zabava s prijatelji je zelo dober način sproščanja. Poskušajte videti stvari iz perspektive in uravnotežite čas, ko trdo delate, in čas, ko se zabavate.

Z vajo vam bo uspelo najti ravnotežje med delom in sproščanjem, ki se pri vas obnese.


O B V L A D O VA N J E P R I T I S K A

33

Spopadanje z negativnimi mislimi Različne ljudi tarejo različne skrbi. Ko napredujete v šoli in morate čedalje trše delati, se zdi, da narašča tudi pritisk, s katerim se srečujete. Poskusite se ne preveč obremenjevati ali primerjati z drugimi. Raje se posvetite učinkovitemu učenju in temu, da daste od sebe vse, kar lahko.

Nimam časa, da bi naredil vse, in na koncu ne naredim nič.

Vsi pričakujejo, da bom blestel. Kje naj začnem?

Občutek imam, da nimam nadzora. Učenje mi ni šlo, zato sem ga odrinil na stran. Zdaj pa mi zmanjkuje časa, da bi se snov naučil.

▽ V čem je težava? Marsikdo ima občutek, da ga učne zahteve preplavljajo. Če se to zgodi tudi vam, si zastavite uresničljive cilje in poskusite na stvari gledati pozitivno. Različne sprostitvene tehnike so vam lahko v pomoč, da preženete črne misli in dvom.

Dobivati moram najboljše ocene. Nikakor mi ne uspe tako, kot je treba. Mora biti popolno.

Bojim se, da mi bo spodletelo. Občutek imam, da nimam pojma.

Pri tem predmetu je ona veliko boljša od V redu mi gre, mene. a pritisk, da moram dati vse od sebe, postaja prehud.

RESNIČNI SVET

Težave v življenju? Včasih zaradi težav na drugem področju življenja morda potrebujete dodatno pomoč – če vam, na primer, umre dober prijatelj ali sorodnik. Takrat lahko prosite za dodaten čas za delo in se pogovorite s sočutnim učiteljem. Razmislite tudi, ali bi zaprosili za strokovno pomoč.

Ko postanete starejši, začnete hitreje prepoznavati znamenja stresa in se lahko nanje odzovete hitreje in učinkoviteje.


34

O B L I KO VA N J E I N Z A S TAV L J A N J E C I L J E V

Ohranjanje zdravja

GLEJTE TUDI

‹ 18–19 Učinkovito učenje

› › 206–209 ›

Nasveti za dan preverjanja znanja 184–185

GIBANJE, PREHRANA, SPANEC, POČITEK IN SPROŠČANJE SO POMEMBNI ZA TO, DA MED UČENJEM SKRBIte ZA KONDICIJO IN OSTANEte ZDRAVI.

Zdravo učenje Sproščanje, vizualizacija in pozitivno mišljenje

200–203

Prav vsak teden si vzemite čas za gibanje. Odpravite se peš v šolo, plavajte ali pojdite na lahek tek, saj je to odličen način za ohranjanje kondicije in vzpostavljanje dobrega počutja. Enako pomembni so tudi pravilna prehrana, sproščanje in dober spanec.

Telesna vadba Telesna vadba je dobra za telesno in duševno zdravje. Priporočajo jo ljudem, ki trpijo zaradi tesnobe. Med intenzivno vadbo možgani proizvajajo endorfine, hormone, ki skrbijo za dobro počutje. Če dan začnete s tekom ali plavanjem, si lahko zbistrite glavo in izboljšate počutje. Telesna dejavnost po telesu požene večje količine kisika, tudi v možgane, ti pa zato bolje delujejo.

Med tekom se poviša srčni utrip, to pa je dobro za zdravje.

▷ Tek v družbi Če si ne želite teči sami, prosite prijatelja, naj se vam pridruži. Tako se bosta oba zabavala in se bosta z večjo verjetnostjo še kdaj odpravila na tek.

Nahranite možgane Možgani porabijo 20 odstotkov vse naše energije in jih moramo redno hraniti. Če ne dobijo dovolj hrane, ne delujejo enako dobro. Izogibajte se pretirani količini nezdrave hrane – možgane raje nahranite s pravimi stvarmi. Vaša prehrana naj bo raznovrstna in uravnotežena, z veliko svežega sadja in zelenjave. Energija iz ovsene kaše, ki jo boste »počasi pokurili«, je boljša od »hitro izgorljive« energije v tablici čokolade. Grizljajte sadje namesto čipsa in sladkarij.

Poskusite pojesti najmanj pet kosov sadja in zelenjave na dan.

Ne pijte veliko kave ali pravega čaja, še posebej ne pred spanjem. Vsebujeta namreč kofein, ki vas ohranja budne.

◁ Zdrava prehrana Zavestna odločitev, da boste jedli zdravo, je zelo dobra ideja. Pijte tudi veliko vode in se izogibajte mehurčkastim pijačam – kozarec vode je veliko bolj zdrav.


O H R A N J A N J E Z D R AVJ A

35

Sproščanje Tako kot si morate vzeti čas za učenje, je pomembno, da si vzamete čas tudi za sproščanje, saj to spodbudi umsko dejavnost in pripomore k boljšemu počutju. Marsikdo se predolgo uči, tudi ko je že utrujen in ni več zbran. Pomagajte telesu in umu, da si bosta hitro opomogla, in pojdite po napornem dnevu učenja teč ali pod osvežujočo prho.

▷ Čas in prostor Sproščanje (meditacija, joga ali preprosta prha) lahko dobro dene. Vzemite si čas zase in počutili se boste kot prenovljeni.

RESNIČNI SVET

Isaac Newton Britanski fizik sir Isaac Newton (1643–1727) je bojda počival na vrtu, ko je videl z drevesa pasti jabolko. Ko je o tem razmislil, je zasnoval zamisel o težnosti. Možgani včasih potrebujejo čas, da predelajo in združijo informacije. Zato se lahko na videz pozabljenih podatkov ali zamisli nenadoma spomnimo, ko se ukvarjamo s popolnoma drugo dejavnostjo.

Spanec

Prha pod močnim curkom vode pomaga sprostiti napete ramenske mišice.

NAMIGI IN NASVETI

Vsak ima drugačne potrebe po spancu. Odrasli povprečno potrebujejo osem ur, mlajši pa običajno najmanj devet ur spanca na noč. Splača se vam preveriti, koliko spanca »naberete« v nekaj zaporednih nočeh: poskusite iti spat približno ob desetih zvečer in izračunajte, koliko časa spite nepretrgano. Možgani, ki jim primanjkuje spanca, delujejo slabše. Če boste neprespani, se boste teže zbrali, trpele pa bodo tudi vaše veščine mišljenja in odločanja.

Poskušajte spati najmanj osem ur.

Če se zjutraj zbujate zelo utrujeni, poskusite hoditi spat prej.

Naučite se izklopiti Včasih se učenci pred spanjem težko umirijo. Pomagajte možganom, da se sprostijo in izklopijo, ter ugasnite vse elektronske naprave in zaslone (vključno z mobilnim telefonom) eno uro pred spanjem. Pomaga lahko tudi gosta zavesa, še posebej v poletnih mesecih. Dobro je, če imate med spanjem izklopljen telefon, ki naj bo pospravljen stran od postelje.

◁ Spite pravilno Ljudje približno tretjino življenja prespimo. Pomembno je, da imamo udobno posteljo.


36

O B L I KO VA N J E I N Z A S TAV L J A N J E C I L J E V

Učni prostor

GLEJTE TUDI

Organizirano in urejeno

USTVARITE SI LOČEN, OSEBEN UČNI PROSTOR, KI SPODBUJA VAŠO PRODUKTIVNOST IN V KATEREM SE DOBRO POČUTITE. Oblikujte okolje, ki prinaša uspeh. Ni pomembno, ali uporabljate prenosni ali namizni računalnik, tablico ali zvezek – samo poiščite miren prostor, kjer se lahko učite.

Lastni kotiček Ustvarite si prave razmere za učenje. Najbolje, da imate prostor, ki vam ustreza in kjer lahko delate brez težav. Ni nujno, da imate za učenje na voljo celo sobo. Dovolj sta že pospravljena miza in omara ali polica, na katero boste lahko pospravili učno gradivo. Prostor za učenje mora biti pospravljen, saj je v pomoč, če je med učenjem stvari mogoče najti hitro in preprosto.

Sestavljanje urnikov Oprema Virtualno učno okolje Običajne preglavice pri učenju Učne skupine

› › 106–107 › 120–121 › 132–135 › 164–165 › 38–39

48–49

Okno ob strani ali za hrbtom daje svetlobo, hkrati pa ne moti.

Fascikli za urejanje zapiskov

Marec Stenski koledar / urnik Knjige, učbeniki in priročniki

18

Svetilka Računalnik

Pisala Zvezek za zapiske

Tiskalnik za tiskanje in pregledovanje tipkanih besedil

▷ Kaj potrebujete okoli sebe? Najosnovnejša oprema za učenje so ravna površina, na kateri lahko delate in pišete, ustrezna svetloba (najbolje naravna ob oknu ali luč, ki oddaja »naravno dnevno« svetlobo) in udoben stol.

Spominski ključek

Udoben stol z naslonjalom za hrbet

Čas za učenje

14.00 Določite čas za učenje in se odločite, kaj se boste učili.

Učenje

Poskusite učenje načrtovati vsak dan ob istem času. Poskrbite tudi, da je to čas, ki vam za učenje najbolj ustreza. Ste ob tej uri lahko produktivni in delate – ali vam gre to bolje od rok ob kateri drugi uri? Nekateri so jutranje ptice in lahko veliko postorijo zjutraj, drugi pa najbolje delajo zvečer. ◁ Urnik Urnik pritrdite na steno. Vanj vpišite opravke in ure, namenjene učenju. Poudarite pomembne datume in ure ter s samolepilnimi listki označite posebne naloge.


UČNI PROSTOR

37

Kje se lahko učite? Nekateri se najraje učijo vedno na istem mestu. Drugi imajo radi večjo pestrost in jim ustreza, če različne naloge opravljajo na različnih mestih. Tretji – denimo tisti, ki uporabljajo kinestetični učni stil – se med učenjem raje premikajo naokrog, ker si drugače informacij ne morejo vtisniti v spomin. Pogosto menjanje učnega prostora se obnese takrat, ko to pomaga, da je učenje še naprej zanimivo. Vsekakor sledite rutini, ki ustreza vam, in ne tisti, za katero drugi pravijo, da je najboljša.

△ Šola V šoli lahko najdete kotiček, kjer se lahko zberete ali izognete motnjam.

▷ Knjižnica Bližnja knjižnica je lahko zelo dober prostor za učenje. Najverjetneje je v njej bolj mirno kot kje drugje.

△ Doma ali pri prijatelju Najbrž se najpogosteje učite doma. Delati lahko poskusite tudi pri prijatelju ali sošolcu, če imata skupno delo ali projekt.

△ Kavarna Če se raje učite ob zvokih v ozadju, lahko za šolo delate tudi v kavarni.

Motnje

Pospravite nered

Med učenjem zmanjšajte motnje, kolikor je le mogoče. Konkretnemu delu za šolo namenite vnaprej določene »kose« časa – poskusite se vsakokrat nepretrgoma učiti po 40 minut, nato pa si vzemite odmor. Če opazite, da snovi ne sledite več, poskusite zamenjati temo ali predmet.

Mizo, za katero se učite doma, imejte čim bolj pospravljeno. Med delom se bo na njej verjetno nabralo veliko gradiva – hkrati boste imeli odprtih več knjig in dokumentov a ko se za tisti dan oziroma tisto uro nehate učiti, stvari pospravite. Učenci se običajno veliko raje vrnejo k delu, če je miza pospravljena. PO ABECEDNEM REDU A

Če gradivo pospravite po abecednem redu, boste zapiske veliko laže našli.

Atomi B

Baze Na vrata namestite znak »Ne moti«, da bo vsem jasno, naj ne vstopajo.

◁ Ne moti Vsem povejte, kdaj in kako dolgo se boste učili. Med učenjem izklopite telefon in internetno povezavo.

K

Kisline M

Molekule S

Soli

◁ Označite z barvami Več dela ko imate, več gradiva morate pospraviti. Za posamezne sklope in podrejena poglavja lahko uporabite različne barve fasciklov, map in listov. Uredite gradivo po svoji logiki – tako se boste najlaže znašli.

Kako se (na)učiti  

Odpravite težave pri učenju, naučite se več z manj truda, odpravite stres pred preverjanji in nastopi

Kako se (na)učiti  

Odpravite težave pri učenju, naučite se več z manj truda, odpravite stres pred preverjanji in nastopi