Issuu on Google+


v usta jo vtaknem in piham moÄ?no. kdo ve, Ä?e tokrat zatrobila bo? (trobentica)


bela preproga (a ne iz snega) v vetru pomladnem nesliĹĄno cinglja. (zvonÄ?ki )


moj svinčnik je že čisto top, z njim več pisati se ne da, a s to napravo poskrbim, da spet konico ostro ima. (šilček)


kadar črta gre postrani in če »a« zamenjam z »o«, z njo izbrišem vse napake in popravim jih lepo.

z njim rišem sonce, avte, hiše, z njim pišem v šoli in še kje. če zmotim se, z lahkoto zbriše radirka, kar narobe je.

(RADIRKA)

(svinčnik)


do obzorja sama voda, kamor se oko ozre … s čolna vanjo prst pomočim, ga obliznem – slana je!

bela barčica sred’ morja – oh, ko bi bila na njej! pluje v daljo brez motorja, veter žene jo naprej.

(morje)

( jadrnica)


kupček kopnega obliva morje čisto z vseh strani, tja odpravi se s čolničkom, kdor samote si želi. (otoček)


Kaj, le kaj je to?